„Glasbena Matica" v Ljubljani
o &
let
pevskega zbora „Glasbene Matke"
na Gorenjsko
v nedeljo, dne 10. junija 1906.
0 a ©
Dopoldan Dovje-Peričink, popoldan Hrušica-Jesenice.
(Si ® w>
Sestavi I
tajnik pevskega zbora „Glasbene Matice".
Äffe'*'
V fr /	/c
V	Ljubljani, 1905.	<,?/
•	*	v'
Samozaložba. — Tisk ]. Blasnika naslednikov.
Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom, („planinski vlak“) kateri odhaja iz južnega kolodvora ob 5. uri 5 minut, iz državnega kolodvora ob 5. uri 9 min.
Člani pevskega zbora „Glasbene Matice“ dobe vozne listke od pevskega odbora v vestibilu južnega kolodvora, torej jim istih ni treba kupovati.
Med vožnjo prodajali se bodo po pevskem odboru listki za zajutrek oziroma za kosilo. Listeka staneta 2 K. — Te listke lahko kupijo tudi nečlani pevskega zbora, kar je priporočati v interesu hitrejega in jednostavnejega plačevanja v gostilni. Listeke naj častiti izletniki oddajo pri zajutrek u oziroma pri kosilu v to določenim rediteljem.
Prihod na Dovje ob 7. uri 12 minut. Ob Va ,8 je na Dovjem sv. maša, pri kateri poje oddelek pevcev našega zbora.
Po maši se gre poklonit posebna depu-tacija pevskega zbora veleč. gosp. župniku Aljažu, slovenskemu skladatelju in velezaslužnemu častnemu članu „Slovenskega planinskega društva“. Župnik Aljaž z velikim zanimanjem sledi delo-
vanju pevskega zbora „Glasbene Matice“ in prihaja čestokrat na naše koncerte. Lani je našemu zboru poklonil pesem „Na bregu“.
V	Mojstrani (10 minut iz kolodvora) bo v gostilni g. Skumavc po domače pri „Šmercu“ pripravljen zajutrek, kamor naj se častiti izletniki podajo takoj po prihodu vlaka, oziroma po končani maši.
Za zajutrek bo na razpolago: mleko, kava, jajca in gulaž. Zajuterkovalni listki naj se blagovole oddati med zajutrekom in ne pri kosilu.
Vas Mojstrana leži 650/« nad morjem in je pravi centrum planinskega sveta, ki človeka oživlja in povzdiguje. V vasi je velika tvornica za izdelovanje portlandskega cementa. Mojstrana je najvažnejše izhodišče za Triglav in v doline Vrata, Kot in Krmo.
Točno ob 1/2 9 odhod iz gostilne pri Šmercu skozi vas mimo tovarne v dolino Vrata do slapa Peričnik. Po divjeromantičnih Vratih, ki jih objemajo orjaške gore in temnozeleno jelovje in ki segajo do triglavskega znožja, vrši hudournik Bistrica. Dolina je tri ure dolga, s početka ozka in se proti Triglavu bolj razširja. Na Slovenskem ne najdeš izlepa bolj divjero-mantične doline kakor je ta. Ob desni in levi strani obdajajo jo skalne stene in orjaški vrhovi, kakor n. pr. Zeleni plaz, Cmir, Begunjski vrh, Stenar, Suhi plaz in Dovški križ. Ob koncu doline se vzdiguje v vsem veličastvu Triglav (2865 ///)
najvišji vrh ne le na Slovenskem, ampak sploh na slovanskem svetu. Na koncu doline pod vznožjem Triglava je slovensko planinsko društvo postavilo Aljažev dom — pravi planinski hotel, ki ima prostora za več sto ljudij in prenočišč za 60 ljudij. Od julija do konca septembra stanuje v domu oskrbnik, kateri sprejema turiste, jim streže ter prodaja po določenih cenah različne jedi in pijače. Izpod Triglava je napeljan k hotelu vodovod, na razpolago je kopalni basin, pred kočo je park — obiskovalec tega doma ima toraj udobnosti mestnega hotela, dasiravno je 1000 m nad morjem in tri ure od železniške postaje.
Prihod k Peričniku ob 8/* 10- Peričnik je jedna najznamenitejih prirodnih krasot na Gorenjskem. Slap dere črez skalnato steno v velikem obloku z višine 40 metrov v globok tolmun in bobni dalje med skalovjem v Bistrico. Kako lepo poje pesnik o njem:
Porojen v zibelki sneženi,
Povit na odeji ledeni,
Znad solnčno visoke planine Svobodno hitiš čez brežine:
Peričnik, svobodni sin Svobodnih planin!
Svobodno kipiš čez prepade Svobodno čez skalnate sklade Kipi in vrši tvoja pena,
Da trese pod tabo se stena.
Peričnik, svobodni sin Svobodnih planin!
Razbije ob silno skalovje Pod slapom se tvoje valovje.
Peričnik razbit in razpršen Svobodni tvoj tek ti je kršen:
Peričnik, svobodnih planin Uničeni sin!
Peričnik, s teboj po prostosti Srce koprni nam v mladosti,
Dokler nam vse sanje svobode Razbije skalovje osode,
In človek, ubogi trpin Bridkosti je sin!
A ne samo po leti tudi po zimi nudi Peričnik krasen užitek v času ko zamrzne. Velikansko ledeno zagrinjalo veže zgornjo steno s spodnjimi skalami. Najimpozantnejši pa je pogled na Peričnik v onem momentu, ko se spomladi ledovje vtrga in razdrobi po spodaj ležečih skalah.
Pri Peričniku je odmor 3/t ure.
Pri slapu fotografiranje.
Odhod od Peričnika ob	11 nazaj v Moj-
strano, kjer bo pripravljeno točno ob 12. uri kosilo v gostilni pri Šmercu.
Za kosilo, obstoječe iz juhe, mesa, 2 prikuh, pečenke, kompota in močnate jedi je določena cena 1 K 60 h. Kruh je vže vračunan. Pri kosilu naj se blagovole tudi oddati listki rediteljem. Pijača izvoli naj se plačati takoj. Točile se bodo naslednje pijače:
Pavlinov cviček liter 80 v.
Istrijanec bel in črn po 96 v.
Pivo Koslerjevo: vrček 20 v, kozarec 14 v.
Črna kava 20 v.
Po kosilu zapoje moški zbor velečastitenni gospodu župniku Aljažu na čast nekaj zborov.
Odhod iz Mojstrane ob s/4 2 na kolodvor v Dovje, od koder se popeljemo z vlakom ob 2. uri 11 minut na Hrušico.
V	Hrušici blagovole naj častiti izletniki dati potrditi vozne listke, ker se vožnja prekine. Ako za prekinjeno vožnjo ne bo treba potrdila na listku, se to naznani na postaji v Dovjem. Potrudimo se deset minut od postajališča in stali bodemo pred znamenitim karavanskim predorom, ki veže Koroško in Kranjsko. Predor je dolg 7969 metrov. Proti koncu 1. 1900. so začeli rove vrtati, v začetku 1. 1905. pa so gorovje predrli. Takega tlaka od gore in groznih morečih plinov v drugih predorih še ni bilo kakor tu. Tlak od gore je ugonabljal les, mečkajoč 60 cm debele hlode v pravcato slamo in lomeč jih kakor vžigalice, plini pa so, žalibog morili človeška bitja. Novembra meseca 1904 je bila v predoru grozna eksplozija, ki je pretrgala nit življenja 14 vrlim možem.
Pred predorom fotografiranje.
Odhod od predora ob •/, 4. na Jesenice, kamor dospemo okoli 4. Na Jesenicah se vstavimo v gostilni pri pošti (Gostilna g. nadpoštarja Sraja). Tu je lepo, senčnato, prostorno dvorišče in krasen vrt. Upam, da se razvije tu neprisiljena
zabava za vse izletnike, kakor tudi za domačine, ki bodo prispeli v našo sredo.
Kadar govorimo o Jesenicah in to se dogaja dandanes pogostoma, ker je stopilo narodno vprašanje Jesenic sedaj tako v ospredje, se nehote vprašamo: kako je prišlo do tega, da so dandanes Jesenice tolike važnosti za celi slovenski živelj. Odgovor je lahek: Ako padejo Jesenice tujcem v roke, ne izgine s površja morebiti samo nekaj stotin Slovencev, marveč od Jesenic je odvisno žitje in bitje tisoč in tisoč Slovencev. Ako se polasti Jesenic naš sovražnik, potem je zaklenkal mrtvaški zvon celej Gorenjski od Javornika gori do Bele peči, potem izgubimo naše naravne krasote, katerih je ravno na Gorenjskem največ — izgubljen je za Slovence njih ponos, rekel bi zaklad, kar so gotovo te krasote za Gorenjce in postanejo gotovo še večje vrednosti, ko se tujski promet vsled nove železnice povzdigne.
Vedno se je naglaševal narodno-gospodarski pomen nove železnice, o veliki nevarnosti, ki preti po tej železnici krajem, kateri leže ob njeni progi, se je pa malo govorilo. In ta nevarnost je za Gorenjce tu. Jeseničani se lahko ponašajo, da so takorekoč v sredotočju vseh naravnih krasot naše divne Gorenjske. In ravno radi tega se jim je braniti s podvojeno navdušenostjo in narodno zavednostjo, da se ne uresničijo ideje naših nasprotnikov. Narodni živelj se mora v Jesenicah okrepiti in ojačiti. Za oživitev in vzbujo narodne
zavednosti, ustanovil se je „Jeseniški Sokol“ — ravno v ta namen bilo bi velike važnosti, ako se ustanovi baš na Jesenicah slov. pevsko društvo. Člani pevskega zbora „Gl. Matice“ so priredili sicer izlet v prvi vrsti v svojo lastno zabavo, da se razvedrijo, okrepčajo in veselijo med seboj — a dospevši na Jesenice, kliče jih neka moralična sila, rekel bi narodna dolžnost, da zapojo na slovenskih tleh milo slovensko pesem vrlim Gorenjcem v pozdrav, da vzbudijo s slovensko pesmijo zanjo zanimanje. Pridite zavedni Jeseničani in ogrejte se za lepo pesem, ustanovite si pevsko društvo, širite slovensko pesem, ki naj probuja in budi Slovence v lepej Gorenjski k vzstrajnemu delu na narodnem polji!
Ob 6. uri fotografiranje vseh udeležencev ljudske veselice na dvorišču.
Odhod iz gostilne pri pošti ob 1/l 9 zv. (Do kolodvora je 6 minut.)
Vlak odhaja iz Jesenic ob 8. uri 48 min.
in dospe v Ljubljano ob 10. uri 37 min. zv.