Gospodarske stvari. Krtice. Krtice so glodavci najhujše sorte. Največjo škodo napravljajo v drevesnicah, kjer mladim dreve8om vse korenine podgrizejo in oglodajo. Pa tudi trsom iu drugim raatiinam grozno akodujejo. Krtica je za nekoliko večja od navadne poljake miši, rujave barve, okrogla8te glave in ima krajši repič. Najbujša navada te živali pa je ta, da si svoje predore med koreničjem raznib rastlia napravlja in tako korenine piegloja. Krtica se ne vtrudi in vedno nove rove na vse 8lrani nareja, kjerkoli je kaj glodati. Največji del jam pa ne končuje navzgor, ampak na atran, najrajsi v kako voduo strugo ali grabo ali pa na rob kake njive ali travnika, toda kolikor mogoče skrito pod kakim travnim sopkoru. Krtici podobno rije tudi krt, vendar pa mcče ta naiito prst navzgor in napravlja znane toliko neprijctne krtinovce ali krtine. Kaj takega krtica le uialokedaj dela. Kitine, ktere je narila krtica, so labko poznati po svoji nepravilni podobi in po tem, da so nižje in manjše od ouih, ktcre je naril kit. Druge jatue, ktere ai krtica ae narije, so tudi doati mauj uuietne od onib, ki jih krt nareia. Krtičue jame so k večjeinu 15 centimetro? pod zcnino povraino. Večjidel obstoje iz sbrambic, ki si jih žival jeseni uaredi in 8 koreničjem vsake aorte napolni za zimske potrebe. Zraven teh prostorov za hrano, so tudi prostori za stanovanje, ki so s prvimi po jamah v kolobar zasukanib v zvezi. Ta stanovanja so votla, kakor krogle in so z mebko tvarino natlačena. Ker krtica ne le na vrtih, arnpak posebno po drevesnicah ia drevesnih uasadih, po vinogradih, gozdib in njivab veliko šknde nareja, da rastlinam korenine podjfida in gloda, zato so se ljudje že od nekdaj ozirali po kakem 8redstvu, s kterim bi se te škodljivke kolikor mogoče do čista pokončevale. Muogo takib aredstev so uže izmislili in poskušali, vendar boljsega niso naali od črstvega koreničja, ktero ae je ali z mišnico^ali pa 8 strihninom ostrupilo. Take oatrupljene korenine ae potem po krtičnih jamah povtikajo, po kterih krtice aem ter tje letajo, in so prisiljene tako korenino pregrizti. To pa jib umori. Drugi pomoček so fosforove kroglice, ki se blizu dreves v krtične jamice spuste. Nekteri gonijo tudi žveplovi aopub v jame, toda to dostikrat raatlinam akoduje. Kako letina kaže. Miniaterstvo poljedelstva poroča o letini, kakor je sredi jalija kazala po naaib (ieželab. Pšenica po nekod uže požeta dobro plenje; poležena je bila, pa brez akode, ker se je to po cvetu zgodilo. Snetljive je malo. Z ržjo so skoraj povsod zadovoljni, samo v Gališkem bo le srednje zdala. Isto ugodno velja tudi zastran ječmena. Ovee obeta veliko pridelka, le v pešnatej zemlji ne. Tukaj mu je vročina škodovala. Koruza povaod dobro kaže, razven v Galiakem. Hajda cvete v Gališkem in Bukovini, pri nas jo pa sejejo. Okopavni sadeži so posebno lepi v severnih deželah. Krompirju močno akodoval je mraz 18. juuija na Moravskein; na Galiskem, Koroakem in Tirolskeni pa boče krompir gnjiti. Otava je po nekod prav lepa in obeta več pridelka, kakor je bilo sena. Vinogradi 8o si nekoliko spomogli. Kder ni bilo toče, bodo ae nekaj brali, na Stajerakem je zopet pikec in amod škodoval, jednako tudi na Kranjakem in Goriakein. Mravlje dostikrat odguati je potrebno. Mravlje so prav nadležni gosti. Sicer je dosti pomočkov, ki se priporočajo, kako jih odpravljati, vendar jeden najboljaih je povrtna krebulica (Scandix cerefolium), ki se razreže ali seseka in potem po mestib, na ktera mravlje zabajajo, precej ua debelo potrosi* Če je kaj mravljišč v bližnjavi, jih kaže pokončati. Potrosi se jim na vrh nekoliko klorovega apna in potem se vee to z vodo polije, kmalo mravelj ni več. Pomoček zoper zeljne gosenice. Potegne se okoli zeluika in tudi med pozarneznimi gredami 2 — 3 prate široka brazda, v kteio ae potem konopljino seme poseje. Kouoplje se puste rasti in stati, dokler da je zelje zrelo in zabrani, da gosenice od zvunaj na zelje ne prilezejo. Drupi zopet svetujejo drobnjak in ostrožnik (Delpbiniura) ob kiajih zelnjnib gred nasaditi. Ko te lastline cvesti zaeno, se zelini beliuci tropoina po ujih poscdajo in po duliu omamljeui obvise ali pa blizo teb raatliu na zeiuljo pocepajo. Po aolnčuem zahodu se beliaci pobcr6 in poleptajo. Tako se veliko tega uarčesja pokonča. Sejmi. 31. julija : sv. Jakob v Dolu, Oinož, Konjice, Mabrenberg, sv. Martin pod Wurmbergom, Zagorje; 1. augusta: GoinUica; 2. augusta: Giadec, Scbwauberg.