ZB. številka.
T Hridini, i ponedeljek, 5. februoPia 19IZ.
XIV. leto.
LOVENSKI
.Slovenski Narod* vel ji
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol cta........ 12 —
četrt leta....... 6 —
na mesec....... 2*—
v upravniStvu prejemaš:
celo eto.......K 22*—
pol leta # 11*—
četrt leta.......5-50
na mesec......1*90
Dopisi naf se frankiraia   Rokopisi se ne vračajo. DrednlStro: Knaflova ulica «. 5 v pritličju evov telefon tt 34.
likala vsak aan ivsosr IzvzaaUt ataalls ta »razmika.
Inserati veljtfo: peterostopaa petit vrata za enkut o© 14 vtn., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večk »it po 10 vin Parte rs zahvala vrata 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po domovom. Upravništvti naj se pošiljaio naročnine, reklamacije inserati itd. to e administrativne stvari. —— Posamezna številna velfs 10 vlaar:ev.
Na pismena naročila brer istodobne vposUtve naročnine se ne ozira. (Maro*»a Uskana" telefaa si. S5.
.Slovenski Narod4 velja po pošti:
a Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
polleta  .   .  •  .  *  •  .   • 13*—
četrt leta.......6*50
na mesec   .     ( • . •   • 2*30
zs Nemčije: celo lete.......K 28*—
za Amerike in vse druge dežele:
celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede fnserstov trn nai priloži zrn. odgovor dopisnica aH znamka. 0>ravnli*vo - Enafto-va nlfen si. 5 'spodaj, dvorišče levoV tslsfea št. Si
iisiiiifiiisraiiiiiioiiraiM
za Kranfsko.
Kandidatje narodnonapredne stranke so:
Za srednjo trgovino
(rdeče glasovnice):
Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik. Ljubljana, Feliks Urbane, trgovec in posestnik, Ljubljana, Josip Perdan, trgovec in posestnik, Ljubljana.
Za malo i^ov.no
(modre glasovnice):
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostavc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher/ trgovec v Postojni.
Za veliko obrt
(rumene glasovnice): Ivan Bonač« tovarnar in posestnik, Ljubljana.
Za slednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik %r Kranju, Ivan Scrireyf pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare« sobni slikar in posestnik v Ljubljani,
Sodna ulica.
Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice): Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani.
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podnisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno volilko podpisati.
Trgovci in obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hotel*
nnidti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka "tala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1912.
Dr. Ivan Tavčar    Za volilni odbor:    Dr. Fran Novak
župan Ijub^anski. deželni poslanec.
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribunas.
Zgodovinski roman.
Spisal Edvard Lvtton - Bulvsr. Prva knjiga.
(Dalje.)
»Ti si že govoril z vsemi zanesljivimi možmi v svoji soseščini — ali so dobro pripravljeni?«
»Pripravljeni ao živeti in umreti, kakor jim Renzi ukažs.«
»Izkaz teb mož — število, ime, hišo in poklic — to moram še nocoj imeti.«
»Dobiš ga.«
»Vsak mora svoje ime podpisati ali z lastno roko napraviti znamenje.«
»Zgodilo se bo.«
»Slu&aj dalje! Počakaj nocoj, po solnčnem zahodu Pandulfa v njegovi hiši. Povedal ti bo, kje dob i S to noč iieknj vrlih mož; vreden si, da boš aiednj* sprejet. Ali ne boš izostni?
»Pri svetih stopnicah! Vsako minuto bom štel!« je reki'1 kovač, či-J?ar zatemneli obraz se je svetil oo-nosa zaradi dokazanega mu zaupanja.
»Med tem pazi na vse svoje *o-sod".   Ne prsti,   da bi kateri postal roaloduSon ali plah — nohedon tvo-ih prijateljev si ne sme nžgati pe rata, rla je izdajalec.«
»Ce dobim le eneera, ki se skriva ali omahuje — prerežem mn vrat, pa če bi bil moje lastne matere sin,« je rekel pogumni kovač.
»Haha,« je vzkliknil Rienzi s onim posebnim, njenm lastnim smehom. »Čudež, čudež! Zdaj govori slika.«
Mračilo «e je že, ko je Rienzi zapustil kapitol. Veliki trg pred njegovimi zidovi je bil prazen in zapuščen; Rienzi se je tesno zavil v svoj plašč in je šel zamišljen svojo pot.
»Skoraj sem dosegel visVivo.* je razmiš'jeval »in zdnj zija pred im-noj prepad. Ce go mi ne posreči kak padec. Z menoj pnde zadnje upanje moje domovine. Plemič se ne bo nikdar dvignil proti plemiču. Nikdar pa tudi ne bo noben plebejec imel trike prilike in take moči, kakor jaz. Rim je priklenjen name — na eno samo življenje. Svoboda vaeh časov je navezana na b:lko. ki jo zna prvi veter izrnvati. O usoda — ali me nisi izbrala in namenila za velika deia-nji? Kako me je to sveto stremljenje vodilo korak za korakom. Kako je vsaka ura pripravljala nnslodnjr*. tn vendar — kaka nevarnost! Ce bi ne-
V nevarni smeri.
Odkar imajo klerikalci tako v deželnem zboru, kakor v deželnem odboru večino, je tendenca vsega njihovega delovanja, da ntesnijo in omeje veljavo in vpliv deželnega zbora, nasprotno pa, da razširijo oblast deželnega odbora. Postavno ni deželni odbor nič drugega, kakor od dež. zbora d' ločeni oskrbnik deželnega imetja in izvrševalec njegovih sklepov. Klerikalci pa so to razmerje med deželnim »borom in med deželnim odborom premenili tako, da je deželni zbor samo še nekak stroj za sklepanje postav, vso oblast pa ima dež. odbor, ki je taka absolutna, da se mu ne zdi vredno, da bi deželnemu zboru sploh pojasnil in utemeljil svoje zadeve. To se je pokazalo v zadnji seji deželnega zbora pri sklepanju o ustanovitvi deželne klavnice. Poročevalcu dr. Lampetu se ni zdelo vredno, da bi dmarno stran te^ra podjetje le količkaj pojasnil. Ni povedal, ne koliko bo to veljalo, ne koliko bo treba deželi napraviti novega dolga in seveda tndi rentabiliret-nega računa ni predložil. Zahteval je samo, naj da deželni zbor deželnemu odborn neomej-no pooblastilo, da sme storiti kar hoče in napraviti dol-ga kolikor hoče in kimovci klerikalne večine so pokimiii pa je bila stvar rešena.
Tako postopanje bije v obraz deželni ustavi in je v očitnem nasprotju z duhom nstavn^sti. Pustimo na strani vprašanje, če je zdravo in pametno, da se držolni odbor s tako površnostjo in lahkomiselnostjo s-rmšča v snovanje milijonskih podjetij in tudi ne bomo opozarjali, kako so jo najbližji prijatelji naš;h klerikalcev, dunajski krščanski sneijalei pri takih podjetjih polomili. Dovolj je, če pri-bijem. da je dež. zbor dal dez. odboru pravico; da sme ustanoviti dež. klavnico in vtanamen najeti kolikor hoče dolga.
Ni dvoma, da bo ta klavnica milijonsko podjetje, ker drugače bi sploh ne moglo eksistirati in vršiti svojo nal°go. A vz?ic temu se je deželni zbor po zaslngi klerikalnih poslancev odpovedni vsakemu. vp]ivu v tej 6tvari in pol' žil vse v roke deželnega odbora.
Ravno dovoljevanje denarja za različne namene je najvažnejša pravica vs->k< ga parlamenta, ravno v tej pravici tiči moč parlamenta. Kako prijetno in brezskrbno bi gospodovala dunajska vlada in kako malo bi jo zenirale zahteve raz-
ličnih strank, ko bi bila v denarnem ozirn neodvisna od parlamenta. O kakih parlamentarnih in ministrskih krizah bi še govora ne bilo.
Pri nas pa smo doživeli sedaj, da je naš deželni zbor dal svojo najvažnejšo pravico iz rok, in da je dal deželnemu odboru neomejeno pooblastilo, da sme ukreniti kar hoče glovle klavnice ter napraviti dolga kolikor hoče.
Kranjska dežela je že danes zadolžena do vratn in finančne razmere so naravnost obupne. V takih razmerah bi imel deželni zbor dolžnost s podvojeno pozornostjo paziti na finnnčno g« spolarstvo deželnega odbora in si trikrat premisliti, predno da dovoljenje za najetje novega posojila. Toda klerikalna večina deželnega zbora se te svoje važne dolžnosti nič ne zaveda in se ne zmeni za odgovornost, ki jo no6i. V^e prepušča deželnemu odboru čigar investicijska straet je že vprav bolestna. Zdi se nam, da je kranjski deželni odbor že podoben človeku, ki je i.z-taknil Lje »zanesljivo siguren« načrt, da bo banko ▼ Monte Carin v zrak pognal in ki »daj s frivolno smelostjo igra in igra. in lovi srečo, pa jo ne more ujeti.
Gospodarske razmere kranjske dežele so skrajno kritične in žalostuo jc. da se ▼ takih oko!ščin~h deželno-zborskr večina tako malo zaved-i svojih pravic in svojih dolžnosti ter da brez preudarka in brez pomisleka vsemu pritrdi, kar ji predlaga dež. odbor. Ta deželnozhorska večina je s svojim sklepom pokazala, da je ▼ resnici klavrna družba, ki nima niti najmanjše posobnosti za 6voje velike ;i» važne naloge. Parlamentarna večina, k* glasuje slepo, kakor hoče dež. < door ib niti ne vpraša, če je to do-b»"o, koristno in preudarno napravljeno, Ler zahteva dež. odbor je pomilovanja vredna in ne zasluži nobenega zaupanja.
9.
ure
Trgovska in obrtniška zbornica.
C. kr. volilna komisija za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico razglaša, da se bo volilno opravilo ustno ali z osebno oddajo izpolnjenih glasovnic vršilo v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in sicer:
Za II. in 1X1. volilno kategorijo trgovinskega odseka (rdeee oziroma    modre    glasovnice) dne
stanovitno ljudstvo, ki je vsled dol-repra hlapce van ja postalo strahopetno, v odločilnem trenotkn le tnalo omahovalo, bom izgubljen.«
Govoreč tako je dvignil oči in flrlej — sdelo se mn je, da pada večerna zarja na zdrobljene ostanke Tarpej8ke skale. To ni bilo dobro znamenje in Rienzijevo srce je bilo hitreje, ko je tako naenkrat zagledal temne razvaline.
»Strašen spomenik« si je mislil. »Kakih katastrof za neznane načrte priča si že bil. Na koliko podjetij, o katerih zgodovina molči, si že pritisnil svoj pečat. Kako naj vc*no, če so bila ta podjetja zločinska ali pravična. Kako nnj vemo. Če ne bi bil tisti, ki je bil obsojen kot iz laja-lec, postal nesmrten kot osvoboditelj, da se mn je njegov namen posrečil. Ce padem — kdo bo spisal mojo kroniko? Eden izmed ljudstva t Ah, ljudstvo je nevedno in z*i6leplj no «n ne stvarja duhov, na katere bi se zanamci mogli sklicevati. Eden izmed patricijevi S kakimi barvami bom naslkan! Med razvalirami ne ho prostora za moj nagrobni spomenik in nobena roka ne bo potresala cvetk na moj grob, vse moje sanje o časti in slavi bodo Šele samo prt klet je več-n:h očitanj.«
S takimi razmišljevanji o koa;m svojega mogočnega podjetja je Rieu-
zi nadaljeval pot. Prišel je do T.bere in se ustavil za nekaj trenotkov r b čudoviti reki, na katero je slovesno sijalo Skrlatastojasno nebo. Sel je čez most, vodeč v mestni del Traste-vere. čigar prešerni prebivalci se ponašajo, češ, da so edini pravi nasledniki starih Rimljanov. Tu so postali njegovi koraki hitrejši in lahkejši; v njegovi notranjosti so se vzbudile ve-selejše, četudi manj vzvišene misli, sa trenorek umirjena častihlepnost je prepustila njegovega trpinčenega in utrujenega duha gospodstvu nežnejšega hrepenenja.
XI.
Nina di RosclH.
»Rečem ti, Lueia, tega blaga ne maram; tako blaoro mi ne pristoja dobro. Ali ni že kdnj videla tako rav. no barvo T Ta škrlatna rdečica — ta višnjevkasta barva. Zakaj si dopustila, da je mož to tukaj pustil T Naj to jntri odnese kamor hoče. To je morda dobro za signore onkraj Ti bere, ki menijo, da mora biti vse popolno, kar prihaja iz Benetk. Toda Lucia, jaz gledam le s svojimi očmi in imam svojo lastno s^dbo.«
»Ah, draga gospodinja,« je rek'a služkinja, »če bi vi ie to bili, kar prej ali slej gotovo postanete, namreč velika dema, kako dostojanstveni bi vi bili. Sveta Cecilija, dokler bi
13. februarja 1912 od dopoldne do 1. ure popoldne.
Za L, II. in III. volilno kategorijo obrtnega odseka (rumene, oziroma bele, oziroma zelene glasovnice) pa dne 15. februarja IDI-od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
V obeh dneh se bo oddaja glasov zaključila ob 1. uri popoMne. Do ta ure dotičnega volilnega dne morajo v primeru, da se glasovnica pošljejo, izpolnjene in po volil-cih podpisane glasovnice z izkaznicami vred dospeti pri c. kr. volilni komisiji. Glasovnice z izkaznicami vred se morejo odprte ali zaprte oddati osebno ali poslati po c. kr. pošti ali pa po posebnih poslancih.
Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo.
Posebej se opozarja, da mora glasovnica ne k javnim trgovinskim družbam, komanditnim družbam ali k delniškim podjetjem pripadajoeia juristionih ali kolektivnih (vkupnih> oseb, kakor hranilnic, pridobitnih i« gospodarskih zadrug, rudarskik družb, društev, občin in drusrih javnih korporacij, ki so upravičene oddati samo en volilni glas. imeti podpis imena one osebe, ki ji po zakonu, statutu aH posebnem dogovoru pristoji zastopstvo podjetja.
Glasovnice žen, ki imajo volil* no pravico, pa nimajo nobenega na obrtnem redu postavljenega opravi« telja, mora podpisati, kakor dotična žena tako njen moški pooblaščence; ta poobla&eenec pa mora razen tegn biti na glasovnici izrecno ozn^oet* kot tak. oziroma kot upravitelj. Pripominja se, da opravitelj ali pooblaščence v tem svojstvu more voliti samo enkrat. Volilci, ki ne zna je pisati, morajo namesto podpisa imena pristaviti svojeročno znamenje, ki mora biti poverjeno s podpisom« dveh moških prič.
Danes, v ponedeljek s o bile volileem dostavljene glasovnice in legitimacije. Zdaj je treba, da se razvije po vsi deželi krepka agitacija.
Nadelo!
Italijansko - turška volna.
Rim, 2. februarja. »Agenzia Štefani« poroča iz Benghasija dne 31. januarja: V pretekli noči je kakih, 400 Beduincev napadlo naše utrdbe pri vodnjaku Fojat- Napad je bil od-
bila signora Nina navzoča, bi n:bA© v celem Rimu ne pogledal druize-dame.«
»Ali bi jih učili razkošja,« je * ekla Nina. »O, kake slovesnosti Hi prirejali! Ali nisi zadnji teden gledala z galerije šumno veselico, ki jo je priredila signora Ginlia Savelli?
»Da, signora, in ko ste vi v krilo, okrašenem s srebrom in z biseri, šli v dvorano, je vsa galerija glasno Šis-liala. Vsi so rekli: Savelli ji imajo angela za gosta.«
»Lncia — ne laskaj se mi!«
»Rekla 6em golo resnico, signira. A to je bilo slavje — kaj ne? Velikansko! Petdeset služabnikov r škrlatn in zlatu in godba je neprestano svirala. Godce so poklicali iz Bergnma. Ali se vam slavje ni dojadio? Jaz bi prisegla, da ste tisti dan slišali mnogo lepih besed.«
»Ah — ne! Enega glasu nisem slišala, vsa godba mi je bila pokvarjena. To pa ti povem, dekle: Ce bi bila jaz signora Ginlia, bi se ne zadovoljila s tako klavrnim slavjem.«
»Kaj — klavrnot Vsi plemiči pravijo, da je to slavje nadkrililo najponosnejšo svrtbo pri Colonn'h. Da, neki Nea?xilitanec, ki# je sedel poleg mene in ki je stregel pri poroki m'a le kraljiee Ivane, ta je rekel, da je is Neapolj bil nadkriljen,« (Dalje prihodnji«.)
E%/^RA
bit- Sovražnik je imel 12 mrtvih. Mi smo imeli štiri mrtve.
R i m, 2. februarja. V Tripolisu s#o včeraj obesili policista Sgurnja in Arabca Mustafo. Oba je vojno sdi-£če obsodilo na smrt, ker sta 23. oktobra zahrbtno umorila nekega italijanskega vojaka. *
II o d e i d a. 3. februarja. Titkaj-šni angleški pedkonzul je protestiral proti zaplenit vi angleške ladje, ki jo je izvršila italijanska križarka »Pie-monte«. Italijanska križarka je bombardirala trdnjavo Jabatio. Ita'ijani so nadalje pozvali .neko francosko družbo, ki gredi v Ras el Ketibu pristanišče in železnico, naj preneha z delom ter zapusti tekom petih dni kraj. Ena ladjo te družbe so Italijnai zaplenili.
B e n g b a s i, 3. februarja. Položaj je neizprenienjen. Vsled razburkanega morja je izkrcevanje onemogočeno. Neki oglednik poroča, da so trije turški častniki, ki so bili že kot vjetniki v Italiji ter nato izpuščeni, zopet v turškem taborišču.
Pariz, 3. februarja. Časopisi iz Uodeide poročajo: Ker francoska stavbinska družba ni hotela ustaviti svoja dela, so Italijani bombardirali francosko kolonijo v Hodeidi. Ves materijal, ki je bil na morju, kakor tndi vse zgradbe v daljavi 30 kilometrov, so bile razrušene. Štirideset o»cb je bilo nsmrčenih. Mnogo cs?b •o Italijani vjeli, med temi poročevalca lista »Frankfurter Ztg.« in »Neue freie Presse«.
B e r o 1 i n, 4. februarja. »Mor-genpost« poroča iz Carigrada: General Caneva je bil pri Ajnzari napaden in ranjen.
Stojepslio.
Ustanovitev političnega In gospodarskega društva za Škofjovas, f n artno, Novo cerkev, Doberno in Frankolovo se je vršila na Svečnico pri Lenartu Canku v Škofji vasi. Vse prizadete občine so poslale večja odposlanstva najuglednejših mož na zl*»rovcnje. Bilo je veselje gledati zbrane te stare slovenske korenine in sobojevnike naše narodne stranke v vseh hudih bojih zadnjih let. Došlo je osobito veliko mož iz Šmartnega, večje odposlanstvo iz Nove cerkve in Višnjevasi, došli so Vojnieani. Škofje vaščani, možje iz Trnovelj in Lju-bočne. Niti strahovlada, ki jo hočejo klerikalci npeljati tudi v lepi Hu-dinjski dolini, niti klevete in obrekovanje vodilnih mož narodne stranke ni teh ljudi omajalo niti za trenutek. Nasprotno, organizirajo in pripravljajo se za nadaljnje boje v korist in proč vi t naše narodne stvari in osvoboditev slovenskega naroda iz tisočletnega klerikalnega jarma. Za predsednika je bil izvoljen kmet Anton Mnhne iz Trnovelj, ki je veselo in navdušeno pozdravil mnogoštevilne zborovalce, posebej še deželnega poslanca in nnčelnika narodne stranke dr. V. K n k o v c a. Dr. Koder-m a n je podal poročilo pripravljalnega odbora za ustanovitev novega \>r titičneera društva, katero je sad velikega zborovanja proti klerikalnim volilnim sleparijam na Ljubečni. Fa-rovži so pri zadnjih državnozborskih volitvah premagali kmete med drugim zato, ker ti niso bili organizirani, tesno spojeni v enem stanovskem društvu. Deželni posnnec dr. K u -k o v e c je podal sliko pogajanj za delazmo/nost štajerskega deželnega zbora. Mi naprednjaki nikakor ne že-liiro klerikalcem pri njihovi obstruk-ciji kake škode, kakor se tako bridko
pritožujejo po »Straži* im »Slovenskem Gospodarju«. Obratno, kot dobri kristjani imamo sočutje z njimi in jih p< milujemo, da niso ničesar dosegli. Kot narodnjaki in prijatelji našega kmečkega ljudstva, katerega po komandi gosp. duhovnikov zastopajo klerikalni deželni poalaaei v Gradcu, pa odkritosrčno obžalujemo, da so ti poslanci tako revni in s'abi. Mi bi jim celo radi pomagali za dosego rednih razmer v deželnem zboru, pa nam nič ne povedo, kje so pomoči potrebni. Morda bi jim pojasnili, da je to slaba politika, Če nočejo dovoliti, da pridejo za enega slovenskega klerikalca trije nemški nacijonalci v deželni šolski svet! Ali si revčki predstavljajo, da bodo z na glasanjem dozdevnih razponov med Wastianom in drugimi nemškimi nacijonalci razbili večinoT Saj jih s tem naravnost ščuvajo k združitvi! Prog'ašajo nas za izdajalce ih prijatelje Nemcev, ker smo izrazili svojo nevoljo nad kla-verno politiko dr. Korošca v štajerskem deželnem zboru in zahtevali redno delo v istem — sami so pa za c**no enega klerikalca v deželnem šolskem svetu pustili ▼ nemar vse gospodarske in narodnostne zahteve, za katere so se bojda borili. Ker Nemci niso hoteli niti takega, za nas že itak dovolj ponižujočega in škodljivega premirja — pa so se pogajanja razbila in klerikalni deželni poslanci bodo igrali sedaj vlogo velikih narodnih junakov, ki so nas res po Wasti-anovi zaslugi obvarovali za enkrat popolnega poraza v Gradcu. Poslanec je govoril dalje obširno o gospodarskih zadevah, ki bi se morale obravnavati v deželnem zboru in ki bodo sedaj vsled nerodne [ictiUke neizkušenega kaplana Korošca vse zaostale ali pa se sploh ne bodo rešile. Zhorova*ci so poslančevim izvajanjem slrdili z vidnim zanimanjem in neprestani medklici na naslov s pasjim bičem gajžlanega »poslanca« Hu-dinjske doline dr. Benkoviča, Korošca in dr. so kazali, da ne odobrava politike narodne stranke samo »mala družba« okrog dr. Kukovca, kakor se obupno tolaži »Straža«'. Sklenila se je glede deželnega zbora rezolucija in se je izreklo načelniku narodne si ranke dr. Kukovcu zaupanje. Oba predloga je stavi! gosp. Mahne. O nalogah novega političnega in gospodarskega društva je obširno govoril gosp. Ivan Prekoršek. Predvsem je poudarjal potrebo globoke politične naobrazbe, sistematičnega gospodarskega dela in širjenja naprednega tiska. O razmerah glede celjskega okrajnega zastopa je poročal gospod G m e i n e r iz Vojnika. Tozadevno resolucijo priobčimo na drugem mestu. Govorili so še različni Celjani in kmetovalci — zborovanje je trajalo
cele stir ure. V odbor novoustanovljenega političnega in gospodarskega I društva so izvoljeni sledeči možje: Anton Mahne (Trnovije), predsednik, Anton Gmeiner (Vojnik), blagajnik, J. Prekoršek (Celje), tajnik, Anton Majcen (Šmarjeta), Franc Okorn (Škofja vas), Anton Okorn (Prekorje), Matija Breznik in Mat. VidemŠek ml. (Šmartno), J. Padar (Nova cerkev), Janez Prekoršek »Višnja vas), odborniki; Fr. Ven-prust (Ljubečno), Dominik Bezenšek (Frankolovo), J. Cvenk (Nova cerkev), namestniki; Fr. Cepi (Škofja vas) in Pilih (Škofja vas), preg! do-valca računov. Udnina se je določila na eno krono. Pri določevanju odni-ne je rekel predsednik Mahne, da jo zmore psč lahko vsak kmetovalec; če si je drugod ne prihrani, naj se enkrat izogne klerikalne gostilne. Ta-
koj na zborovanja se je nabrala prav
lepa vsota udnin. Določilo se je ob-euem več shodov za prihodnje nedelje. Prvi me vrši 11. februarja v 8 m ar t nem v H. d. Zborovanje je napravilo na vse sborovalee najboljši v tisk. Približuje se nov mogočen rasni ah napredne misli saed spodnješta-jerskimi Slovenci. Samo dela in boja je trebat
Ia Celja. Skoraj v sredini velikega trga na Sp. Štajerskem   sta dve
hiši zaporedoma naprodaj. V eni se izvršuje gost i ln i carska obrt in je tndi vse pripravljeno za mesarijo. Druga je v najemo. Zraven spadajo sa-d''"Hišniki in vrti, lep gozd. travniki in njive. Cena znaša 22 tisoč kron. Ravno tam so tudi še naprodaj na daljne tri hiše, h katerim spada najlepši vrt. Ena kakor druga posest je v narodnostnem ozira največje važnosti. Kdor bi se za nakup resno zanimal, dobi natančnejša pojasnila v štajerskem uredništvu »Slov. Naroda«, Celje, Dolgo polje it, 1. Stvar je nujna.
Cestne razmere v Trbovljah. Obljuden industrijalen kraj, kakor so Trbovlje, s vojtm živahnim prometom, izgleda te dni, ko je zapadel sneg, kakor zasuta gorska vasica. Škorenj visoko leži sneg po okrajni cesti in m težavo ga bredejo ljudje in živina. Laški okrajni odbor, če g-ar dolžnost je oskrbovati okrajne ceste, hoče oči vidno prepuščati posameznikom, da si nabavijo za »lastno potrebo« snežne pluge in skoraj bomo po eosti videli ljudi, ki si bodo sami orali gaz. Odkar so se lani prvič oglasili Slovenci za svoje pravice, je laški okrajni odbor oči vidno uvedel tak* tiko represalij ter zanemarja svoje dolžnosti napram slovenskim občinam in krajem na nedopusten način. Prej urejene cestne razmere ee nahajajo sedaj v takem stanju, da je škandal. Trboveljčani morejo izbirati med tremi »blagodari* svojih okrajnih cest: ob lepem vremenu prah, ki prekaša hudourne oblake, ob deževju morje blata, v katerem se potapljajo vozovi, konji, ljudje, pozimi sneženi zameti kakor v Alpah. In nikdo se za te nedostatke ne briga, kajti slavni laški okrajni odbor je sedaj iz varč-nostnih vzrokov odpravil cestne nadzornike ter vso skrb izročil ljubemu bogu, ki oblači lilije na polju in nakrmi ptičke v gozdu ter bo — kekor oči vidno upajo gospodje v Laškem — tudi pospravil in redil njihove ceste, zlasti v Trbovljah. Svojega tajnika pa je slavni odbor poveril, da tuintam kontrolira, če jo nebeški poverjenik svojo nalogo tudi opravil. - Okrajni odbor ne stori ničesrr, noče pa tudi, dn bi drugi kaj storili. Trboveljski posestniki bi si bili cesto končno sami zorali, toda plug se nahaja v shrambi — in ključe te shrambe hrani slavni odbor v Laškem —! Nemški gospodje, ki danes vladajo v tem odboru, in a jo cčividno druge skrbi; one, ki jih jim nalaga zakon in pa interes prebivalstva, jih ne bligajo. Največja občina okraja Trbovlje, ki plačuje več davka kakor ves ostali okraj, je danes v okrajnem gospodarstvu tako zanemarjena, da je škandal. Nam je prav. Ce bolj bodo gospodje sedanje nemške okrajnoodborne večine svoje dolžnosti zanemarjali, tem preje bo njihove »s'avnosti« konec Slovenski davkoplačevalci se bodo skoraj naučili, da je skrajni čas, pomesti s fra-karijo, ki se danes zbira okoli zelene mize ter počenja vse kaj drugega, kakor pa da bi skrbela za okraj, ki je izročen njeni brigi.
Trbovlje. V nedeljo se je porodil trkaj g. Josip Moli,   trgovec in vrli
član tržaškega »Sokola« z gdč. M i jo Torjr. Na zdar!
Slovenski mariborski očiteljisc-nlkl priredijo veselico v prid dijaške kabin je v Maribora v Št. Lovrenca nad Mariborom v nedeljo, 11. februarja 1012, v gostilni gosp. Kodra »Pri polti« pod pokroviteljstvom in vodstvom pr. g. dr. Antona Medveda in gosp. prof. Stanka Marina. Na sporeda je govor, gledališka predstava »Revček Andrejček«, petje in godba. Začetek točno ob 6. zvečer. — Ker je čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji v Mariboru; ki ima letos mnogo izdatkov in malo prejemkov, zato se preplačila in darila hva'ežno sprejemajo. Darila se naj blagohotno naslovijo na gg. pokrovitelja ali voditelja.
Is Št. Petra na Medvedjem selu nam pišejo: Kakor ste že poročali, ao se vršile pri nas pred kratkim volitve v občinski zafitop. »Zmagala« je stranka župnika Gomilška — kako, namreč s prav malo večino, ki jo je župnik Domi'irk z znanimi katoliškimi bojevnimi sredstvi komaj skupaj dobil, je tudi že »Slov. Narod« obširneje pisal. Različni župnikovi agitatorji bodo morali zaradi teh volitev pred sodnijo; eden je že dobil zasluženo »plačilo« v zneskn 40 K; plaČn-t! mora tudi odvetnika in vse strr*,ke ter preklicati pri cerkvi laži, ki jih je (gotovo na povelje) trosil o nekem naprednem kmetu. Ta klerik-il^c Ima ze torej tisti »božji Ion«, ki ga deli duhovniška stranka zaslepljenim kmetom. Da bi župnik vsaj deloma rešil svoj orestiž, se je v cerkvi na te proklete (!) nanrrdnjake in napredno časopisje tako hndoval, da se nam ja revež v resnici smilil. S:imo to je pozabil omeniti, da bo svojemn agitatorju povrnil stroške za pravdo.
Iz Orle vasi pri BraslovČrh nam poročajo: V ponedeljek dne 29. januarja smo soremili k zadnjemu počitku Jržefa Plasmana, posestnika v C rl• vasi. Pokojnik je bil mož v pravem pomenu besede, dober oče svojim otrokom, skrben in marljiv go-sp^d^r. r>«rleden veščan in d^ber prijatni i. Bil je svoj čas mnogoletni odbornik rbčinskega zastrpa v BrasTov-čah. Kot takšen se je skoraj 10 let trudil ti ustanovitev šole v Orli va-s" k~r Sv mu je naoos'ed t?-di posrečilo, čerirav ?e pri t°m imel gim mnogo gmotne škode. Zadniih sest let ca je rkrajni Šolski svet imenoval za šolskega ogleda; krt tak je bil vedno naklonjen soli in učiteljstvu. Priljubljenost rrinkega je rwebno po^szal pogreb: tak r^greb je pri nrs malokdaj videti. TTrprJ~mu zvestemu na-šer^n somišljeniku bodi zemljica lahka!
Mariborska moška Clril-Metodo* va podruž"?ca je poslala preteklega meseca v LjubHaro sledeče prispevke: Clanar?ra 80 K, narodni davek (nnbr. g. Maj^r) K, nab;r^niki in sicer v Narodnem domu 16 K, v Medenovi rostPni f» K. gdn. Visita Vertnik 5 K. v Weixlovi trgovin* 2 krone in v Ranoeevi gostitvi ! K; dalje je nabrrlrt gospTCa Pos b^va pri slavlenjn štiridesetletnice gospoda in rrospe SteimnrVve v Nar. domu 3« K, skoraj 206 K.
?alec Poročila sta se gosp. Vilko K n k e c in gdčna. Štefka Vabi-č e v a. Bilo srečno!
Drobne novice. Iz Celja. V soboto popoldne je padlo precej snega po celem Spod. Štajerskem. Med snežnim metežem je bliskalo in grmelo. Ob pol 2. popoldne smo čutili lahek potres. — Iz Vranskega. Blizu Kaplje vasi sta se srečala ponoči voz posestnika Andreja Korana
in težko obložen parizar Lake Sto-berja. Oba vozova sta trčila skupaj, pri čemer je bil eden Stoberjevih konj na prsih tako poškodovan, da je takoj poginil. Škode je kakih tisoč kron. — V Kamnici pri Mari-boru je odstopil dosedanji župan Pctscbar. Okrajno glavarstvo je poverilo vodstvo županskih poslov prvemu svetovalcu nadučitelju Hof banerjn. — Iz Rogatca. Ob mnogoštevilni udeležbi se je vršil v soboto pogreb mlade gospe Tillerjeve, rojene Berlisgove. Bila je stara šele 23 let in poročena od maja lanskegs leta. Umrla je na porodnih krčih. Gosp. sodniku Tillerju in rodbini naše sežalje. — Iz M a r i b o r a. Moško učiteljišče obiskuje tekoče šolsko leto 187 gojencev (4- 11). V IV. letniku je 47 gojencev.
ROPOŠbO.
Lep duhovnik. V Trgu imajo se daj vrednega    vrstnika    župnika v Kumbergu, ki je učil deklice igrati i a citre in vrednega vrstnika kap ^
na barona Morseva, ki se je posebno zanimal za hlačke. Ze dolgo se je govorilo po Trgu, da podučuje kaplan Josip Muke! deklice v šoli druge reči, kakor verouk. Izpočetka otroci niso ničesar izpovedali, ker se niso upali in ker jih je bilo sram. Sedaj pa so izpovedale uekatere deklice, da kaplanu njih kriia niso bila nooena ovira za njegovo posvečeno roko. Radi bi sedaj zakrili to čedno zadevo s tem, da kaplana premeste, kaj pa bo rekel k temu državni pravdnik, je še neznano. Vidi se pa, da novi papežev motu proprio tudi tu še ne bo napravil reda, in zato je treba že sedaj misliti na to, kako bi bilo mogočo dušnim pastirjem preprečiti izraz njih živinskih čustev v šoli.
Novi statut goriškega mesta, V
Gorici so sklenili nasledno izpre-membo mestnega statuta: Določijo se 4 razredi volil cev in sicer I. razred % 200 K direknega davka, II. razred * 50 K, III. razred z 20 K direktnegn davka, v IV. razredu volijo vsi moški, ne glede na glasove v kakem prejšnjem razredu. Uradniki volijo v II., častni občani v I. razredu. Uveljaviti hočejo tedaj pluralitetni princip. I., II. in III. razred voli po 9, IV. pa samo pet starešin. Radovedni smo, kako bo šla ta izpreraemba skozi deželni zbor.
Deželna komisija za obrtni davek. V deželno komisijo za obrtni davek je bil imenovan kot namestnik gosp. Danijel Maraž iz Dol. Vrtojbe.
Nesreča na kolodvoru v Na brezini. V soboto zvečer je padel 371etni železničar Anton Mislej v Nabrežini pod lokomotivo vlaka, ki je pripeljal na postajo. Stroj mu je odtrgal obe roki in prste na desni nogi. Kako se je zgedir nesreča, še ni dognano. Nekateri trdijo, da je Misleja vrgel neki neznanec pod stroj, drugi pa so mnenja, da je Mislej padel, ko je hotel tik pred lokomotivo preskočiti tir. Uvedla se je stroga preiskava. Misleja so odpeljali s prihodnjim vlakom v tržaško bolnico. Ponesrečenec je oženjen in ima Šest nedoletnik otrok.
Oderuštvo. V Sežani so aretirali v zadnjem času več oseb zaradi ode-rnštva. Te aretacije so vzbudile po celi deželi veliko vznemirjenje. Pod vodstvom notarskega uradnika Bebca v Sežani se je namreč ustanovila cela družba, ki se je pečala s tem, da je preskrbovala posojila zadolženim
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pob lin.) (MM
Počasi je tekla pičla vodica in počasi se je polnila široka slatinska steklenica. Marijanico je že bolelo pod ko'eni vsled dolgega čepenja, in ravno se je mislila globoko oddahniti, ker je bila steklenica že polna, ko začuje korake nedaleč za seboj. Ozre se plaho, in videvši dober streljaj dalfč moško postavo, ki je prihajala bližje, se je naša Marijaniea tako vznemirila, da ji je padla steklenica po strani in da se je izlivala iz nje s tolikim trudom vanjo natočena zdravilna voda.
Priaiec se je bližal naravnost *tii(icncu. Bil je zatopljen v knjigo in zii opazil pred seboj deklice. Ko se je £lftri.;anica. ki je zopet postavila steklenico pokonci in jo hotela brž na-pr-Initi, skrivej o:r'a v drugič n zaj, boozna'a je, da je človek, ki ji je naplavil tolik nemir, Sedmič. A zdaj ji jc novega, a drugačnega razburjenji znova omahnila steklenica in 2«jiavje je teklo iz nje hitreje kot preje nanjo.
Tedaj je dvignil Davorin glavo in zrg'edal dekle.
»MarljrnKa!« vskliknil je in ve-*ei,ia ran je z a žarel obrr.z.
Skočil je k u je j, ki je zopet nastavljala stekle me in vrat pod konec ,
lubovne cevi, a tako nespretno, da je skalna izvirek in da je tekla iz njega sam., gošča.
»Kaj počnete?« vprašal jo je skloni vsi se k njej.
//Zdravje natakam za očeta,« odvrnila je. Cista studenČnica je spet tenla po cevi in v steklenico.
»Kakšno zdravje t« vprašal je zaOndeno.
Povedala mu je vso pravljico.
»Za vsako bolezen je ta voda?« rekel je smeje, kot bi ne verjel ljudski veri.
»Pravijo, da za vsako,« odgovorila je Marijaniea, »no, prav za vsako žf ne bo.«
Steklenica se je med tem napolnila d vrata in Marijaniea jo je postavila na pesek ns trdna tla ter vstala
»Do je le zdrava ta voda,« nri-pomni1 je Davorin, »in to je. Napil s«-.m se je že večkrat in priznati moram, da rni ni škodovala.«
»Ali sem zahajate?« vprr&tla je Mari.ianica in pogled njenih lepih .či je obvisel na njegovih ustnicah, kamor je zdrknil z ostalega obraza.
»Kje si morete misMti lepši od-pt čitek kot tukaj!« vskliknil je. »Na to klopico se vsedem, poslušam iubo-rtnje studencevo in ptičje žvrgole-nie, naprsvm si kozarec iz papirja in f>e okrepčam s to čisto vodico.«
Govoril je živahno in veselo.
Pri za^njh bc«r'ah !e prijel deklice za roko ter pristavil iskreno:
»A en kraj mi je Še ljubši!«
»Kateri?« vprašala je s tisto prisrčnostjo, ki je lastna samo nedolžni in nepokvarjeni dnši.
»Oni na Gorjuši,« odvrnil je Da vorin ter ji stisnil desnico; »oni kraj. kje. sva se midva videla prvič. Tisti kraj mi je svet, saj je tam zasijala v moje življenje svetla luč, ki mi od dne do dne svetlejše razsvetljuje moje bodočnost.«
Njene oči so zrle v tla nemirno, v obraz ji je pa stopila močna rdečica. Hotela mu je odtegniti roko, a voija nt našla moči, da bi to storila.
On ji je pa govoril:
»Marijaniea, povedati ti moram, kar bi ti bil rad povedal že zdavnaj, a ni bilo nikdar prilike zato. Danes pa le taka priložnost, ko« sva snn.a tn sredi gozdne narave In ko naju nihče ne moti. Odkar sem te ugledal tisto popoldne na trati Gorjnse, za-•edia si moje srce. Vedno mislim na te, vedno mi je pred očmi tvoj aiili ljubki obraz. Kn bi ne bilo tebe tukaj, bil bi že odš>I iz tega za me sicer zoprnega krala. A ti me zadržuješ Le zaradi tebe prebivam na Golem, ker te imam rad. Marijaniea, ke; te ljubim z razsodnim srcem in ker upam, da se mi ta ljubezen »jdi more vračati. AH ne, Marijaniea?«
Nas'onila je glavo na njegovo ramo, dušo ji je pa obšlo sladko čuvstvo.
Tudi rj?ne ny li so bile vedn« pri njem, odkar ga je spoznala na se-
stankr na Gorjuši. Prestrašila se je sprra teh misli, ker so se ji zdele nespametne, a silile so vedno z večja niočjr na plan. Hotela j'h je zatirati, a pri tem se jim je zopet samovoljno *.n nehote hote ndajala, ker so bile lepe in Čiste. In če je zaspala v misi »L nanj, vtdle so jo sanje na cvetoče livade, kjer se je sprehajala i njim roko v roki in trgala dišeče cvetje s pisanih gred. Pripela mn j-? vrtnice na srčno stran, on jo je pa etisnil k sebi tako mehko kot nežnega otroka. In ko se jc vzbudila, ji je bii smeh na rstnicah in i°l ji je bilo, da se je prek;nila lepa slika. Ce je bila čez dan doma ali na polju ali na travniku, vedno se je ozirala naokrog kje zagleda prijazni obraz njegov. In ko se je vse to ponavljalo dan za dnem, noč za nočjo, zaved'a ?e jc da ima rada tega tujca. Nikdar še r*i ljubka, zato ji je bilo to čuvstvo neizrečeno sladko.
Tcda ena skrb ji je vznemirjala srce: ali bo mogel tudi on njo jlubUi? On. ki je študiran in gosposki, pa da b; ljubil njo, boso pastirieo? On, ki le gotovo premoin;b sfarš?v, pa da bi mogel misliti nanjo, ki nima nič, ki je nboiica? A če se je sprnmila, vako srčno priiazen je bil s njo vselej, k&ko odkrite duše/nič prevzeten, ko bi b:la vzrastla rd prvih ntrn^ih T»t skupaj obledela je skrb in Mari-jarlca ,*e bla prerričn* a, drt hI tudi on ijulil rjo, če bi vedel, da njen j sr ce gori sanj.
In ko se ji je zd^j razodel, da jo ljubi in da samo priČaknje, da ga bo tndi ona vzljubila, občutila j? v sebi blaženstvo, kot še nikdar doslej v žaljenju. Močno ji je bilo srce, da jp njegovo utripanje čutil tudi on, a odgovoriti mu ni mogla na njegjvo vprašanje. Saj je bil odgovor tako težek, dasi je bilo srce polno, prepolno ljubemi.
Davorin je spoznal, kaj se godi r ljubljenem bitju. Privzdignil je M&rijanieino glavico in ji pogledal v oči Videl je v njih solzo, a to ni biia solza žalosti, ampak solza lju-bezerskega veselja.
»Mari»an:ca moja!«
»Moj Davorin!«
Ustna so se strnila v prvi poljub, prvi goreči poljub, višek idealne Ijo-bezn: med mladeničem in deklico.
Potem sta se vsedla na klopico io delala načrte za prihodnost. V dveh trel. letih bo Davorin sam svoj gospod da si ustvari lasten dom in nato bosta z Marijanico združena za v«*dno. Ce ne bo mogla eli hotela več MH ti" Gorjuši do takrat, preskrbel ji bo on v mestn službo, kjer ji nc bo nič hndeo-a. Njej se niso porajali nobeni dvomi o njegovih resnih namenih in tudi usta niso govorila takih besedi, ki se čirejo nr.vadno ob tali :i pTilikah, a le, da b' se liubimče-v*. ljubezen t*m močnejše vžgala iii tem gotove^Še g^r*la doMrr moč pn-•■tki« ne sklene, kar se ne da več ■ dreti
(Dalje prihodnjič.)
.pestil ikom. Pri tem so pa kmete go-jjufali ti ljudje na ta način, da so do-
tičoika? ki je prevzel posojilo, naj-irrro upijanili. Ko je bil pijan, so mu dali podpisati menico, katere vred-n06t je pa presegala za več sto odstotkov ono svoto, ki jo je obvezanec v pesnici sprejel. Na ta način so ogoljufali že nebroj posestnikov. Ta posel c donašal posebno Rebcu kakor i-ndi njegovim priganjaČem, katerih je imel veliko, jako lepe dobičke. (Vedla se je obširna preiskava, ki orlnaša vedno več ogoljufanih žrtev reh oderuhov.
protestni shed t Trsta, Včeraj ^ je vršil v »Narodnem domu« v Trstu protestni shod zaradi nasil-^tev, ki se izvršujejo v zadnjem času 'na Hrvaškem. Shod je sklicalo politično društvo »Edinost« v Trstu, k» je bil zelo številno obiskan. Kot glavni govornik je nastopil državni in de--:elni poslanec dr. Rybar. Podal j~ v kratkem jasen pregled političnih razmer obeh državnih polovic na ju-?n in ostro obsojal postopanje ogrske vlade na Hrvaškem. Predlagal je resolucijo, ki je bila enoglasno spre-ieta. in v kateri izražajo tržaški Slovenci in Hrvatje svoje ogorčenje zaradi ponovnih kršenj ustave in ome-itve političnih pravic, ki se dogajajo posebno v zadnjem časn na Hrvaškem, in katerih očiten namen je, 9rvaško in Slavonijo pomadžariti. Hrvatom in Srbom v obeh državnih L»olovicah se izraža bratsko sočutje v njihovem boju za svoje pravice, ki se jim tako nasilno kršijo. Poživljajo ^e vsi Slovani, da se v očigled nevarnosti, ki preti Jugoslovanom, združijo, in združeni varujejo in ščitijo s -kupnimi močmi narodne pravice. Zborovanje je bilo zelo viharno in jo *ila ta resolucija s velikim navdušenjem sprejeta- Zborovalei so se po sključenem zborovanja mirno razšli.
Dve smrti v rodbini tekom ene-tedna je imel vpokojeni carinski revident Ivan Kokalj, brat ljubljanskega odvisnika dr. Kokalja. V none-deljek 29. januarja mu je po daljši in mučni bolezni umrla njegova so-t»roga Marija Kokalj, kateri sta do .zadnjega zdihijaja z neumorno p°žr-vovalnostjo stregla vdovec in njena nati Terezija Sonder. Poslednjo sta dlesni napor in smrt ljubljene hčere ^ako potrle, da je zbolela — v petek dotraj pa že izdihnila. Z Ivanom Koraljem, ki se navdušeno udeležuje narodnih bojev na naših vročih trža-^k;h tleh. sočustvujejo iskreno vsi 'ržapH Slovenci.
Nasilni soprog in ljubimec. Jo» sip Pahor, star 37 let, doma iz Kranja, se je pred kratkem ločil od svoje ■žene. s katero je živel v Trstu. Zapustil je ženo brez podpore, dasi ima tri nedoletne otroke. Včeraj se je vrnil zopet k njej. Ko ga je ta karala zaradi njegove brezvestnosti, je potegnil Pahor samokres in ustrelil proti mej. Krotrlja ni zadela in •žena je ostala nepoškodovana. Takoj nato ie s>1 Pahor k svojemn prijatelju ?0Tetnemu Aleksiju R^dente, s '•;erar ženo je imel že dalj časa ljubavno razmerje. Redente je bil doma. Takoj, ko ie Pahor vstopil v njegovo stanovanje je skočil k svojemu prijatelju, ga pograbil za vrat in zakričal: Streljal sem se^>*j d orna, se-
bom ustrelil tebe. Pri tem je polomil samokres in ustrelil. Toda Re-'i^nte ga je udaril v zadniem trenot-m tako silno po obrazu, da je Pahor padel na tla, kreglja pa je udarila v -teno. Nato je poklica1 Reden te stražnike, ki so odpeljali Pahorja na policijo.
Nex5ode. Triletni otrok Oskar Tvrau6 je oadel ir. okna 3. nadstropja na ulico Cectlia "Rittmaver. Ko je nati zapazila nesrečo, se je onesvestila in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Otrok je dobil težke poškodbe na glavi in je malo nrania, da bi valravel. — V morje je padel snoči Mi 2. ure 261etni železničar Josip Kermeli. Ponesrečenca je p^avočas-ao opazil stražnik, ki je KermeTja potegnil iz vode in poklical rešilno društvo, ki ga je odoe'jalo v holn ;š-irro. — Na cesti Molino v Trstn je P^la 561etna zasebnica Antonija Re-]>a tako nesrečno, da si je prebila čre-pinjo. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico.
Prodaja Llovdove hiše. Zeiezni-ministrstvo je konilo hišo pen-zijskega frnda Avstrijskega LJnvda nasproti pošti v Trstu za 3 milijone kron.
Stavka   mestnih uslužbencev v
P»lju. V soboto so se vršila zadnja P°£ajanja med voditelji s*tavknjočih cestnih uslužbencev v Pulju in mest-magistratom. Stavku joči nsluž-tenci so dosegli popoln nspeh. Dovolile so se jim zvišane plače in uredila je tudi    službena razpredelnica,
frlasom katere se je skrajšal delavni
cas.
Vlom   na   kolodvoru   v Reki.
"i'edsnočnjem so vlomili neznani ta-kvi s pomočjo ponarejenih ključev v Msarno skladišča državne železnice v> Reki. Od orli so blagajno in ukrad-!l.iz nje 7000 K denarja. O storilcih nimajo do sedaj še nobene sledi.
l
Shod pri „Starem Rimljanu",
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj je sklicalo včeraj dopoldne v gostilno g. Mraka »Pri starem Rimljanu« sestanek trgovcev in obrtnikov svojega okraja. Dobro obiskano zborovanje je otvoril predsednik g. Ribnikar. Nato je govoril državni poslanec dr. Ravnihar o volitvi v trgovsko in obrtniško abornico. Poudarjal je pred vsem važnost in pomen teh volitev. Živimo v dobi volitev, in volilci ljubljanski naj ne vzprejmejo to kot kako nadlego, marveč naj upoštevajo važnost volitev, ki bo obenem naša prepotrebna politična šola. In treba nam je take politične šole, kajti danes ne zadostuje več, da pristaš stranke pokaže svojo zavednost samo s tem, da odda svoj glns za stranko na volišču, marveč je nujno treba, da bodri vsak svojega soseda, ki omahv *e al i pridobi nezavednega naspiotnika. Vsak izmed nas bodi agitator, neutruden in neumoren delavec, le na ta način bomo šli nevzdržno naprej. Naše nasprotnike dobro poznamo. Pokazala se je klerikalna stranka tako, kakršne si mi uisnio mislili. Kako slabo gospodarijo v deželnem dvorcu je vsakemu jasno, najbolj pa nam so odprli oči, ko smo videli, kako daleč so že zašli. Njihov nastop v zbornici, kjer so se poslužili najskrajnejšega sredstva je imel za nas največji pomen. Ce bi bila klerikalna stranka res tako močna, kot razglaša v svet, bi ne bilo treba, da se poslužuje sramotnega iu hudobnega nasilstva. Če bi bile njihove ideje res dobre, bi napredovale same in tudi prodrle. Toda nasprotno. Njih nasilstva, ki jih izvršujejo v zadnjem času, nam jasno dokazujejo, da se čutijo sami slabe in se upajo vzdržati edino le Še z nasilsivom. V tem vidimo njihovo propasst. V očigled temu bi bila neodpustljiva pnoti taki stranki, ki se ne bojuje več z načeli, marveč z nasilstvi, vsaka popustljivost, ponižnost in obzirnost. Klerikalna stranka bodi v šolo h krščansko socijalni stranki na Dunaju. Kopira jo v vseh svojih nastopih. Toda padla je ta na Dunaju in njeni lastni pristaši so javno pribili njeno popolnoma zavoženo gospodarstvo. Tako mora pasti tudi naša klerikalna stranka. Pred vsem se nam je sedaj brigati za važne volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Klerikalci imajo svoje kandidate in delajo na vse kri pije. Predrznost je to pravzaprav in velika hinavščina. Agrarno politiko in sicer prav umazano izvršuje klerikalna stranka. Kmečko stranko se nazivlje in dosledno je nastopala proti trgovcu in obrtniku. Glasujejo za zaprtje meja in za zvišanje carine in vede in hote podpirajo veleagrarce. Kljub temu pa imaj > drzno čelo in se vmešavajo sedaj hinavsko v meščanske pravice in hočejo zagospodovati tudi v trgovski in obrtniški zbornici. Klerikalci so naravnost nasprotni trgovcem in obrtnikom, ne gre jim pri tem za njihov blagor, marveč za svoj žep. Do blagajne hočejo priti. Zato bodimo pozorni in vsak nai napne vse moči, da se onemogočijo te predrzne in hinavske nakane klerikalcev, zagospodovati onim, katerim so bili in en dosledno neizprosni sovražniki. Predsednik Ribnikar je nato v kratkem še enkrat opozoril na važnost teh volitev in priporočal vsem skrajno previdnost. Shoda sta 6e udeležila tudi dva občinska svetovalca z Viča, pristaša socijalno - demokratične stranke. V njihovem imenu je pojasnil g. Gradišar, da se bodo socijalni demokrati na Viču pridružili naprednjakom. Zanimivo je bilo njegovo poročilo glede podpore de^elneea odbora za šolo na V'ču. Šol*» je stala 160.000 kron. Deželni odbor je dal z% šolo 100 kron podnore, za katoliški dom na Viču pa 600 kron. Opozoril je zborovaIce tudi na dejstvo, da se uganja klerikalna politika celo v šoli, kjer nadneitelj Ravnikar učence ponovno nadleguje in izprasnje glede političnega mnenja njih staršev. Teko postopanje si napredni Viča ni odločno prepovedujeio. Z željo, da se doseže pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico najlepši nspeh, in s ponovnim bodrilom na volilce je predsednik zborovanje ob 12. zaključil.
Planinski ples.
V soboto zvečer so se po dveletnem odmoru zopet odprla vrata Narodnega doma prijateljem turistike, vabeč častilce v gorski raj pod Boga t in. Iz temnega smrečja te je pogledal zvezdavo mrjasec, češ, kaj si prišel kalit mir v mojem kraljestvu. Visoko na skali pa te je čakal Zlatorog, dobro vedoč, da nisi zašel s puško v vrt rojenic, vedoč, da prihajaš kot prijatelj gorskih boginj pod Triglavskim vrhom. Tri rojenice so bile ko je Janez spel na pečinah v njih vrt trgat svoji Jerici čudesne gorske cvetove. Od tedaj so se časi izpreme-nili, tndi rojenice so se modernizirale in povabile v svoj krog vso lepoto
ženskega sveta na Slovenskem. Skozi temen gozd si prihajal više in više, bršlin se je spenjal po skalah in od daleč se je slišalo šumenje, kakor bobnenje gorskega slapa. Ta to ni bil slap. — Pozno si prišel, — prostrana planota je mrgolela ljudstva, ki se mu je odprl gorski raj.
V veliki dvorani se je vrtel par ob paru, — kdo bi jih štel, — tesno je bilo, da so se komaj premikali. Prve četvorke se je udeležilo samo v veliki dvorani okrog 400 parov. V stranskih prostorih, v mali dvorani in v telovadnici, kjer je bilo tudi pripravljeno plesišče, ao se ti nudila okrepčila. Damski odbor, kateremu je načelovala, kakor vedno, kadar je treba žrtvovati Čas in delo v blage namene, gospa županja dr. Tavčarjeva, se je potrudil, da tudi to pot preskrbi posetnikom slavnozna-nega planinskega plesa vse, kar more želeti srce. Šampanjskemu paviljonu je načevala ga. dr. B r e t -lova - Naglasov a, bufetom ge. prof. S i č e v a, dr. Tavčarjeva in dr. Tominškova, vinarnam ge. svetu. Pranketova, geom. Rnžičkova in Supančičeva, kavarni ge. Podkrajškova in ravn. Šubičeva, paviljonu za slaščice ga. Ozmičeva, paviljonu za cvetlice ge. dr. Sviglova in dr. Toplakova. Srečo-lov sta aranžirali in sami priredili ge. Ogorelčeva in Korenčanova. Ples in četvorke je jako spretno aranžiral gosp. Fabiani. Prireditev so po-setili poleg naprednih deželnozbor-skih poslancev in državnega poslanca mesta Ljubljane tudi vsi ugledni ljubljanski meščani, mnogo prijateljev turistike z dežele in lepo število častnikov in prostovoljcev, njim na čelu ljubljanski divizijonar. Ponosno lahko zre »Slovensko planinsko društvo« na to svojo prireditev, ki ji je dokaz gorkih simpatij med vsem slovenskim narodom, ki ima gorko čuteče srce za naše planine.
Dnevne vesti.
-r Spomenica pravaških poslancev cesarju. Kakor smo že poročali, so predali pravaški poslanci po dr. Sesardiču in Stjepanu Zagorcu cesarjevi kabinetni pisarni in vojaški pisarni prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda spomenico, v kateri prosijo in zaklinjajo cesarja, naj oživotvori hrvaško državno pravo. Spomenica obstoji iz štirih delov: iz uvoda, iz zgodovinskega utemeljevanja veljavnosti hrvaškega državnega prava, iz obrazloženja krivic, ki se gode hrvaškemu nandu, in končno iz prošnje za »politično ujedinjenje vseh hrvaških zemelj v eno samostalno državno telo v okvirju monarhije.« Iz te spomenice posnamemo te - le značilnejše odstavke: »Ko je po bitki pri Mohaču ostala hrvaška država brez kralja in dinastije, so vse sosedne države in velesile priznavale hrvaški kraljevini suvereno državno samostalnost in neodvisnost - - tako od Ogrske, kakor tudi od vsake druge države, ki so se pogajale za hr vaško krono. Tako silno otomansko oesarstvo, , na čegar čelu je takrat stal največji vladar one dinastije Su-lejman Veliki, tako močna beneška republika, tako tudi sami Madžari in njihov kralj Ivan Zapolja. Z božjo in hrvaškega naroda suvereno veljo je bil takrat dne 1. januarja 1527. leta na eetinskem zbora na prestol hrvaške kraljevine poklican prejasni dom Habsburški ... S pragmatično sankcijo leta 1712. je prenesel hrvaški narod »kraljevsko krono in gospodstvo na ono žensko lozo prejasne krvi avstrijske«, ki bo imela v oblasti Štajersko, Koroško in Kranjsko. S tem činom je potrjena zakonita samostalnost, neodvisnost in celokupnoet hrvaške države za vse veke tako, da so 3c vsi hrvaški kralji iz prejasne Habsburške hiše, sledeč odredbi in prisegi svoji ter svojih slavnih prednikov, odzivali prošnjam hrvaških saborov za zedinjenje in tako je tndi Vaše Veličanstvo še leta 1861. za u kazalo, naj zakoniti zastopniki naroda hrvaškega prično z delom za združitev hrvaških zemelj pod žezlom Vašega Veličanstva.« »Poslanci hrvaškega naroda, prepričani, da so vse težnje hrvaškega naroda ne samo v skladu, nego tudi v interesu monarhije in previšnje dinastije, nsojajo si uajudanejše zaprosit} Vaše Veličanstvo, da skliče, izpolnjujoč svoj re-skript z dne 26. februarja 1861., naslovljen na hrvaški sabor, poslance iz vseh hrvaških zemlja na zborovanj* v glavno mesto Zagreb. Ta sabor imej nalogo, da sporazumno z Vašim Veličanstvom, svojim zakonitim kraljem, uredi notranje odnošaje kraljestva hrvaškega in njegovo razmerje nasproti celokupni monarhiji tako, kakor to odgovarja pravicam hrvaškega naroda, sijaju in moči prejasne dinastije.« — Bojimo se, da bo ta spomenica vkljub morda najboljšemu namenu ostala zgolj udarec v vodo.
4- Avtonomija kulturnih institucij. V 30. številki zagrebškega »Ob-
zora« je prof. Ilešič v listku priobčil Člančič, kjer med drugim čitamo: »Kulturni rad mora da izvire od čovjeka, a ne od vladaoca. Kulturni Čovjek neka samo čini svoju kulturnu dužnost, t. j., neka radi, a vlada priznavat če ovaj rad ili ne, to je odvisno od njezine kult urnosti ili nekulturnosti. — Svakako hoću, da budem u svojim mislima i u širenju svojih misli neodvisan. Prigovorit če možda tko: »Ta ima i dobrih vlada!« Jest, ima ih, a ima i loših ili barem takvih, koje bi iz političkih razloga htjele na moj kulturni rad vršiti pritisak, prietiti sa odkazanjem podpore itd. Tko se čini u kulturnim institucijama formalno odvisnim od jedne vlade, posto ju drži dobrom, morat će da bude odvisan i od druge vlade, koja mu je možebiti neprijateljska. Kulturne institucije kao Što 1 sveučilišta morajo biti autonomne; onda mogu raditi u svom duhu,te so uspjesi i neuspjesi onda njihova krivnja.« — Ta izvajanja so aktualna tudi na Krenj-skem; saj vidimo, da hoče na pr. deželni odbor imeti »vpliv« v odboru »Glasbene Matice« in »Planinskega društva.«
-f* Somišljeniki, trgovci in obrtniki pozor! Klerikalci pošiljajo po Ivanu Štefetu ljubljanskim volilcem v trgovsko zbornico pisma te - le vsebine: »Vaše blagorodje! Prihodnji ponedeljek, dne 5. februarja bodo volilci v trgovsko in obrtno zbornico dobili glasovnice in legitimacije po pošti. Prosiva Vas, potrudite se takoj danes ali vsaj jutri k A manu Josipu, gostil, pri »Kroni«, Bovcu Antonu, v Šeleburgovi ulici in recite jim, da naj Vam izroče podpisane glasovnice in nikomur drugemu. V ponedeljek pojdite gotovo po glasovnice! — Prosiva, pomagajte S. L. S. do zmage. Tudi pri dragih znanih Vam obrtnikih in znancih agitirajte. Z odličnim spoštovanjem Ivan Kregar. Dr. Vinko Gregorič.« — Napredni trgovci in obrtniki, čuvajte se klerikalnih sleparij. Štefe je zopet na posln!
+ »Zadružna zveza« — toži. »Naše Jedinstvo« poroča, da je revizor Zenko Domadini v imenu ljubljanske »Zadružne zveze« vložil proti njemu tiskovno tožbo radi notice o oljarski zadrugi v Povlju, ki smo jo ponatisnili tudi mi. Javljajoč to, pripominja »Naše Jedinstvo«: »Mislimo, da Donadini nikdar v svojem življenju ni storil ničesar pametnejšega, niti je mogel storiti klerikalni ljubljanski »Zadružni zvezi« večje usluge, kakor da je vložil tožbo. Torej na svidenje!« — Kakor se zdi, bo potemtakem prišlo v Dalmaciji do velezanimivega procesa, o katerem bomo seveda svoječasno poročali.
— K podraženju medikamentov. Prejeli smo iz merodajnega vira sledeče pojasnilo glede zvišanja zdravilne takse, ker so bila v zadnjih dnevih v izves»nib dnevnikih na redu napačna poročila o eksorbitantnem zvišanju vseh zdravilnih sredstev. Vsled visok:h nakupnih cen mnog?h drog in kemikalij na svetovnem trgu in vsled zvišanja špiritovih cen, uvidela je vlada potrebo, da se pri nekaterih zdravilnih sredstvih vstavijo rozmerno višje postavke v zdravilno takso za leto 1912. V preteklem letu se je pa to žalibog opustilo, vsled česar so lekarnarji v letu 1911 dejanski veliko škodo imeli. Zdravilna sredstva pa, katera so cenejša postala, so se pa tudi letos toliko cenejša v takso postavila. Posebno povdar-jeno pa bodi, da se način preraču-njevanja ni niti najmanje spremenil, da pa so se dale z ozirom na potrebno zvišanje posameznih postavk v taksi sa mater'jalije bolniškim blagajnam od vlade precejšnje kompenzacije v taksi za delo, tako da o preobremenitvi bolniških blagajn ni*i govora biti ne more. Pa tudi privatno občinstvo ni vsled nove takse nič bolj obremenjeno kot dosedaj, ker se kakor omenjeno na načinu preraču-njevanja ni prav nič snremenilo i o ker so končno na receptih predpisani medikamenti vendar v toliki meri ne rabijo kot na pr. živež in jestvino. V:šje nakupne cene opravičujejo in silijo sicer trgovca k višjim prodajnim cenam. Te pravice pa žalibog lekarnarji niti nimamo, ker smo vezani na oblastveno predpisano takso in zadenejo torej posledice splošjie draginje lekarnarje v mnogo večjem obsega kakor pa vse druge obrtnike, ki si prosto nastavljajo cene in se jih ne puste  od nikogar narekovati.
— Dr. Lndovik Jenko t. Danes dopoldne ob pol 11. je ugrabila neizprosna smrt po večletnem bolehauju vrlega človekoljuba, dr. Ludovika Jenka v starosti 71 let. Dr. Lndovik Jenko, ki je znan najšjršim krogom kot voditelj in predsednik Ruskega kružka, katerega je vodil že nad 12 let, je vžival krt zdravnik in kot človekoljub simpatije najširših krogov ter je slovel zlasti kot specijalist. Bodi rajnemu ohranjen blag spomin, ki si ga je s svojim delovanjem vrlo zaslužil, rodbini pa izrekamo naj-iskrenejše sožalje.
— »ĆVški In jugoslovanski problem.« V član-k nod tem naslovom, ki smo ga priobčili preteklo soboto,
sta se vrinili dve neljubi tiskovni pomoti. V četrti vrsti od zgoraj je treba čitati mesto »na vrata svobodne Avstrije« — »na vrata sodobne A v«
strije« in v peti vrsti mesto »Se pred šestimi leti so vladajoči krogi« pravilno — »Še pred desetletji m so vladajoči krogi.«
Umrla je na Škofljici (Lanišče št. 30) tamošnja pocestnica in gostilničarja ga. Marija Zupančič v starosti 69 let. P. v m.!
Krški fantje prirede na splošno željo svoj II. ples v soboto, dne 17. svečana ob 8. zvečer v Sokolovi dvorani. — Vsem je še v najlepšem spominu neprisiljena zabava, ki je vladala lansko leto na tej prireditvi, zato je pričakovati tudi letos mnogoštevilne udeležbe. Vstopnina za gospode 2 K, dame proste.
Iz Prage. Inženir je postal g. Gvido Gulič, član in nekdanji predsednik Kluba slovenskih tehnikov ▼ Pragi. Dne 3. t. m. je napravil z odliko dragi državni izpit iz strojnega inženirstva na češki tehniki v Pragi.
V službo v Opatiji se sprejmejo takoj plačilna natakarica in 3 hišne. Več inserat.
Tujski promet v Ljubljani. Meseca januarja je prišlo v Ljubljano 4676 tujcev — 107 več kakor meseca, decembra in 549 več nego v istem mesecu lanskega leta. Nastanilo pa se je v hotelih Union 1189, Slo-n 1063, Lloyd 359, Cesar avstrijski 252, Ilirija 155, Južni kolodvor 136. Štrukelj 113, Malic 111, Tratnik 84 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1214 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1210, z Dunaja 796, iz slovensk;h dežel 980, iz dežel češke krone 167, iz ostalih avstrijskih dežel 935, iz Ogrskega 102, iz Hrvaške in Slavonije 224, iz Bosne in Hercegovine 40, iz Nemčije 70, iz Italije 28, iz Rusije 3, iz Anglije 2, iz Francije 6, iz balkanskih držav 49, iz Romunije 2, iz drugih evropskih dežel 33, iz Severne Amerike 22, iz ostale Amerike 3 in iz Aziie, Afrike in Avstralije 4 tujci.
»B~li mož«. Vsa prorokovanja in nade vremenskih prorokov, da letos ne bode snega, so se razbile. Pa smo ga sedaj dobili toliko, kakor druga leta. In celo, kar je nekaj nenavadnega, med gromom in bliskom! Ze par dni se je vreme nekako kisalo. V soboto okoli V< na 4. pa se je začelo bliskati in grmeti kakor o sv. Jakobu, in mahoma se je spremenil dež v sneg, ki je do večera toliko zapadel, da je deloma ustavil celo pj*omet na električni cestni železnici. Že od sobote še sedaj stojita na Dolenjski cesti dva voza, katera ne moreta ne naprej, ne nazaj. Včeraj je sneg nale-taval le polagoma, ponoči ga je pa toliko zapadlo, da je danes promet na električni železnici popolnoma ustavljen. Ravnotako je otežkočen tndi ves dragi promet. Delavci in prisiljenci so sicer takoj začeli z odmetavanjem snega, a mu zaradi velike množino razumno ne morejo biti takoj kos, kajti po ulicah je kupov, kakor da bi bile napravljene barikade. In tudi temperatura je tako padla, da postaja že občuten mraz. Sneg in grom je ponekod tudi pretrgal električno in telefonsko omrežje in tako je nastala zmeda vsepovsod. Tudi vlaki imajo zamude. V tem, ko večina prebivalstva s to prvo letošnjo odejo ni nič zadovoljna, so se je tembolj razveselili pivovarnarji, ledeničarji in so-sebno pa še zimski športniki.
Pozor! Ker je šele sedaj nastopilo pravo zimsko vreme, opozarjamo tem potom vse hišne gospodarje in oskrbnike na sledeče tozadevne policijske predpise, ki se glase: »Kadarkoli zapade sneg, dolžan je lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih prostorov hodnik ali pešpot tik posestva nemudoma očistiti snega in Če vsled tega polzi ali kadar se napravi poledica, tudi takoj posuti s peskom, pepelom ali pa kako drugo tako stvarjo. Snaženje in posipanje izvršiti je v širini hodnika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, opraviti je osnažen je in posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju osnažiti je hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za rješce. Z dvorišč ga je voziti v Ljubljanico ali na od-kazana odkladiača. Sneg, ki sam zdr-či ali 6e pomeče s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških zvoziti s ceste. Kadar je južno vreme, je hodnike in pešpoti po^ potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo kaznovan po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854. št. 96. drž. zak. z globo 10—200 K, odnosno v slučaju neiztirljivosti od 24 ur do 14 dni zapora, vrhu tega bo pa magistrat dal izvršiti dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo na stroške dotičnega gospodarja.«
S plesišča. Na Svecnico sta bila v neki gostilni na Dolenjski cesti pri plesni veselici prisotna tudi brata Jožef in Anton Žgan jar, ki sta iskala med gosti prepira, a se je gostilničarju ju posrečilo pomiriti. Ko je Jožefa hlapec Pran Zaje vprašal, če sme z njegovo ljubimko plesati, mu
je ta to odrekel ter mu pripeljat tako zaušnico,  da se je ta kar zatekel.
Ko je šel Z°jec nato ven, mu je Zgo-njar sledil ter ga še enkrat sunil, nato pa šel domov. Prišedši domov, je onemogel, pad^l na tla, crŠ da je zaboden. Obveščena policija je takoj poklicala rešilni voz, s katerim so poškodovanca, ki ni mogel izpovedati kje je poškodbo dobil, prepeljati v deželno bolnišnico. Ker je po&kodbe osumljen Znjec, ga je policija aretirala in izročila dež°lnenn sodišču.
»Dober večer« je ščil v se noto zvečer neki delavec v Streliški ulici nekemu čevljarju, ko je ta baš hote' uliti iz umi valne posodo vodo ra cesto. V tem hipu pa čevljar oblije de lavea za odzdrav z vodo ter mu naposled še toliko črsa s posodo potrkaval po glavi, da sta se odtrgala ročka. Vzrok nenavadnega odzdrava je baje neko preveč intimno razmerje med delavcem in med čevljarjev«! šeno.
»Mi?a Kovačeva« se je bila sno-
ji pojavila v Figovčevi gostilni v osebi tesarja Jcžefa Ohsla. Mož je popil lUer vina, katerega nikakor ni bil volian plačati. Ko so poklicali stražnika, je postal Ohsl napram te-mn tako s;rov, da ga je moral aretirati. Napos1ed se je pa tndi pri urada pokazal takega junaka, da to ne bode imelo zanj posebno dobrih posledic.
Zaradi prepovedanega povratka
je bil v soboto aretiran 1859. v Tacnu rojeni s!abogl~sni Anton Novak. Oddali so ga sodišču.
Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 24 Macedoncev, 12 Hrvatov in 7 Slovencev, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov. V Bregenc se je odpeljalo 10, v Inomost pa 15 Hrvatov. — Včeraj se je odpel ;alo v Ameriko 25 Macedoncev in 20 Hrvatov, nazaj je prišlo 100 Hrvatov in 10 Slovencev: iz Nemčije je prišlo 27 Črnogorcev.
Izgubil je lzvošč~k Karel Frek dve konjski odej*. — Neki trgovec je izgubil tri čeke in sicer je bil prv* od Ba^ke Comerc:a1e Italiana za 15.000 K s štev. T097, drugi od B-n-ke d' Itala za 760 lir s s>. 1834H2 tretji pa od Barke di Napoli za 500 lir s št. 55. — Kunariea Ivana To. manova je nršla srebrno zapestnico. — Sob°r:ca Amalija Fritzova je na-Šln v Narodnem domu zlato zaposi-nrco. katero dobi lastnica pri najdi-tfdjiei na Fren Jožefa cesti št. 14. — Tesar Juri Spendal je izgubil 70 K denarja.
»Ako nmrje ljubezen«, krasna senzaeij>ka drama iz življenja, tvrdile NordiskHlm Co. vidi se le še danes pri večernih predstavah in sicer od 7. do pol 9.. od nol 9. do 10. Razeu to sTike, ksžpjo se še 3 druge slike. — Spored je jako izbran in vreden, da si ga vsakdo ocrleda. — Jutri se nam nudi zopet prilka v*d°ti priljubljeno umetnico A sto N'elsen v krasni vojni drr?mi »Izdf»jalka«.
Dotični dobroznani gospod, ki je na praznik v petek zamenjal svoj boljši dožn:k za sl^b?jega, 6e vljudno poživlja, naj ga zopet prinese v restavracijo pri »Matjanu«, kjer se mu niegov hvaležno vrne.
Drarra Budck, dunajska damska elitna kapela je došla v Ljubljano in igra v kavarni Central. Glej inserat.
Iz uradnega lista. Pri c. kr. okr. sodišču v Črnomlju se bodo vršile naslednie dražbe: 6. marca 1912 ob polu 10. uri dopoldne dražba zemljišča vlož. št. 67 kat. obč. Vinjivrh, obstoječega iz hiše z gospodarskim poslopjem, vrta in vinograda ter več njiv, travnikov, pesnikov in gozdov s pritiklino vred. Cenilna vrednost zemljišča 8833 K, pritiklin 136110 kron. najmanjši ponudek 6797 K; dne 6. marca ob 10. dopoldne dražba zemljišč vlež. št. 53 in 787 kat. obč. Telčjivrh, obstoječih iz hišice, vrta več njiv, stelnikov, košenic in gozJov brez priti kl ine. Cenilna vrednost 1321 K, najmanjši ponudek 882 K; dne 12. marca t. 1. ob polu 10. dopoldne dražba zemljiška vi. št. 178 in 396 kat. obč. Obrh ter vlož. 319 ka*. obe. Tančja gora, obstoječih iz h »še z gospodarskim poslopjem, iz vrta. vinograda, več njiv, travnikov in pašnikov, odn. stelnikov s pritiki'nr vred. Cenilna vrednost za zemljišča 5935 K, prit ikl ine pa 8 K. Najma niši ponudek je 3962 K; dne 13. marca t. I. ob 10. dopoUlne dražba zemljišč v:, št. 70, 135, 136 in 208 kat. obč. Grib lje ter vlož. št. 279 kat. obč. Bedenj, obstoječih iz hiše z gospodarskim p.-slep'em, iz vrta, več njiv, kršenic. pašnikov in stelnikov s pritiklino vred. Cenilra vrednost zcmiljifjč 7485 kron, pritiklino 1107 K in najmanjši ponudek 572S K; dne 20. marca t. 1. ob 10. dopoldne dražba nepremičnine vi. št. 291 kat. obč. Majerle. obšlo-ječe iz vinograda, vinske kleti in treh ko?en'c. CeniTna vrednost 1600 kron. najmanjši ponudek 1067 K. — Dedič se išče. Dne 2. marca 1911 je umrla Ana Humar iz Sare L^ke št. 14, zapustivŠi testament, v kateri je postavila za dedrča občino Stara Loko. Ker je sodišču bivališče postavnih dedičev Lucije Cerne, Mine Hn mar in Jakoba Gaber iz Trnja Št. 13 nezrano, poživljajo se ti,   da   se v
enem tetu javijo pri soct&fc, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le a
zgladivšimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom Andrejem Oa-ber, posestnikom V Trnju Št. 13.
Uolilci in vnlllkt v trgovsko in obMno zbornico!
Somišljeniki so vsled sleparij« ki so jih klerikalci izvršili pri zadnjih volitvah v trgovsko In obrtno zbornico, skrajno nezaupljivi, da ne zaupajo legitimaeij in glasovnic našim pooblaščencem. In to je prav! Zato pozivamo vse somišljenike* trgovce in obrtnike, ki ne zaupajo pooblaščencem, naj svoje legitimacije in glasovnice osebno prineso ali pa rekoman-dirano pošljejo v pisarno dr. Ivana Novaka v Dalmatinovi ulici Št. 3.
Narodna obramba.
Podružnic t'ril-Metodove dru«.
be na Viču priredi v soboto dne 10. svečana običajno zimsko veselico v V6eh prostorih gostilne »pri Končanu«. Veselica bode največja, kar «ili je bilo letos na Viču. Posebno lepe bodo dekoracije. Ker že od vseh strani povprašujejo, kdaj bode Ciril-Me-todova *-celica, pričakujemo sijajnega obiska.
Društvena naznanila.
C kr. kmetijske družb«* Vr-niske
občni zbor bo v ponedeljek, dne 2G. februarja ob 9. dopoldne v dvorani hotela »Union« (vhod skozi Frančiškansko ulico) v Ljubljani. Na sporedu je tudi volitev novih udov g'av-nega odbora na mesto izstopivših, ki jim je posla poslovna deba, a morejo zopet biti voljeni. Ta nova volitev se ima vršiti vsled prošle poslovne dobe za družbenega predsednika g. Frančiška Povšeta; za podpredsednika g. Ivana Kneza in za odbornike gg.: I^eopolda barona Liechtenberga, Alojzija Pa u lina, c. kr. veterinarskega nadzornik- t r Frančiška Pavlina, c. kr. višjega stavbnega svetnika.
Društv* sliv. trgovskih sotrud-nikov v Ljubljani priredi dne 10. t. m. v mali dvorani Narodnega doma svoj zaključni plesni venček. Iz prijaznosti oskrbuje godbo popolni salonski orkester Sokola I. Ker je salonski orkester Sokola I. žel na všeb svojih nastopih priznanje in poliva-'o, je želeti povoljne udeležbe, ker se tudi odbor trudi, da bode obiskovalce v vsakem ozirn zadovolil. Začetek ob pol 9. Vstopnina 1 K.
S. F, K, »Ilirija« naznanja svojim članom, da imajo znižane vozne cene k športn'm prireditvam v zimskem času. Legitimacije kakor tud? natančnejša pojasnila daje g. Rudolf Bst.
Zahvala! Strok, in podp. društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani se najiskrenejše zahvaljuje slav. občinstvu, katero se je udeležilo veselice dne 1. t. m. v hotelu »Lloyd«. Ker ram ni mogoče se gg. darovalcem vsakemu posamezni zahvaliti, jim izrekamo tem notom najtoolejšo zahvalo.
Obrtna zadruga na Bledo. Dne 3. marca t. 1. bo preizkušnja obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Ml ino 3.
Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj februarski občni zbor v sredo, 7. t. m., zvečer ob 8. wv restavraciji »Zum Magistrat«, L, LichtenfeTsgasse 3 (poleg rotov-ža). V torek, 6. t. m., ob 6. zvečer se začno zopet predavanja o društvenem politično-parlamentarnem seminarju pod vodstvom gos p. urednika dr A. Kramerja. Predavanja se vrše v društvenih prostorih in so pristopna vsem naprednim akademikom.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek se igra prvič za par - abonente izvrstna H. Bahrova veseloigra »Koncert«, ki je dosegla na vseh gledališčih izreden uspeh. — V četrtek se poje prvič izborno na-študirana velika lirska opera »Ru-salka« Antona Dvoroka,. najslavnejšega češkega modernega skladatelja, pred par leti umrlega častnega člana »Glasbene Matice« v Ljubljani, člana avstrijske gospodske zbornice, častnega doktorja ttd. Ker gostujeta v tej operi dve neangaževani pevki ter so strosiki za to opero izredno veliki, se vrši premijera te opere v tekoči sezoni izven abonementa; za lose nepar. Slavno občinstvo blagovoli vpoštevati tež\e naše razmere ter iz posebne ljubezni do slovenske opere napolniti gledališče pri tej prvi predstavi! — V kratkem se vprizori že docela našt udi rana V Parmova opereta »Carieine amaconke«, katerim j sledi Millockerjeva izvrstna opereta { »Dijak prosjak«. — Dramsko osobje j pripravlja Henrika Ibsena zabavno veseloigro »Zveza mladine«, ki je ta
naše razmere jako aktuvatna in času
primerna. Za pustne dneve se pripravi francoska burleska »1,000,000«, po postu pa pride na vrsto Tolstega poslednja drama »Živi mrtvec«. Sp«i-cetka marca se vprizori A. Funtka drama »Tekma«.
Slovensko gledališče, V nedeljo popoldne so uprizorili Jurčič - Gove-karjevega »Desetega brata«. V na-s'ovni vlogi je nastopil g. M. Skrbin-Šek, ki je bil po svoje dober. Igral je Martina Spaka mestoma s pecej demonskim akcentom, o čemur bi se dalo pa širše govoriti. Jurčič je zamislil z desetim bratom široko in globoko v tajinstveno dušo, prepojeno s poezijo potepuštva in belih cest, prostranih poljan in samotnih gozdov, rož na polju in sanjavih večernih pesmi, ki jo p* mestoma sili nesrečno »n krivično življenje do brutalnih izbruhov jeze, obupa in maščevanja. Ta narodni junak je gonilna **1 a celega romana, rl udarja za sedanje čas* nemara na malo v;r,°ke romantične strune. Gospod Skrbinšek je zabrisal mehko dušo desetega brata in po krivici opremil svojo vlogo z z'o-bo, ki je ni v sanjavem narodnem desetem bratu. Gledal je bolj na zunanji efekt, kakor na tiho in plemenito psihologijo. Priznano izvrsten j~ bil g. ^rerovšek k°t Krjavelj, enako g. Oenilo kot l>olof, zapiti graščakov brat To st* dva pristna življenjska tip'*, postavljena s prav spreti^ roko no oder. Drugi gg. igralci — naj dovolijo, da ne naštejem vseh imen! — so storili ^T«i po svojih najboljših močeh in pomogli igri k uspehu. Petje pa je bilo prav od "-ca slabo. V drugih slučajih, kadar pevci ne znajo, kadar nimajo časa, potrebnega za učerje, naj rajši izpustijo pevska ■sette, kakor pa 1 ' tako kazili, kakor so z redkimi izj^riani "čeraj! Tako petje človek tndi v zasn?ženem ne-delskem popoldneva prr~ nerad posluša. P^slnšalee, ki :š~c • c1-tališču več Vakor sft-o ras., ejanih scen, ue dobi t "kom pr' **;tave pravega vtiska o dejanju, ki mu msnjka no-tranj? z\w. Občiuotvo pa in.a to ljudsko izii rado zaradi domačega iniljeja in domačih figur. To svojo simpatijo je dokazalo tudi včeraj z obilnim posetom.
Slovensko g> lališče. Včeraj zvečer so igrali p»vič na s*over«skeir odru dramo Hermanna Bahra, igrah so njegovo najnovejšo in najbolj po-* srečeno stvar »Koncert«. (Veseloigra v treh dejanjih. — Poslovenil Slavko Naglic. — Režiser Hinko Nučič.) V »Koncertu« najde vsak svoje: za ljudi grobega okusa je dovolj teatra-* ličnega efekta, za »finesarje« pa je t pariški esprit in fina ironija, ki pre-
Iveva vse delo; cn del občinstva se krohota, drugi, manjši pa se smehlja. Godi se pa to - le; Pijanist lleink je slaven dovolj, da svojo ženo lahko precej redno goljufa. To njegov stan (učitelj klavirja je iti virtuoz) tako - le kar sam od sebe prinaša ! seboj. In gospa H cinkova je dovolj ' pamečna. da to nvideva, in dovolj dobrega srca, da mu izpregleduje to, kar mu ženske kar same ponujajo. Da pa iz tega postane drama, morajo figure biti tipične. In to tudi so. Mož tu zastopa otroški tip (ki je pri moških, posebno pri umetniških naturali zelo pogost) in žena materinski (Nemci pravijo temu »bemut-tern«). Seve niso vsi zakoni taki, s veliko jih je; še večkrat je morda žena otrok in je mož tisti, ki daje zakonu trdno oporo. Časih pa sta tudi oba otroka. Torej tri varijacije so mogoče in prvo si je izbral Bahr; pride pa vedno na isto: za kar je rafiniran sistem sleparije in lojalnosti. Pametna gospa Ueinkova napravi svojemu možu in zaljubljeni učenki najhujše presenečenje: »če se imata rada, kar vzemita se in bodita srečna!« Napelje jo na to mož male nedolžno - neumne ubežnice sam. Ta dr. Jura je oni novi, resnično dobri človek, ki noče poznati nasilja, skoštruirana figura, ki v resnici nikjer ne eksistira. Ta pajae govori zelo lepo in duhovito, toda njegova živahnost ne more zakriti dejstva, da je le lesena, potna lana lutka brez življenja. Toda resnično življenjske so saj tri glavne osebe. Človek se resnično zabava nad temi človečki in — vidi samega sebe, smeje se samemu sebi in dvoumnostim, ki jih prinaša življenje s seboj. Uprizoritev je bila prav srečna. — Igralo se je gladko. — Najboljša je bila brez dvoma ga. Danilova; imela je tudi glavno in najtežjo vlogo; ne mogla bi biti boljša. G. Danilo, umetnik, je bil videti v trojen, kolikor mu je služil spomin, je ustvaril prav lepo figuro. Kakor nalašč za go. Iliči-oevo pa je vloga ma'e, naivne ubežnice, bila je res izvrstna. G. Nučič se je na vso moč trudil, da bi vdihnil lutki dr. Jure življenje, igral je s veliko vervo, toda kar zagreši pisatelj, igralec ne more popraviti. Popolnoma na mestu, kakor vedno, je bil g. Verovšek, isto velja o ge. Bukšekovi. Tudi druge manjše vloge saj niso ka-zi le. — Prevod kaže par budib germanizmov. — Gledališče je bilo zelo dobro obiskano, uspeh popo'n.
•      Ka Utertrnem toktankn, ki se je
Vršit dne 29. m. m. v Matici Slovenski, Je referira! g. prof. K obal o naj-valnejsetn spisu Fr. Me&ka »Orna mrt« ter nagla šal, 1. kako mora v umetnini biti neke razmerje med ekspozicijo in nje izvedbo, oziroma kako je treba harmonije dela v celoti, 2. kako mora V zgodov. beletristi-ki zgodovinska snov postati meso In kri pisateljeva, 3. kako je neprimerno pošasti slikati kot realne pojave, ki deltijeio na cele pokrajine. — O. Cvetko Golar je referira! o I. zvezka Mencingerjevih Izbranih spisov ter kazat na prepad, ki ga vidimo med prvimi Mencingerjevimi spisi in m^d današnjo literaturo. Knjigo bo nva-ževala literarna zgodovina. Debate so se udeležili pol'jr. referentov gg. Ilešič, Koder, dr. Slrb:nger, Vese-njak, Wester in Zupančič.
Jugoslovanska Eneiklooedija. (Iz seje Znanstvenega odseka Matice Slovenske, ki se je je ndeležil tudi tajnik Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti prof. Manojlo-vić.) 1. Za literrtnro, pravo iu umetnost so slovenski biografski i^ stvarni abecedarji gotovi in natisnjeni; za geografijo, zgodovino in ostale realije so rokopisno gotovi; sestaviti jih bo treba še za jezlkrelovje, folklo1-^ in »sredstva nrosvete« ftiskarstvo. žnrnal'stiVa itd.). 2a j«s se je že p-ieelo deliti spisovanje člankov. — 2. Forme* Enciklopedije bo velik leksikonski f» ~at (več zrezkov), tisk dvostolnčt i. Vsaka vrsta enega stolpca se b~ ho- rna»a s 5 v. kar nada na stran 7 £ M v.R^dnktor-ii dobe *ndt primarno h morarje. -3. Encik'oned'ja bo sega'a do 1. 1911 — 4. Članki bodo ali generalni (splošno pregledni z več stolpci), glavni (en ali več 6tolpcev, a z ome-jenm predmetom, n. pr. Vodnik Prešeren, Ljublian«), obični (20 1o 60 vrst, n. pr. Celje, Savrnja) in beležke (par vrstic). — 5 PredirosM%se bodo mogle določ;ti šele tekom izde-lovenja, provizorno podrobnejše ua vodilo za strokovne urednike in pisatelje pa je že izšJo v tisku.
Književnost.
— »Ljubljanski Zvon«. Februarska številka prinaša na prvem mestu tri PastnŠkinove sonete: Adri.ti v album, Prijateljski sonet in Impresijonist. Pesniška dikcija se odlikuje po drznih besednih sestavljenkah in plastiki jezika. Demen-t i j napreduje, kakor kaže njegov »Zimski večer«. Mar^iv Zvonov eo-trudnik. A. Debeljak, ima tokrat dve krajši pesmici: Zimski popoldan in Odmev. — Ivan Cankar nadaljuje »Monno Liso«. Jos. P r e m k pa »Krono v višavi«. Fran Albrecht
I je v novoleti »Misterij mladosti« po-f segel globoko v mlado dušo in nam predstavlja konflikt med strastjo in ljubeznijo. Njegov jezik sicer ni brez patosa, toda poln dramatične sile. Noveleta se zaključi v prihodnii številki. Julij Dnb je napisal »Pripovedko o Mebiti«, večnonov motiv o vsemoči ljubezni. — L. P i n t a r je
Iposvetil puščavniku Prešernove romance »od zidanja cerkve na Šmarni j gori« »Saturo« ter je mnenja, da je j »Pnščavnik« že nekako lastno ime, j da je Prešernova pesem namenjena j njegovemu tedanjemu dobrem n t znancu Matevžu (Faustu) Gradišku, j Življenje tega čudaškega homeopata j ni brez romantičnih primesi, in Pia-tarjeva domneva utegne zadeti pra-§ vo. — »Književna poročila« se bavi-jo predvsem z letošnjimi publikacijami Slovenske in Hrvatske Matice. Pastuškin govori v posebnem članku o Lahovih »Brambovcih«; njegova sodba je vobče ugodna. Fr. K o b a t je ocenil »Zabavno knjižnico«, graja tehniko Meškove zgodovinske slike »Črna smrt« in hvali Pugljevega »Gregorja«; A. Debeljak poroča o »Slovanskih spominih in jubilejih«, Oton Župančič je izrekel uničujočo sodbo o Šimuno-vicevem »Tndjineu«, ki je skupna knjiga obeh »Matic«; Fr. A 1 -brecbt obširno in zanimivo ocenjuje Kovačičev roman »U registra-tnri«, dr. Iv. M e r h a r pa o Krstini-čevi zgodovinski drami »Bratski inat«. — Voj. M o 1 e je povedal svoje mnenje o Cankarjevi »Lepi Vidi«, ki ga je razočarala; Fr. Ko bal referira o Ganglovih »Belih rojakih«, prof. J. Wešter o Fivkovih »Telovadnih igrah« in J. S. o Markovi najnovejši razpravi; številko zaključuje naznanilo novega slovenskega mesečnika »Slovenska žena«. — Begata in d^bra vsebina našega prvega mesečnika naj privabi mnogo novih naročnikov iz vrst slovenske napredne inteligence! V njih rokah je njegova usoda! R. Z.
— Koledar »Slov, Ilnstr. Tedni* ka«. Uredn:Stvo »Slov. ilustr. Tednika« je izdalo velik itustrovan koledar z jako mnogovrstno vsebino. Naročniki »Slov. ilustr. Tednika« dobe ta kol dar brezplačno in poštnine prosto; ra n ena ročni ke pa stana i K ta noitnina 20 v.
Razne stvari.
9 Generalna stavka v Belgiji Bruselj, 8. februarja. Zveza socijali. stičnih sindikatov je v svoji včeraj, šhji eeji sklenila, proglasiti general, no stavko vseh belgijskih radarja, Starka bi bila za belgijsko industrj. jo usodepo'na.
* Rodbinska žaloigra. Berolin 3. februarja. Neka 241etna tovarniš^ delavka je umorila svojo hčerko t$ se nato obesila. Domači prepiri so bj. li vzrok grozovitemu činu.
* Nesreča pri rekoborbl. Lodz, i februarja. Tukaj se je vršila mednJ rodna rokoborna tekma. Neki italj. janski   rokoborec je brata znane*J rokoborca Ciganeviča s tako silo obl tla vrgel, da je bil na mestu mrtev, s
* Vsled atavizma. Petrograd, H februarja. Neka Varsar je obesiJ svojega osemletnega sina, ker je opj.| žila, da je podedoval po svojem oeetil duševno nenormalnost. Nato se je zaJ strupila. Oče je vsled tega zblaznel Dobili so ga v Rigi ter oddali v blat nieo.
* Nesreča pri drsanju. Katovi«* S. februarja. Nedaleč od 0swiec7yrai je pri drsanju utonilo pet šolarjev ii učitelj Tobias, ki jim je hotel pom* gati.
* Vsled nesrečne ljubezenl Proga, 1. februarja. V nekem t* kajšnem hotelu je 421etni vrata? Emanuel KlimeŠ, oče šestih otrot ustrelil 35 letno Bofceno Pitter mannovo, mater treh otrok. Nato i samega sebe nevarno ranil. Nesrenu ljubezen je vzrok krvavemu činu.
a Nezgoda na morju. Bergen, 31. januarja. Včeraj se je pri ekulon škem svetilniku potopila ladja »EH ne« iz Kristanije. Od moštva je 1S| mož utonilo, štirje so se rešili. SeHem trupel so že potegnili iz morja.
* Avtomobilska nesreča. Rnotefl ii februarja. Težka avtomobilska ne, ^reča se je dogodila blizu MariboraJ Kaplan flridemann, ki je odletel ji avtomobila, si je razbil črepinjo ten bil na mes*a mrtev. Župan Funoke iJ lastnik avtomobila, Leppert, sta J težko poškodovala..
9 Ro,->a,ski napad. Pariz, 1. februarja. V Limogesu so preteklo noti neznani reparji ubili bivšega župani in njegovo 681etno gospodinjo. M* rilci so nate. 3 petrolejem polili trupi ter ju zažgah. Blagajno so zločinei vlomili ter oropali.
* Maščevanje zaousčene I m Muke. Brno, 1. febr. V Novem Ron^, novzu je služkinja Ana Ašer z vitr*-lom polila ovriega ljubimca, čevljarskega pomočnika Kof'nka, s knte-rim je imela dva otroka in ki «;e j? hotel z neko drugo poročiti. K^fim-k ie bil smrtnonevarno ranjen. Storil: ka se je sama javila nolkiji.
* Mečka — požKalza. Curik! 1. febr. Mačka posestnika BernnTn's! v St. Choixn se je grela na Ognj'Vi Naenkrat se je mački nžgala din s,? Mačka je nato skoč'la na sk^r'enj. V trenotkn sta b;la b;ša in skedenj t ognju. Vse ie zgorelo, niti živine siso m^gli rešiti.
* Dr. Samassa bi rad postal Ko čevee Znani pangermanski pisa?efj>n agitator dr. Pavel Samassa. ki )f pruski podanik, bi rad postal avstrijski državljan. V to svrho je prosil kočevsko občino, naj ga snreime t svojo občinsko zvezo. Kočevski občinski svet je v seji dne 2.. januarji to seveda z vel*1" i m navdušenjem sprejel. S tem bi Rinža rešena.
* Natakarice in okr. glavarstt* Mlada Boleslava, 1. febr. Tnkajsnj« okra ino glavarstvo je prepoved*'!fl gostilničarjem v okraju, da bi imeli z^pos'ene natakarice, sicer bi se i;« odvzela gostilničarska koncesija-Tozadevna deputacija pri okr. f?l* varstvu ni ničesar opravila. Nato il pa gostilničarji sklenili, da bodo v« demonstrativno nastavili natakaric v svojih gostilnah, će bi ra okr. glavarstvo vstrajalo pri svoji zahtevi tedaj bodo v 14 dneh vsi gostilničar ji saprli svoje lokale.
* Lov za zločinci. Pariz, 1,» bruarja. Na kolodvoru v OrleanM sta vlomila dva zlikovca v nraeto* prostore. Železniško osobje ju je pr* senetilo pri begu. Vlomi'ca sta 0 Čela streljati proti zasledovalcem Dva železniška uradnika sta bila ranjena. Vlomilca sta nato skočila J vlak, ki vozi proti Parizu. Na postaji Angerville so na brzojavno sporočilo orožniki cernirali vlak. Zločinca st* pa skočila t vlaka ter otekla. Ko «o ju zasledovali, je den ustrelil enef* od rožnikov In nato samega sel* Drngi vlomilec je pobegnil. Ko 9° revidirali vlak, so dobili v nekem kn peju prvega razreda nekega sunil ji' vega moža z voznim listkom III. ra* reda. Ko so ga hoteli aretirati, se j* ustrelil v glavo. Poizvedbe so doka; zale, da ta ni bil v niknkoršni zv<*> s prej omenjenima vlomilcema, temveč da je morilec, ki ga je policijs & dolgo iskala, — Parit, 1. februar ja. Pobeglega vlomilca so kmalu o*' to prijeli v neki gostilni v Angerville* Izpovedal je-, da se pše Oskrr Wild in da je rojen v Kanadi Izjavi) je, da je anarhist.
Pil
Mu raj. ral.
stri.
• Avtomobilska  nesreia. Lod-
rshafen, 5. februarja. Na rohrba-J~m irosta je neki avtomobil predrl vr7iifcko r.atvornioo. V tem trenot-e0 je pridrvel brzovlak, ki je avtorji v stran vrgel ter popolnoma Lbil Šofer je bil od stroja popolno-,8 raztrgan.
o skala podrla kapelo. Pariz, 3. Šmarja. V Froizn se je odtrgala tala ter razrušila neko kapelo. Pri , m gfa bila ubita Abbe Pellegrin, ki rnvno mašo bral, in dva ministranti Kjer se je skala odtrgala, je za j izvirati vroč studenec.
* Nezgoda na morju. New York, februarja.    Parnik   r Allejranv«
jambnrg - Amerika - proge je v p3-tek zadel 0D an^e^^* parnik »Romana«- -Allegany« se je potopila, ven-ar ie Pa »Romaron«, ki je bila tudi ezko poškodovana, rešila pasažirje n moštvo. S pomočjo neke carinske fldje J6 priplula »Romaron« pol ago na v pristanišče.
• Vsled nesrečne ljubemi. ©rno-Lice, 3- februarja. Odvetniški kanili-lat dr. Sand je z vitriolom polil nči-oiien Regino Schmetterling, ker ga
,.i Varala, Udri je v razred, kjer je ravno poučevala, jo polil z vitriolom ter io večkrat ranil s škarjami. Učiteljica, je težko ranjena. Dr. Sanda so sprli.
* Pater Reiman. L.vov, 30. .ian. Tnkajšnji listi poročajo iz Varšave, da je pobegnil prior pavlanskega sa-n.oMana   v Censtobovn   pater Rei-
^ i s t * ■ ki je bil tudi soudeležen pri Jstvinah v eenstobovski cerkvi in pri nmoru, ki ga je izvršil pater Mh-ezoli. Sodišče je dognalo, da je pater K^'man vedel in trpel škandalozno početje pavlanskib menihov. Ko so prišl: na sled velikim tatvinam, so internirali priorja koncem novembra v sanatorija v Hiitteldorfu pri [Dunaju, Začetkom decembra je izjavil prior, da mora iti v Lvov, da bo imei v nekem ondotnem ženskem sa-mostana eksereieije (!>. Od tega časa ni sledu o njem. Neki varšavski list poroča, da je prior pobegnil v Ameriko, prej se je pa dobro pre--*krbel z denarjem, ki ga je vzel iz samostanske blagnjne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Aehrenthal.
Dunaj, 5. februarja. Nemškora-
rijonnlna korespondenca pravi, da I sedanji poslanik v Petrogradn grof Tluirn-Vaisnssina mnogo upa-nja, r\a pride na mesto zunanjega ministra grofa Aehrenthala.
Kbuen na Dunaju.
Dnnaj, 5. februarja. Ogrski ministrski predsednik grof Kbu- d je bil včeraj popoldne sprejet od cesarja v posebni avdijenei ter mu je poroča! o vprašanju brambne in volilne reforme ter o svojih pogajanjih z opozicijo. Pred njim sta bila sprejela v avdijenei avstrijski ministrski predsednik Stiirgkh in Georgi. Danes dopoldne je imel Khuen posveto valje z ministrskim predsednikom Štnrgknoin, popoldne konferira z ^ojn"m ministrom Anffenbergom. Jutri aH v sredo sprejme cesar Khue-Da zopet v avdijenei. Sodi se, da bo v teb konferencah rešeno definitivno "plošno vprašanje brambne reforme :or da bo na podlagi pooblastil, ki jih je dobil Kbuen odločena tndi •rambna reforma v ogrskem državnem zboru.
Državni pravdnik tepen,
Budimpešta, 5. februarja. Državnemu pravdniku Hericti se je oti-
pe ti la včeraj selo neljuba afer«. Pritožil se je pri nekem redarju nad nekim avtomobilom, ki je po njegovem mnenja prehitro vozil, ter zahteval od redarja, da napiše številke avtomobila. Ker ga redar ni poznal, ga je osorno zavrnil. Začela sta se prepirati in redar je državnega pravdui-ka tako pretepel, da je bil ta težko ranjen.
Dežel nozborske volitve na Bavarske«.
Monakovo, 5. februarja. Na Bavarskem se vrše danea dezelnoibor-
ske volitve, ki bodo odločile, ali ostanejo na krmilu klerikalci ali ne. Da-j nes bo izvoljenih 163 poslancev. Od teh je bilo do sedaj 69 pripadnikov centruma in 16 konservativcev. Na-prednjaki so imeli le 49 mandatov. Upajo pa, da se jim bo posrečilo strmoglaviti klerikalce. Med meščanskimi strankami in socijalnimi demokrati je sklenjen kompromis.
Demisija batrrskega ministrstva,
Monako v 3, 5. februarja. Celotno bavarsko m* iitrstvo je naznanilo demisijo.
Nov francosko • italijanski spor«
Pariz, 5. februarja. Zaradi obstreljevanja pristanišča ob Hodejdi, pri katerem je bilo nničenega sa mnogo milijonov frankov francoskega imetja, narašča razburjenje na Francoskem vedno bolj in bolj. — Francoska vlada čaka samo na obširno oficijozno poroT-ilo, ter hoče nato energično nastopiti in zahtevati odškodnino to1:*: *i 1 Italije kakor od Turčije.
Ponesrečen Izumitelj.
Pariz, 5. februarja. Krojač Fran Reichelt, ki je izumil padalo za zrakoplove se je spustil včeraj s prve galerije Eiflove^a siolpa s svojim padalom. Padalo ni funkcijoniralo ir si je Reichelt, ki je avstrijski podanik, zlomil hrbtenico in obe nogi ter obležal na mestu mrtev.
Pred Tripolisom.
Rim 5. februarja. Včeraj se je zbralo ■ eč sto sovražnikov med Gar-garešom in Tamzurjem hoteč preprečit naše prodiranje. Voditelji so poostrili svojo pazljivost, da preprečijo, da bi oddajali Turki in Arabci italijanskim stražam svoje orožje.
Ominozni eni mož.
Rim 5. februarja. . Agent ia Ste-phani" poroča iz Tobruka od 4. t. m.: Včeraj popoldne je napadla gruča ka-kakih 100 Beduinov vzhodne in južne postojanke naših Čet. Napad je odbila naša pehota in artilerija ter prizadejala sovražniku občutne izgube. Na naši strani je padel samo en mož.
Znak bližajočega se miru.
Rim, 5. februarja. »Tribuna« iz-
ve iz Tripolisa. da je odpotoval italijanski general Caneva predvčerajšnjim ob pol 8. zvečer na vojni ladji »Citta Cagliari« v Italijo, da se posvetuje z italijansko vlado.
Kandidatura   sa  predsedstvo .sjedinjenih držav.
Ne v* York, 5. februarja. V 0ik«i-gu je velik shod odklonil R»»osewel-tovo kandidaturo ter kandidiral sedanjega predsednika Tafta, tudi milijonar Camogie agitira za copeiuo izvolitev Tafta.
Revolucija v Mehiki. New Ynrk, 5. februarja. V Mehiki se revolucija vedno bolj biri. Ameriška vlada je naznanila predsedniku republike, da bo poslala svoje vojaštvo v Mehiko. Ce mehikan*»ka vlada ne bo ščitila ameriških podanikov.
Položaj * Psrijl.
Baku, 5. iatmiarja. BivU perzijski lah se je kontno ndtotil zapustiti Perzijo za vedno. Sedaj se nahaja v Tebrisu in Caka samo se na rešitev vprašanja svoje penzije.
Tebrts, 5. februarja. V cttadeli mesta Arah se je pripetila med transportom konfisciranega perzijskega streliva eksplozija, pri kateri so bili ubiti en Častnik in 15 mož, 7 mož je težko ranjenih.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasta Puetoeieariek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. januarja: Karel SknsVk, posestnikov sin, 5 mesecev, Mala čolnarska ulica 8. — Marija Debcvec, hči železniškega rprevodnik«^ 7 mesecev, Sv. Martira cesta 7.
Dne 1. febrne-.ie: Apolonija Vrbovec, postrežni^e, 74 let. Breg 4. — Ivanka Briin, k^ntoristka, 24 let, Vodna steza 1.
Dne 2. februurja: Marija Serše, žena napovedovalca pogrebov, 64 let, Poljanska cesta 47. — Marija Strnifca, znsebnica, 66 let, K pitelj-ska ulica 11. — Karolina Pristov, mokarjeva vdova, 74 let, Poljanska cesta 23.
V deželni bolnici:
Dne 31. januarja: Frančiška Cesar, hišna posestnica, 41 let.
Žitno cone v Budimpešti.
Dne S februarja 1912. Termin*
Pšenica is april 1912      . za 50 k* 1*09
Pšenica za oktobci 1912. . n SO kg II :2
k2 za spni 1912..... za 50 kg 10 79
Kruuza za maj 191? .  . . za 50 ** 90/
Oves za april 1912 .  .  . sa 50 kg 10 36
II tktlff*
Hoss.
rleteoro!o$fčno porotno.
*«tejJ mM itak If .71 mm
Zahvala.
Za vsestransko Izkazane sočutje povodom prebridke Izgube nase nad vse ljubeče dobre autere ezifoau start Matere ki tete, gospe
kiiTojd^Nifii
trgovk*, paaasL sostllalsara*
izrekamo test potom salo Izkreao
zahvalo dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev posebno smo pa dolžni se zahvaliti .Narodni Čitulnid* v Sp. S.ski in gospodom gostilničarjem za krasen venec in udeležbo prt pogrebu »■a kor tudi vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem Številu spremili drago pokojnlco k zadnjemi počitku. Hvala iskrena!
Sp. Siika, 3. februarja 1913.
484 taiii< o 61 ostali«
lil se u k kliuti
na Marife Terezi'e sesti. *<*
Oddajo naj se proti nagradi
Stanovanje ■
s 5 sobami, 2 s posebnim vbodom in pritiklinami  celo 1   nadstropje prsd
.................... Škofijo itc*. 15.---r
se odda za mesec maf.
i *
tas ^psaa-»asia
Stanje ! « ^ kara- 5 -netra   a 2
m
V MM —
i     \ Neba
m •	t.nop. 9. sv.	708 7 722 l	3-1 —4*6	' sr. svzh j de£ moč. szah sneg s sef.
4	7.z|.	7298	-«*	«L jvzh ! oblačno
• m	2. pop. 9. zv.	7303 7331	~~~~ " —59 -79	! si. ivzh. I . aL svzh. cneg
5	7.zj.	7244	-**	ar. jvzh. .
Srednja predveerajšuia temperatura 0*9% norm 14 in včerajšnja —fi*9,nor.n -1"3\ Padavina v 24 urah T7-6 mm m tS'4 mm
V soboto popoldne sneg z nevihto.
Ponudbe  na> pošljeio tudi  dobro te-vetbane dame na naslov: 481
Antou Eaftett poaratnlk parno ftage te rioakl trgovao v/ Koiovin.
£epo stanovanje
s 4, evrntua'no 3 sobami 490
Dpar* se odda ~1b?j
za taksi ali Wi terana. SoteibIu trg I
(trg pred sodni jo). — Več pri hišniku.
2 dobro Izurjeni
435
TsŽnega srca ^vifamo vsem so-
sodnikom in prijateljem Žalostno vest, da je nai ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
fiiBovik JSagolić
c kr. sod. otic v pok.
danes, dne 4. t m. po mučni bolezni v 55. leta starosti mirno v Gospod«
zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 6. februarja 1912 ob 3. popoldne na tukajšnje pokopališče,
V LITIJI, dne 4. februarja 1912.
fama atao 1IĆ. soproga. Ladoria. Issst, vlasU, Miisma m »aano,
otroci.
Mesto dragega obvestila.
■ZA*
Cloboko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest,
da je naš ljubljeni soprog, oče, tast, svak in stari oče, blagorodni gospod
dr. med. Ludovik Jenko
danes v ponedeljek, dne 5. februarja ob poludvanajstih dopoldne blaženo zaspal v Cospodn.
Pogreb dragega rajnika bode v sredo, 7. februarja ob Vs* uri popoldne ii hiše žalosti, Jurčičev
trg 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Nezabnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. ,
V LJubljani, 5. februarja 1912.
Terezina Jenke Mest- sir. Lodovlk Jenke
soproga.
Dr. Sleenere Jenke MUsltto Jenke
Dr. Anlea Jenka
hčeri.
sinova.
mizarska pomoćnika
in učenca
sprejme v trajno delo M. 0o gala, mizar um Bleda.
ti stainai
s tremi velikimi sobami
8 tiia s L min ali L mm
Izve se pri 483
J. J. Nagla*  Tarlaski trg it 7.
Bunajslui flairtke
elitan kapela
Droga $aeicl{
PflPOFF
ilkelfil
83 Čaj n
sveta. 407«
mešane stroke, vešč slovenščine nemšdne, izurjen prodajalec, želi ta* kojšen nastop. Naslov pove upran t^lov. Naroda"._47f,
Difoiestonouan]
v>sko z 2 sobama, kuhinjo in pripadat
se o55a eno za tak)f9 eno za 1. april
Pbnrata m eri klinika a blvit eakrarni, Arnbrolav trg it. 3. 47f
v I. na H str., s 4 sobami in pritiklinano«
se Uda tako] aH za iaw ietiiu
na Bleiweisovi centi 20«
Vpraša se
t ptanti f. Snanfia,       iHn Bit. 1
Od verni* ia pisarne
dr. Frana EratitJ ii Al Haleja Mm
e Trsta nlica Nouva štev. 13 BL
sprejme iziir]eiiega
dHvifa-Mepa
veščega   alovensko - nemžkcga jezikav Na;top službe takoj. — Pogodba po dogovoru. 4St
Koncert vso noč.
Vctop prost ur
Kavarna do jaha odprta.
s konceslfo ae odda
na Turjaškem trgu štev. t«
(bivši »Katoliški dom«)
§flgr» za ma] termin.
Vnr v u«»M»lni tam m v pi-
sarni
Filip Snpanoica, Sabi6ova
nlica itev. 5._ 4«ž
Pozor!
Surelme se ta)oj i složno f Oiaiiii:
1 plačilna natakarica
s 500 kronami kavcije,
3 hišne in
3 servirarice.
Vse v nnibol)&i  hiši v Opatt)i. — P<s» nudbe naj se no&liejo takoj na posre* doralnieo 4JS
Iti Snđrnai Vila Starcevlć, Opatij*
I
1 —
I
C. kr uradnik v lep.m kra»u, šc samec, 2^ let star, visok, blon
din. doma iz boljSe hiSe, premožen,   btaaj   m odkritosrčen.
ljubite!) umetnosti, ne^olkik, jako solid n. brezmadežne pretek fosti Zeli znanja z fino in ljubeznjivo gdč. utiteliico ravno takih lastnosti, ki ima vese je ostati v službi in nekoliko v gospodinjstvu. — Le resne ronud-be s sliko, ki se vrne pod »Tiha sreča-maj* na uprav. ,Sl. Na.oda' Rendcvous v Liubl ani Tajnost obema Častna ?adeva 479
I
s9
;; Vinko Jtukec $tefk<* Vabičeva
poročena
2ai*c dnm S. srčana t9l2. L>v-.---,--
'V 1?J ■>
trg
02
8049
WTQ
95^4
*
[It bi uhltvftjls
Je najboljtl. 47
Umi dni ifl W đn, ntaH Ui knn h itktli i LjUM Mu m M 41
FERNET-BRANCA
S?ecialiteta tvrtke fratelli Jranca, Ki
ta
je vsled svojih »ilne dieteta&Jh la odlitae leledee ti krepotlk leetaestl ;-i
čna grenčica sveta.
Glavno razpečeval išče: Sig. Winter. Dana;, III. Ungarg. 20.
■
J
• 14 U-3o C C
462
Prodalo konkurznesa Maju.
t Mirne mase Eraicela fmi Mm trgovca v IMeiol pri MaM
se povprek proda dne 12. februarja 1912 dop. ob 10« uri
manufakturno, galanterijsko in Špecerijsko blago.
Iti je eenieno na 2973 K 66 v, proti tai osmemu phćilu in odvzetju bla^a Ka ponudbe, ki ne dosegajo cenilne vrednosti, se ne bo Odsele Inventarni tepismk je na vnoglei pri c. kr. okrajni sodi i ji v Slovenski B strci ali pri koakurznem upravitelju, kjer ae dobijo natančnejša ooiasntla.
Dr. Urban Lemež, odvetnik
▼ Slovenski Bistriol,
kot upravitelj konkurzne ma*e.
G. kr. m priv.
občna zavarovali
Assicurazioni Generali
■ ca
v Trstu
DstanoTllraa lete 1831.
Jamstveni sakladi znašajo and 3 § ž milijo
i«r kroa.
Poslovni Izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb lil •a zavarovano vsoto ..11
fegotovljenih polic je bilo ■ 1 ae zavarovano vsoto .... Jfazrnaajene Škode znašajo. 1
meseca anuarja 1912 3
2500 K 20,299 597 74
2113 K   17,802 844 95 K 561.42971
od feasarja 1911
i
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxk
litina i IjiNjiii. I
Naitskrenejo aahvala za točno do pošiljate v aladnega čaja z x znamko „Sladio". — Pije se v resmci jako prijetno in je boljie x slasti nego kitajski čaj z rumom. ■£
Budimpešta, 19 oktobra 1911. Z odličnim spoUovaajeni
Frane Maverhofer.
Varčne gospodinje!
Dočim daste  za vsa druga  redilna sredstva 1—3 K, velja „ --------
ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladnl caj," t zavojček z «kg samo 50 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ca zaviiva z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani tokaraa Trnkociv, zraven rotovža; aa Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII, JoselsUdter-^tra^se 25; III , Radetzkypiatz 4; V , Schonbrunnerstr. 1 9; v Gradcu Saekstr 3. A
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
III
lijaka I« »a*ia I.
slo*, belo in rdeče, se prodaja
Gprimernih cenah.   Na za-jvo poskuinje. Pojasnila daje:
Iwti)si» pirata ca v fcrklj.k pri IrSkte p. Kriki vas. «3
360--
3 *Ohe itd t I. nad-itr  v pri<azm
Novi ulici štev. 3,
•e takoj ali pomeje ceno odda.
Begate taloga
najfinejših rokavic pravi francoski parfumi
in fsi ? to stroko spadajoči predmeti ? najfinejši kakovosti
667       Za etrila oarečila se ori pereca
OTILIJA BRAČKO
L ib im Dncilika cesta 12. t la liaaaii liti.
361
K Češke blrščeče Mm
Slezijske fine brikete Fine Štedilniške brikete Cešk vlsokoplamteči pr mog
J. Paulin tu, Nova ulica 3.
Privezni listki.
e * Vsled nove Želez, uredbe mora imeti vsaka vreča in vsak kos blaga listek ali etiketo, označeno
z krajem, kamor je blago name. njenoTe listke izdeluje najceneje ljubljanska kartonažna tovarna
I. Bonai, Ljubljana.
Vzorci ta cene ae dopotljejo brezplačne.
Zeleznato kina-vino
lekaraarja
i PICCOLIJA i
v LJUB U Alti. Dooajska cesta, obsega navedeno množino železa v nasprotstvn z dni
Emi leleznatimi kina-vini, obsegajo samo toliko železa kakor navodna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiskih analiz in tudi ona, ki se je izvršilo po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev.
Zeleznato vino lekarnarja Piccoiija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolczno izgleda joče otroke.
Steklenica s , I. 2 K,3 steklenice K 660 Voznim in zavojnino prosta.
41. c. kr. državna loterija
a dvttM Nkraklu umne v Jri «*rt zastepaaih kraljestev ia dežela.
Ta denarna loterija, |
nm t Mtfii nL Stiliaa. in Zliti atts f ntiiil i itann zrata 125.0001
Glavni dobitek 200.000 K.
Javne žrebanje bo 15. februarja 1912. — Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddrlku za državne loterije na Dunaju, lil, Vor-dere Zollsmtsstrasse 7, v loterijah, trafiWah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se doposiiejo  poštnine prosto
04 e. kr. leteH|. dohod, ravaatellarva (edd. se dri. letorlje).
454
najnovejše
spomladanske konfekcije!
Ravnokar doepela evela naimoder* nejfte konfekcija za dame In sicer dolgi paletoti (raglani) in kostumi od
lil
i
naprej
ter moderne la karvaste Jopice se deklice ed 4 K naprej a      it       a     a na  •trek# ■  * * naprej
^^Ljubljana. Mestni trg štev. 5. f3
TOUARNA
ta dobra žitna kava.
otroSka moka, obloK in drugi izdelki edino svoje vrste, čcuopu .Domači' Prijatelj?— Zahtevajte cenik.
III
Sloveče detektivske povesti
Sherlock Holmesove
i^lio ja jo
tobJiajo a i m aH 11 Mm 1 Ftl Utioi i UiHUii bkn M i nd iin!i tmrnl
IB1
I le!
Laatalaa is tlak »Narudar tlakar
C0/D
1^4034
44
43
10
9345
A78C