Leto XXIV,, št. 209 Upravhištvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. Jl-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telelon št 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Mtabrn 9 Costgebiiht bai bezabli Lj&Mfana, sreda 13« septemfera igs* Pareis — Cena 1- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo. sr BriickenkopS iiber den Albert-Kanal zerschlagen Erbitterter Widerstand im Raum von L, ICO Feindpanzer abgeschossen — Verge an der adriat!schf»n Kiiste — Schvverste in der Ostkarpathen — Schvvere Abwe Ostrolenka — 133 Terrorflugzeuge Aus dem Fihrerhauptquartier, 12. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Westen seheiterten feindliche An. griife bei Bruegge, Gent und nordlich Ant-vvcrpen. Ein feindlicher Briickenkopf iiber den A!hart-Kanal nordwestlich Hasselt \vnrde zerschlagen. Sch-.vacher Feind halt sich noch auf dem Nordufer. Nordlich Hasselt konnte der Gegner mit starken Infan-terie- und Panzerkraften in Ršehtung Eindhoven vordringen. Gegenangriffe sind angesetzt. Besonderes heftig vvaren die Kampfe UstSich und sudosilicl I.iittieh und im Raum von Metz, \vo unsere Truppen den vordririrf-nden Angriffsgruppen des Feimis s erbitterten VViderstand leisteten. Siidlich Nancv vvurden bei eir.em erfolg-reichcn Angriff mehrere hundent Gefange-ne eingebracht. Starker feindlieher Dmek von Siiden gegen Vesoul biilt an. In den beiden letzfen Ta gen vvurden an der VVestfront ii?;-er 100 feindliche Panzer abgeschossen. Die Besatzungen von Diin. kirchen und le I-Javre behaupteten sich gegen tsirlr < feindliche Angriffe. Westlich Brest ha!t sich bei Le Conquet noch eine eigene KraJtegrupp« unter Fiihrung des Obsrstleininanti Fiirsfc in vorbildlieher f" ta ndhaftigke:t. Die Festung selbst liegt unter schvverejr? frrndllchen Feuer. Die Besa zung von L : i nt vernlehtete bei crfolg-rel.ben AusfiilVn feindliche Munitions-und Versorgungsl?ger. In der seit z*,v(; "Vochen fortdauernden pross n Abvvehrseh acht an der adriati-se-hen ■ '.:-ste habrn unsere Truppen dem an Me ; ;i und Material vveit iiberlegenen tittich und Metz — In zwei Tagen iiber bliche feindliche DurchbruchsverSuche Feindverluste — Deutsche Gegenstossc hrkampfe bei Sanok, Warschau und durch Jager und Flak vernichtet Feind bei seinen vergeblichen Durehbruchs-versuchen immer wieder schvversce Verlu-ste beigebracht. Unter dem Eindruck die-ser grossen Ausfalle fiihrte der Gegner dort am vergangenen Tage nur mehr schvvachere ortliche Vorstosse, die abge-vviesen vvurden. Im riickvvartigen Stalienischen Frontge-biet vvurden zahlreiche Bandenlager zer-stort, iiber 750 Banditen im Kampf nie-dergemacht und gegen 500 Gefangene eingebracht. Im Siklen Siebenburgens und in den Ostkarpathen wurden feindliche Angriffe durch sofortige Gegenstesse unserer Truppen abgevvieseri oder atifgefangen. Bej Sanok und Kresno hiilt der sehvvere Abvvehrkampf an. Der angestrebte Durch-bruch blieb dem Feind versagt. Ostlieh VVarschau und nordostlich Ostrolenka leisteten unsere Divisionen gegen-iiber erneuten heftigen Angriffen der Bol-schevvisten zahen Widerstand und vereitel-ten auch hier die sovvjetischen Durch-bruchsabsichten. Von der iibrigen Ostfront iver d en keine grosseren Kampf handiungen gemeldet. Durch die Tagesangriffe anglo-amerika-niseher Fliegerverbande gegen vvest- und mitteldeutsches Gebiet wurden besonders die Siiidte Hannover. Magdeburg und Eisenach betroffen. In der Nacht vvar Darmstadt das Ziei eines britisehen Terror-angriffes. Einzelne feindliche Flugzeuge vvarfen wieder Bomben auf Berlin. Im Ver-laufe erbitterter Luftkampfe sov.ie durch Flakabwehr verior der Feind naeh bfsher vorliesrenden Meldungen 133 Flugzeuge, darunter 104 viermotorige Bomber. Sovražnikovo predmostje ob Albertovem prekopu razbito Ogorčen odpor na področjih Liega in Metza — V dveh dneh uničenih nad sto sovražnikovih oklopnikov — Brezuspešni sovražnikovi prebijalni poizkusi ob jadranski obali — Težke sovražnikove izffube — Nemški protisunki na vzhodnih Karpatih — Težki obrambni boji pri Sanoku, Varšavi in Ostrolenki — Lovci in protiletalsko topništvo uničili 133 sovražnikovih letal Fiihrerjev glavni stan, 12. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na zapadu so se izjalovili sovražnikovi napadi pri Brugesu, Gentu in Anversu. Razbili smo sovražnikovo predmostje ob Albertovem prekopu severnozapadno od Hasselta. šibkejše sovražnikove sile se še držijo na severnem obrežju. Severno od Hasselta je prodrl nasprotnik z močnimi pehotnimi in oklopnrškinii silami v smeri proti Eindhovnu. Pričeli smo protinapade. Posebno siloviti so bili boji vzhodno in južnovzhodno od Liega in na področju Metza, kjer so se naše čete ogorčeno upirale napredujočim sovražnikovim napadalnim skupinam. Južno od Nancjja smo z uspešnim napadom privedli več sto ujetnikov. Močen sovražnikov pritisk z juga proti Vesoulu se nadaljuje. V obeh zadnjih dneh smo uničili na zapadnem bojišču nad sto sovražnikovih oklopnikov. Posadki Dunkerqua in Le Ha-vra sta vzdržali kljub močnim sovražnikovim napadom. Zapadno od Bresta se drži z zgledno vztrajnostjo še neka naša skupina pod vodstvom podpolkovnika Fiirsta. Trdnjava sama je pod težkim sovražnikovim ognjem. Posadka Lorienta je uničila z uspešnimi izpadi sovražnikova munieij-ska in oskrbovalna skladišča. V veliki obrambni bitki ob jadranski obali, kš traja že dva tedna, so zadale naše čete človeško in tvarno mnogo močnej- šemu sovražniku pri njegovih brezuspešnih prebijalnih poizkusih vedno znova najtežje izgube. Pod vtisom teh velikih izgub je izvršil nasprotnik včeraj le še slabše krajevne sunke, ki smo jih zavrnili. V zaledju italijanskega bojišča smo porušili številna tolovajska taborišča, uničili v boju nad 750 tolovajev in privedli okrog 500 ujetnikov. Na .jugu Sedmograške in na vzhodnih Karpatih smo s takojšnjimi protisunki naših čet zavrnili ali prestregli sovražnikove napade. Pri Sanoku in pri Krosnu se nadaljujejo težki obrambni boji. Zaželeni prodor sovražniku ni uspel. Vzhodno od Varšave in severnovzhodno od Ostrolenke so se naše divizije žilavo upirale ponovnim silovitim boljševiškim na^ padom in so tudi tu preprečile sovjetskim četam nameravani prodor. Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo o nikakih večjih bojih. Dnevni napadi angloameriških letalskih oddelkov na zapadno in srednjenemško ozemlje so prizadeli posebno mesta Hano-ver, Magdeburg in Eisenach. Ponoči je bil Darmstadt cilj britanskega" terorističnega napada. Posamezna teroristična letala so vrgla zopet bombe na Berlin. V ogorčenih letalskih bojih in po protiletalski obrambi je izgubil sovražnik po dosedanjih vesteh 133 letal, med njimi 104 štirimotorne bombnike. Pot v »VI* Čil OSt TeT. -a n** s® ©targ Lfegea, v AMssslh Im lIsiTgiissššklSi vs-ažUa — šiMiti fesfi m AlSscrtiov kaial Beri: -:, 12. sept. V nedeljo so se bili na zapadne.n bojišču znova težki boji, katerih te?:Jča so bila kot prejšnje dni okrog Liegea, v južnih Ardenih in ob Burgund-skih vratih. v Flandriji so Britanci in Ka-n.adei še nadalje močno pritiskali za od-rr.ikajočimi se nemškimi četami. Ob prelivu Gent-Bruges je prišlo do težkih bo-jev, ki še trajajo. Tudi Albertov kanal je bil pozorišče obupnih borb za nekaj meti'. svel-.i. Soričžnika, ki mu je prvotno uspelo razšiv:ti predmostje pri Beeringe-nu, so vrgli Nemci s protinapadi zopet nazaj. V Gheelu in severno od Hasselta pa se težki boji z močnimi sovražnimi silami, k: prodirajo dalje, še nadaljujejo. Glavni napadi na belgijskem področju so se razvili nadal:3 na področju Liegea. Toda tudi novi navr.l \ i-.trdbenem pasu se je izjalovi. Južno oci mesta pa je sovražniku med stalnimi te. . m: sunki uspelo vdreti v stare belgijske c.bmejne utrdbe in tamkaj napredovati. Za /btom in na krilu vdrlega sovražnika so začasno obkoljene nemške bojne skupine nadaljevale odpor, nakar so se prebile do nemških obrambnih črt. Privedle so uietn.ks in zaplenile orožje. Dalje južno sovražnik kljub vsem naporom ni more! v Ardenih močneje napredovati Z odseka ob Lessi je potegnil močne sile ter je preložil glavni sunek dalje proti jugu cb gornjo Semoiso. Ob obeh bregovih te ročice so udarili Američani z močnimi -iiami proti vzhodu. koder so okrog Ar;.:ia na več mestih prekoračili belgijsko-: -.- mburško mejo. Protiukrepi proti proti n Američanom so v teku. Pritisk sovražnika na luksemburškem področju je zelo močan, tako da se morajo nemške čete zelo boriti, da bi prestreg. 3e v dveh kolonah prodirajoče sovražne oklopniške sile. Sunek proti Luksembur-gu pa je zeio okupiral Američane, ki spričo tega niso mogli nadaljevati svojih napadov na področju Metza, ki so jih bili Nemci prejšnjega dne večino znova odbili. Tu je prišlo le do krajevnih boiev. Pač ps je ojačil nasprotnik svoj pritisk južno od Toula, kjer se je pri Mireeourtu pomaknil z močnimi oklopniškimi oddelki proti Moselli. Obrambni bt>ji so tu v polnem teku. Zaporno področje pred Burgtmdskimi vrati je napadla sedma ameriška armada vzhodno od Eesaneona, ob Langreški planoti in južno od Dijona. Ker je ogrožal nasprotnim nemškim četam na Langreški planoti s svojim napredovanjem pri Be-sanconu zvezo z zaledjem, so se te čete odmaknile proti vzhodu. Zapadno od Lan-gresa in ji;žno od Dijona so se zapletle z močno pritirkaiočfm sovražnikom v silovite bo;e, v katerih so si zagotovile načrtni potek pokretov. Za glavnim boi^ščem so napadali Američani in francoski teroristi obalna oporišča. Pri Brestu je bil naperjen glavni pritisk zopet na za p-dne in vzhodne prednje postojanke. Po silovitem bombardiranju napadajočo ameriško pehoto pa so padalci, grenadirji in mornarji po krvavih bojih vrgli nazaj. 2e več dni goreči Le Havre je doživel svoj doslej najtežji letalski napad. Ob ostalih severnofranco-skih obalnih področjih se je omejil nasprotnik na odmetavanje milijonov letakov, da bi z zlaganimi obljubami omajal junaško boreče se branilce. Ko pa je napadel s pehoto ali oklopniki. je moral vsakokrat z izgubami nazaj. Posebno krvava je bila brezuspešna krajevna akcija proti severnim utrdbam Lorienta. Ob obali pred La Rochello so poizkušali francoski teroristi, potem ko je prejšnjega dne pristaniški poveljnik pred La Rochello ležečega otoka Olerona kot smešno odklonil ponudbo, naj se preda, z naskokom zavzeti med otokom Oleronom in francosko obalo ležečo starodavno pomorsko utrdbo La Cha-pus. Z otoka Olerona in z otoka Re so opazile nemške straže, da so sovražnikove žete s kopnega zasedle pomorsko utrdbo in v starem zidovju namestile top. V zaščiti mornariških baterij je odšla četa nemških vojakov proti utrdbi ter se je kljub silovitemu obrambnemu ognju izkrcala na obali. Po kratkem boju v starih rovih je bil La Chapus okrog poldneva zopet trdno v nemških rokah. ■mIIu med VMo lis Narevom ss je izfalavii 0&ram&2ii ssa las cb vzatažju gazdalh Karpatov Letalski napad na Sarafsv® Berlin, 11. sept. Baiškansfki muslimani so sprejeli z ogorčenjem vest o brutalnem ameriškem bombniškem napadu na Sarajevo 8. septembra letos. Teroristi so močno poškodovali več džamij, med njimi Begovo džamijo, ki velja za najlepšo in najsvetejšo mošejo na Balkanu. Uničili so v čaršiji mnogo starih prodajalnic preprog in izde-lovainic posode, ki so dajale Sarajevu njegov nepozabni izraz. V m oh a med a n sk i h krogih poudarjajo, da je nemška vojska med boji na Balkanu ščitila mesto Sarajevo in se vzdrževala bojev v njegovi bližini. Berlin, 12. sept. Ob spodnjem Narevu se je sovražnik pod vtisom svojih dosedanjih izgub v nedeljo zadrževal mirneje. Združil je svoje sile ob Narevu :n jih usmeril v novo smer dalje proti severu med Ostro-lenko in Lomžo. toda tudi ta napad je bil razen malenkostnega krajevnega vdora brezuspešen. Še pomembnejši je bil obrambni uspeh, ki so ga dosegle nemške čete na področju Varšave. Tu so stvorih boljševiki novo težišče in prešli z osredotočenimi silami od jugovzhoda med Narevom in železniško progo Minsk—Varšava ter cd severovzhoda med Radzyminom in Bugom v osredotočen napad na Varšavo. Po močni topniški pripravi in silnem bombardiranju nemških obrambnih postojank so prešli v napad sovjetski pehotni in oklopniški oddelki. Od zgodnjega jutra do poznega opoldneva je sledil val valu. Nemške čete so v bojih iz blržine v oklopniških dvobojih prizadele sovjetskim četam najtežje izgube ter odbile vse napade. V večernih urah so ponovili boljševiki svoje napade, ki pa so bili razen nepomembnih vdorov prav tako takoj odbiti. V teku so protinapadi nemških grena- napadi sovražnika med A^verstmt Berlin, 12. sept. 10. septembra izvedeni protinapad nemških padalskih lovcev pri Beeringenu ob Albertovem kanalu, s katerim so padalski lovci s sunkom v bok pretrgali sovražnikovo mostišče in uničili za hrbtom napredujočih Britancev več skladišč streliva in pogonskega goriva, je več kot samo znak za trdoto nemškega odpora. Že prejšnjega dne so nemške čete severno od Anversa in dalje vzhodno ob Albertovem kanalu zožile sovražnikova mostišča ter prehodne točke. Na tem zapornem ozemlju, ki meji na nizozemsko južno mejo, je vezan že več dni glavni del 2. britanske armade in se bijejo menjajoči se silni boji. Z odstranitvijo sovražnikovega mostišča pri Anversu so zagotovljene zveze nemških čet, ki se odmika j o na Flamskem v težkih obrambnih bojih. Zaradi žilavega nemškega odpora pri Has-seltu so Britanci, ki prodirajo v trikotu med Albertovim kanalom in Maaso proti vzhodu, dosegli le malenkostne uspehe. Med Liegeom in Metzom so se združili dosedanji posamezni sovražnikovi klini in prešli na široki bojni črti v napad. Težišča so na Dodročju Verviersa v srednjih Ardenih, ob luksemburški reki Alzetti ter na zgodovinskih bojnih poljih zapadno od Metza. Med temi žarišči delujejo močn3 sovražnikove oklopniške izvidnice, da bi s tem vezale nemške čete na doslej še mirnejših odsekih. Istočasno je napadel sovražnik z močnimi lovskimi oddelki pro metne naprave za hrbtom nemških črt daleč v zaledje, da bi s tem preprečil pošiljanje novih čet za razbremenitev. Po silni topniški pripravi medtem na novo pripeljanih baterij, so potem močno napadle močne pehotne in oklopniške sile. Na gričevnatem ozemlju pri Verviersu in ob severnozapadnih obronkih visokega Venna, kjer so se nemške čete utrdile v večih belgijskih obmeinih trdniavah. je prišlo do težkih menjajočih se bojev, pri katerih so nemške čete s protinapadi in s sunki v bok zajezile začasne sovražnikove vdore. Dalje južno od tod v srednjih Ardenih Američani kliub številnim napadom na nemške zaporne postojanke niso dosegli nobenih uspehov. Zaradi tega so premestili svoj napad proti gornjemu teku Semoise, pritegnili še nadaljnja oiačenia iz oodročia severnovzhodno od Verduna ter so nato po udarnih letalskih rvaDadih prekoračili belgijsko-luksemburško meio na obeh straneh Arlona. Nemške čete so ves čas izvajale protinapade ter zadržale sovražnikove kline najprej ob Alzetti, kasneje pa so s pomočjo rezerv prestregli vavražnika na vzhodnem obrežju reke. V teku so nadaljnji ukrepi za ojačenje zapornih postojank. Na lotrinški meji in zapadno od Metza je nasprotnik pbd vtisom svojih težkih izgub prejšnjih cini napadel le na vzhodnem delu. Njegovi sunki so se zrušili v nemškem obrambnem ognju. Tudi severnovzhodno od Toula je zasedel sovražnik le malo ozemlja. Premiki Američanov med Nancyjem in francosko švicarsko mejo so usmerjeni proti nemškemu zapornemu področju pred Burgundskimi vrati, ki ga poskuša sovražnik stisniti s severa in juga. Nasprotnik, ki je prodrl pri Mireeourtu proti vzhoau in vzhodno od Bezancona proti severu, je bil prestrežen in odbit zapadno od Mosel-le in južno od Ognona. Nemške čete so se na Langreški planoti in ob gornji Saoni odmaknile, da bi s tam preprečile prekinitev svojih zvez z zaledjem, ki jih je sovražnik ogrožal s svojimi sunki. Te svoje premike so zavarovale s krajevnimi napadi zapadno od Langresa. Poskusi degaul-lističnih čet, da bi ojačile pritisk v smeri proti Burgundskim vratom so bili brezuspešni. Boji za utrjene obalne postojanke ob severni in zapadni francoski obali so se nadaljevali. Proti lukam v prelivu calaisa, ki jih sovražnik pri sedanjem položaju nujno potrebuje, je izvedel močne napade Nasprotnik se je omejeval razen odmeta milijonov letakov na bombardiranje Bou-logna ter na obstreljevanje obrambnih naprav z morske strani. Mornariške obalne baterije so z močnim ognjem pris lile sovražnikove bojne ladje k umiku. Zelo trdi pa so bili boji pr; Le Havru. 2e več dni goreče mesto je bombardiralo zjutraj, opoldne in popoldne več sto štir motornib bombnikov ter so ga razen tega obstreljevali s topovi velikih kalibrov. V odmorih med letalskimi napadi so naslonile vsakokrat močne pehotne in oklopn ške sile. Hrabo boreči se branilci so v ogorčenih, še vso noč trajajočih bojih, odbili vse napade z velikimi izgubami za sovražnika. Krajevni vdor, ki pa je bil s protisunkom takoj zajezen, je bil edini uspeh velikega napada, ki je bil izveden z močno uporabo ljudi in gradiva. Tudi v Brestu se položaj ni bistveno spremenil. Američani so poskušali tu poglobiti svoj vdor, ki so ga dosegli prejšnjega dne ter zlomiti odpor nemških oporišč. Ob zagrizeni obrambi nemških grenadirjev, padalskih lovcev in mornariških enot, ki so se vzhodno od Bresta ter na polotoku Crozonu južno od tod borile dalje, so se zope,f krvavo zAiši-li vsi sovražnikovi napadi, izvedeni z veliko premočjo. dirjev, oklopnikov in napadalnih topov, da očistijo sovražnikova odporna gnezda. S tem se je zaenkrat izjalovil nameravani sovjetski proboj do mesta, pri čemer so utrpeli boljševiki velike izgube. Poleg področja Varšave je bilo nadaljnje težišče bojev v odseku Krosno-Sanok. Boljševiki so tu z veliko silovitostjo nadaljevali napade z močnimi pehotnimi in oklopniškimi oddelki, vendar so dosegle nekaj nepomembnih vdorov, ki pa jih niso mogli razširiti. V teku so protinapadi za uničenje vdrlih sil. Sovražnik, ki se mu zopet ni posrečil nameravani predor, je utrpel pomembne izgube ljudi in orožja. V ostalem ni prišlo med Karpati in Finskim zalivom do nobenih večjih bojev. Na skrajnem severu so sovjetske čete v odseku pri Kandaiakši napadale v moči polka. Iz teh napadov je razvidno, da namerava sovražnik z veliko naglico izkoristiti svoje prednosti, ki so nastale zaradi finske kapitulacije, toda že takoj pri prvem poizkusu so utrpeli popoln poraz. Na jugu vzhodnega bojišča so nemške in madžarske čete predvsem utrjevale novo bojiščno črto. V teh bojih so očistili madžarski oddelki star vdor na vzhodnih obronkih goznih Karpatov južnozapadno od Doline. Madžarski padalski lovci so kljub velikim ozemeljskim težkočam prodrli globoko v boljševiške črte. rjničili so neko sovražnikovo postojanko, zaplenili 9 rnino-metov ter v boju uničili nad 300 boljšsvi-kov. Prazen tega so uničili ali zaplenili Madžari 3 težke protitankovske topove, 24 strojnic ter številno drugo orožje in razstrelili en vagon s strelivom. Zajeli so tudi številne ujetnike. V južni in južnovzhodni Sedmograški so sovjetske čete in boljševizirani Rumuni napadli na številnih mestih s podporo oicicp-nikov. Vsi ti sunki, ki so bili po večini izvedeni v moči bataljona, so se izjalovili v trdih gorskih bojih. Uničenih je bilo več sovražnikovih oklopnikov. Boji manjših edinic so se razvijali tudi na rumunsko-madžar-skem obmejnem ozemlju ter dalje zapadno od železnih vrat. čeprav so boljševiki na področju Dunava z glavnino svojih sii sedaj zaposlen: z zasedbo Bolgarije, ni uobe nega dvoma, da bodo na vseh južnih Karpatih še težki boji. Nemško letalstvo, ki je podnevi napadalo vojaške in oskrbovalne kolone sovražnika na vseh bojiščnih križiščih. je bombardiralo v noči na 11. september čete in prometne cilje na področju Si-ghisoare, ob progi Jelgava—Savli in ori Jelgavi severnozapadno od Valka. Boj! v Italiji Ber!in, 12. sept. Tudi 16. dne svoje ve-leofenzive na jadranskem odseku, ki naj bi s pomočjo 1200 oklopnikov odprla dostop v Padsko nižino, osma britanska armada ni mogla doseči nameravanega prodora. V gorah severno od Tavoletta, ki je z njihovih pobočij ves dan odmevalo grmenje topov, so se nemški planinski lovci, grenadirji in oklopniški grenadirji borili za vsak meter zemlje. Britanske oklopniške kline in nove strelske oklopnike so uničili, dočim je nemško topništvo uspešno razbijalo zbirališča. Ob jadranski obali so skušali britanski rušilci in torpedovke razbiti nemški odpor južno od Ricciona. Nemško obalno topništvo pa je razpodilo sovražnikove vojne ladje. Na dveh torpe-dovkah so opazili požare. Ve"l&s faeijje v Bad&glijevi avma&i Milan, 12. sept. Reuter javlja iz R^ma. da je odstavil vojni nrn^ster grof Cassatj 75 generalov in 97 polkovnikov ter pripominja, da jc to največja čistilna akcija med častniki, k) sodelujejo z renublikansko-fairsitičnm režimom Kaže torej, da v italijanski armadi navdušenje za Badoglijevo strujo ni preveliko. Častr ?ki zbor je očitno našel las v prijateljstvu z Angloamerič ni Zadosrtova'o je leto dn'. da so se mu odprle oči in da je spoznal, da predstavlja kapitulacija konec italijanske samo «ojnos.t; ter da je republikansko fašistična vluda edino jamstvo za italijansko bodočnost. Vse veliko krvavo gibanje, ki ga je in-sceniralo židovstvo s pomočjo svojega boij-ševiškega in plutokratskega orodja in ki nezadržno požira milijone življenj, podira milijone eksistenc človeške družbe, naj bi imelo, tako trdijo mnogi, kot osnovni motiv stremljenje človeka in skupnosti po zboljšanju položaja, življenskega standarda poedincev in narodov. Prt vprašanju, koliko bi ta sila-gibalka mogla biti absolutno merilo pri nas in drugod, ne bi mogli priti do konkretnih razlogov, prav gotovo ne v našem lokalnem primeru, ki je postal predmet krvavih borb v mali meri šele, ker smo kot delček velike skupnosti zašli v veliko sodoživljanje evropske drame, in drugič v večji meri po krivdi mednarodnih marksističnih revolucionarjev, ki so z vsemi mogočimi parolami uspeli zaslepiti, žal, dobršen del našega ljudstva. Po krivdi plačanih materialističnih ideologov, agentov kom interne, se je pri nas pričelo povsem nezakonito in neupravičeno ubijanje ljudi iz vseli slojev našega naroda. Poti izjemnimi prilikami so hoteli izzvati nevzdržno stanje v narodu, poslabšati življenjski položaj prebivalstva, prisiliti merodajno oblast do ustrahovalnih in dra^ koničnih ukrepov, da bi s tem v ljudstvu umetno pripravili pot za revolucionarno psihozo. Marksistična doktrina o nasilni likvidaciji obstoječe družbe in njenih vzorov se je začela izvajati. Brezprimerno in dobesedno, v kostumih najrazličnejših gesel-skih barv. Načelne pojme o smotrih in ciljih so malce zamenjali in žito je šlo v klasje. Idealistične Slovence, ki so bili v svojih vzorih tudi idealni Slovenci, in vse one. ki niso pričakovali od komunizma nikakih pravic in zboljšanj, so proglasili za narodne izdajalce. V svojem slovarju pa so jih krstili za buržuje, belogardiste, pla-vogardiste itd. itd. Revolucionarno marksistično klanje Slovencev so imenovali »osvobodilno gibanje«, ki so ga s kredo in katranom napisanih inieialkah OF pripenjali kot svoj prapor na zidove in plotove našega mesta in naše dežele. Cilj sam, komunistično republiko, robotnjašni-co kmetov in delavcev, pa so kamuflirali z najrazličnejšimi niansami narodove in človekove svobode. Pod to dekoracijo se je pričela naj-ostudnejša strankarska igra, največja politična sleparija in narod, ki mu je bilo obljubljeno vstajenje v nekaj mesecih, je , dve polni leti in več plačeval in še plaču-I je svojo naivnost in svoje zaupanje s pre-dragoeeno krvjo svojih mladih žSvljenj-Tisočere žrtve, tega se v veliki peripetiji sodobnega odigravanja bo!j in bolj zavedamo, so bile nesmiselne, nepotrebne, so bile množičen umor in zločin nad narodom, njegovo zgodovino, njegovo kulturo in njegovo častjo. To krvavo dejstvo nam odkriva vse nečloveško tragiko nasilnega »izboljšava-nja« in vsiljevanja prepričanja, ki ga človeštvo odklanja. Pravice nam in našema narodu je iskati drugje. Iskati jo moramo v obujenih in na novo osvetljenih vzorih boljšega in koristnejšega človeka, v resnično človeški idealistični vzgoji, v delu in poštenju, v ljudeh, ki bodo cenili, visoko vrednotili in spoštovali odgovornost napram sebi in svojemu narodu. Za vse to najosnovnejše pa je potrebno temeljito očiščenje moralnih pojmov, potrebna je njihova načelna zakonitost proti vsemu slabemu, potreben je moralni zakonik, ki bo na zakonit človeški način nepopustljivo in brez pridržkov branil moralna načela med narodi. V tem duhovnem programu bodočnosti je mišljena velika in poglobljena vera človekova v moč dobrega, v resnico božjega izvora, kar edino more na temeljih srčnih kreposti — dobrote, poštenja, plemenitosti — privesti človeštvo vsaj v senco večne utopije človeškega bratstva. Naj navedem primer o človeku industri-alru, značajnem in odločnem protikomu-nistu, ki je v sedanjih in prejšnjih neurejenih in nerazčiščenih razmerah iz lastnega nagiba občutil in doživel zahtevo svojega osebnega prepričanja, da je treba delo podrediti velikemu imperativu človeške vzajemnosti, medsebojnega stanovskega spoštovanja, ki v mirnem sožitju delavca in delodajalca po normah pravične delitve dobička lahko ustvari iz obrata veliko celico medsebojne vzajemne pomoči, razgibano pesem dela, odtenek tistega resničnega evangelijskega bratstva, o katerem sanja stremljenje vernega in idealnega človeka. Omenjeni si je zamislil veliko delavsko naselbino v okviru svojega podjetja, stanovan jske hišice z najmanj dvema sobama za stanovalčevo družino, s kopalnico z vrtovi in igrišči, Izmenično delo, obratno ambulanto z lastnim zdravnikom in vsemi potrebnimi instrumenti itd. Ni to samo načrt, samo zamisel, predstava neke utopične ideje zanešenjaka, ne, ta načrt je v rokah človeka, ki se je dela zanj in njegovo uresničitev lotil z vso energijo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kader inženjerjev se bavi s projekti stanovanjskega predela in medicinski instrumenti, ki so bili naročeni in nabavljeni še pred izbruhom sedanje svetovne vojne in ki so stali takrat polnih 100.000 dinarjev, so te dni dospeli. Kljub izrednim prilikam je torej nekdo brez besedi, brez govoričenj, tiho in vztrajno sledil daleč od krvi in »bratskega« klanja za »blagor« človeka resničnim koristim človeštva, tisti miselnosti, Id ima svoj vir in svoj začetek v moralnih, srčno-kultnrnih kvalitetah človeka, ki bogato odtehtajo vsako ideološko ali politično frakcijo. Delo tega človeka, ki ni šel po stopinjah svojih stanovskih soimenjakov, je vzor tiste možnosti zboljšanja delavskih in ostalih problemov, ki slone na tem, da se jih lotijo pošteni in poštenega dela željni ljudje. Tndi ti se dado najti med našim narodom in našli se bodo kajti življenjska in konstruktivna sila našega naroda je močnejša od vseh razdornih sil v njem. čemu navedeni primer ne bi postal pravilo delovnega in kulturnega naroda? Zločin umora, ki je pred v^ino- razburkal fn (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.}' Pet minut pri SP Oblačilna zbirka Socialne pomoči se bo nadaljevala še ves tekočI teden — Potrebe so slej ko prej velike Ljubljana, 12, septembra. Na »glavnem poveljstvu« Socialne pomoči vrvi življenje od jutra do večera. Uradniki' in uradnice — slednje prevladujejo — prihajajo s svežnji aktov k predsedniku in se hitro vračajo, saj jih čakajo stranke in še obilo drugega dela, pa tudi predsednik mora sprejeti še vrsto ljudi. Prijazna tajnica — mimogrede rečeno, je bila ona najuspešenejša nedeljska na-biralka za Borovnico — te povpraša po željah in pospremi k predserlniku. »Gospod predsednik, Videti je, da ste zelo zaposleni, zato Vas ne bom motil več ko pet minut. Hotel bi spregovoriti z Vami samo nekaj besed. Predvsem: sedaj je v teku vaša oblačilna zbirka. Koliko časa bo predvidoma še trajala in kako ste zadovoljni s selanjimi uspehi«? »Zbirka traja sedaj že dober teden. 42 zbiralcev je hodilo ta čas od hiše do hiše, danes smo jih nekaj izmenjali, ker imajo prejšnji zbiralci nujno delo drugod. Nekateri nabiralci so se z uspehom pohvalili, drugi tuli ne, na vsak način je pa sedaj Še prerano govoriti o kakih končnih uspehih, ker zbirka še traja in bo trajala še ves teden in tudi še prve dni prihodnjega. Potrebe so velike in kdor nima sam posla s tem delovanjem, jih le stežka preceni. Samo poletnih prošenj smo prejeli preko petsto, kaj bo pa sedaj, ko gremo na zimo in so ljudje brez obleke in brez hrane? Vse prošnje skušamo rešiti, čim prej je mogoče, saj kdor hitro da, ta dvakrat da. Kljub vsej dobri volji pa nas te velike potrebe ljubljanskih družin, ki so prizadete zaradi vojne, pa onih, ki so prizadeti zaradi bombardiranja, in tudi beguncev, katerih število se je sedaj že zmanjšalo, naravnost preplavljajo. Misliti bi bilo treba tuli na ustvaritev zaloge najnujnejšega, če bi Ljubljano samo zadela nesreča bombardiranja. Toda kako ustreči vsem tem potrebam ?« »Kako ste pa, gospod predsednik, zadovoljni z uspehom ljudske in bibliofllske tombole ?« »Moram reči, da nas uspehi obeh zadovoljujejo. Uspeh ljudske tombole, za katero smo prodali okoli 60.000 tablic, smo že objavili, zaključujejo se te dni že tudi računi bibliofilske tombole. Za to smo prodali okoli 7200 tablic. Večinoma jih je pokupila Ljubljana. Za obe tomboli skupaj j>mo tiskali kakih 10.000 knjig. Tako se je ideja knjižne tombole obnesla v moralnem in v materialnem pogledu.« Torej ste s svojim delom lahko vsekakor zadovoljni?« »Moralnega zadovoljstva in zadoščenja, ki ju imamo ob uspehih našega dela, seveda ne morem tajiti, še enkrat pa vam moram ponoviti, da so potrebe velike in da često presegajo meje naše zmogljivosti. Zato se moramo vedno na novo obračati za pomoč na oblasti, pa tudi na širšo javnost, če bi mogli enkrat ugoditi vsem potrebam, potem bi lahko rekli, da smo resnično zadovoljni.« Novi prosilci so gotovo že čakali, pa tudi onih pet minut razgovora, za katere sem zaprosil, je že preteklo. Zato sem se zahvalil g. predsedniku za prijazna pojasnila in se urno poslovil. Nisem se motil. V predsobi so čakali prosilci, tajnica je odhitela k predsedniku s svežnjem listov, bržkone prošenj. Na stopnišču srečam zbiralca oblačilne nabirke. »Kako kaže?« »Tako, tako, upajmo, da bo šlo!« Upajmo, da bo šlo? Mora iti! Tudi od vsakega posameznega izmed nas je odvisen uspeh nabirke. Potrudimo se. Preglejmo obleko, ki bi jo morda le lahko darovali. Pripomogli bomo. da bodo nekateri, ki morda že ne verujejo več v usmiljenje in dobrosrčnost na svetu, zopet pričeli verovati vanje. Danes meni, jutri tebi — odpri roke, odpri srce... © položaju na kopičili Berlin, 12. sept. O položaju na bojiščih • piše vojaški sodelavec DNB-j a dr. Max Kruli: Bitka za Francijo se izpreminja v nepremakljivo vojno ob nemških obrambnih postojankah, ne da bi bilo s tem rečeno kaj dokončnega o poteku nove obrambne črte. Vendar namerava zavezniško vojno vodstvo uničiti nemški obramni sistem, preden bi se Nemcem posrečilo izpopolniti ga, pri čemer se še ne da reči, da imajo boji na področjih Liega, Metza in Bel-forta že danes merodajen pomen. Nasprotno menijo, da so obrambne naprave postavljene dovolj globoko v notranjost in da bodo lahko dokazale svojo elastičnost. Veliko zanimanje je treba posvetiti bojem ob Burgundskih vratih, ker zasleduje tam nasprotnik dvojni cilj, namreč vdor v gor-njerensko nižino in istočasno preprečenje umika oddelkom 19. armade, ki naj bi jih prisilil, da se bodo morali umikati dalje proti severu preko Ephinala in Vogezov v smeri proti Strasbourgu. Pri Belfortu je sedaj v teku močna obrambna bitka z močnimi sovražnikovimi silami, ki štejejo sedaj 7 divizij, ki pa se vsak dan ojaču-jejo. Nemška obramba je bila tako uspešna, da Američani kljub pomoči francoskih edinic niso dosegli bistvenih uspehov. Nasprotno pa se jim je posrečilo prodreti v smeri proti Luksemburgu ter vdreti po silnem boju v mesto samo. Med Bru-gesom in Hasseltom nemške divizije žilavo branijo Albertov prekop. Sovražnik poizkuša razširiti predmostje pri Beeringe-nu, da bi si ustvaril novo oporišče za nadaljnje napade. Nemški protiukrepi so v teku, silni boji pa se bodo v bližnjih dneh še stopnjevali. V obalnem odseku od Dunquerqua do Le Havra poizkuša nasprotnik z neprestanim bombardiranjem oslabiti nemška obmorska oporišča, vendar se mu ni posrečilo doseči odločilnih uspehov. Nasprotno so mu prizadele nemške podmornice v Rokavskem prelivu v poslednjih dneh občutne izgube. V srednji Italiji so dokončale nemške čete svoje odmikalne pokrete in nadaljujejo sedaj z apeninskih postojank obrambo Padske nižine. Na vzhodnem delu bojišča v odseku pri Gemmanu je sovražnik brezuspešno napadal in utrpel izredno velike izgube. Položaj v Rumuniji je še v razvoju, na južnih Karpatih in v Sedmograški, kjer so nemške in madžarske čete zopet vzpostavile položaj, je pričakovati novih napadov. Tudi ob železnih vratih še verjetno niso končani premiki sovjetskih čet. že več dni prihajajo v Bolgarijo boljše-viške enote. Kakor vse kaže se ne premikajo le v zapadni, marveč tudi v južni smeri, kamor stalno premeščajo bojna področja. Z nemške strani so bili podvzeti protiukrepi. Težišče sovražnikovih napadov na vzhodnem bojišču je na področju Krosno-Sanok. kjer se bijejo težki boji, pa tudi med Narevom in Bugom. Boliševiki poizkušajo z zapada obkoliti kraj Lomžo, tako da so glavni boji sedaj severnovzhodno od Ostrolenke, toda tudi zapadno odtod so pričeli težke oklopniške naoade, pri katerih pa niso dosegli nobenih uspehov, pač pa so utrpeli velike izgube ljudi in orožja. Poslednja poročila z bojišč Berlin, 12. sept. Srednji odsek vzhodnega bojišča: Težki boljševiški napodi proti varšavskemu predmostju so se z ^ernan^šano silovitostjo nadaljevali do poznih večernih ur. Čete vojske in SS so odbile vse osredotočene sovražnikove napade s "e-vera, vzhoda in jugovzhoda ter v protinapadu zožile neki vdor. Topniško streljanje tudi ponoči ni popustilo Zapad: Med neprestanimi letalskimi napadi in s podporo topniškega o£n;a velikih Pot v bodočnost Nadaljevanje s 1. strani, vznemiril najširšo javnost, je danes postal pravilo komunističnih »rodoljubov«. Rezultat sta beda in trpljenje našega ljudstva. človek in njegov zdravi razum pa •e od prazačetka borita proti trpljenju. AH ni bolj človeško storiti vse, da se doseže vsaj tisto možno, človeško relativno dobro? Zakaj se ne bi prizadevali, da bi ■•stavili razum in srce, da zgornjemu primeru damo moč pravila in zakona? Stanko Sedlak vojnih ladij so nadaljevali Kanadčani včeraj napade z oklopniki na trdnjavo Le Havre. V južnem delu trdnjavskega območja so prehodno vdrli v nemške postojanke. V ogorčenih bojih iz bližine se je posrečilo branilcem prestreči sovražnikov sunek. Na območju trdnjave Brest Američani niso mnogo napadali. Omejevali so se na letalske napade na trdnjavske naprave. Po najnovejših poročilih se v od-.eku Le Con-quet še vedno brani neka nemška bojna skupina proti nadmočnemu sovražniku. Tudi polotok Crozon je še trdno v nemški posesti. Italijansko bojišče: V jadranskem odseku je močno popustila napadalna sila britanske 8. armade. Samo v nekem delu severno od TavoJetta, kjer se bijejo že 6 dni močni boji, so nadaljevale angleške č"te z oklopniško podporo svoje sunke. S proti-sunkom so bile ponovno vržene nazaij. V obalnem odseku Britanci že več dni niso napadli. Italijansko-francoska meja; Severno od Mentona, ki ga obstreljujejo angleške vojne ladje, so prešle nemške čete na področju zapadno od Sospela v protinapad in zavzele nazaj nekaj krajev ter neko višino, ki so jo izgubile prejšnje dni. Teroristična napada na Dunaj in MIlan Berlin, 12. sept. Sovražnikovi bombnižki oddelki so v noči na 11. september terorist čno napadli Milan. Na mestno središče in na severni del mesta so vrgli mnogo zažigalnih bomb. PorušHi ali poškodovali so en samostan, več cerkva, mnogo šol in stanovanjskih hiš. Prebivalstvo je imelo izgube. Dunaj, 12. sept. 10. septembra dopoldne so severnoameriški teroristični bombniki prvič napadli dunajsko mestno središče. To področje nima nikak'h vojaških objektov pač pa mnogo krasnih zgodovinskih in umetnostno zgodovinskih spomenikov, ki j:h je mnogo posrtalo žrtev bomb. Porušene ali poškodovane so b'le med drugim Ballhaus. bivši sedež avstrijske vlade, madžarsko poslaništvo. Schubertova svetovno znana »Hiša pri treh mladenkah«, stara palača na Herrenstrasse in več bsročnih patri-cijskib b:š ob Grabnu, eni glavnih dunajskih poslovn.il cest. Padel Je Junak V borbi z združenimi italijanskimi in slovenskimi komunisti je padel 1. septembra poročnik Jože JakoS, poveljnik hrabre posadke Slovenskih varnostnih straž na Črnem vrhu pri Idriji. Padlemu junaku posveča »Goriški list« globoko občuten uvodnik, po katerem posnemamo: Poročnik Jože Jakoš je bil star komaj 23 let Doma je bil :z revne, a poštene in ugledne družine iz Dol pri Litiji. Trdo se je prebijal skozi življenje in se izštudiral z lastno močjo. V zadnjih letih je često zahajal na Kras. kjer je poročena njegova sestra. Navezal Se je z vsem srcem na krai&j in primorski svet, za katerega je seda i oke pcmeel" 8. Dr. Stanko Bevk, Po živalskem svetu Pisec knjige »Po živalskem svetu« sodi v vrsto nadaljevalcev slovenskega Brehma Frana Erjavca, že dalje časa se oglaša dr. Stanko Bevk, znan tudi kot avtor »Botanike za šoilo in dom« in dveh učbenikov za botaniko in prirodopis živalstva in rastlinstva, s poljudnimi sestavki, ki izvršujejo koristno in plemenito poslanstvo zbliževanja človeka s prirodo po poti znanja. Saj samo znanje osvetljuje premnoge zamotane pojave okrog nas, odkriva tajne tvarne-ga življenja in daje zanesljivo podobo stvarstva in večnih zakonov življenja. Prav posebno predstavlja dr. Stanka Bevka kot popularizatorja prirodopisa pričujoča »zbirka razprav in slik iz življenja živali«, ki jo je sprejela Zimska pomoč med svoja tombolska izdanja in ji tako omogočila izid v času, ki morda ni posebno ugoden za take publikacije, če kdaj, je danes vsa pozornost osredotočena na človeka in njegove dramatično napete probleme. Toda naš duh potrebuje kontrastov in išče olajšanja svoje napetosti. Prav v ta namen pa nam s pridom služi življenje živali, — opis sveta, v katerem se kaže pestra mno-goličnost življenjskih oblik in ki nudi dovzetnemu bralcu veliko hvaležne tvarine, da se ob njej odpočije in si pridobi novih spoznav o temeljitih zakonih žive narave. O knjigi dr. Stanka Bevka »Po živalskem svetu« bodo meritorno spregovorili strokovno kompetentni ocenjevalci. Kulturnemu kronistu ostaja samo naloga, da jo opiše in včleni v živi tok slovenske slovstvene aktualnosti. Knjiga ni nastala kot enotno delo, spisano po vnaprejšnjem strogo premišljenem osnutku, marveč je 2birka priložnostnih, delno že prlobčenih sestavkov, vendar je ne le v posameznih sestavkih, marveč predvsem kot celota popolnoma nova in zasluži s te strani pozornost. Pisatelj jo je Morda bo še prilika, da bo Ljubljana v vidnejši obliki počastila 25 letnico Jankovega umetniškega delovanja na odru. Za sed?ij mu samo čestitamo ob jubileju in že- j "Mjllffi Deset železničarjev pred posebnim sodiščem Razprava o tatvini 550 kg sladkorja konec junija na tovornem kolodvoru Ljubljana. 12. septembra. Včeraj dopoldne se je v razpravni dvorani št. 79 začela pred posebnim sodiščem za javno varnost razprava proti 10 železničarjem in nekemu pekovskemu mojstru. Obtožnica dolži 8 obtožencev, da so v noči na 28. junija letos na tovornem kolodvoru v Zalogu ukradli iz dveh zaprtih vagonov 11 zabojev sladkorja v kockah v teži 550 kg in v vrednosti 9157.50 lire. Sladkor je bil last industrialca Vladmirja Arka v Zagrebu. Tr je obtoženci &o obtoženi, da so nekaj tega oziroma drugega sladkorja kupih. Storili so tako vsi kazniva dejanja po čl. 3, točka 2a in b naredbe Vrhovnega komsarja o izvrševanju sodstva v operacijskem področju »Jadransko Primorje«. Senatu predseduje sos Rajko Ledcrhas. kot sosodnika sodelujeta sos Valentin Bidovec in sos dr Leon Pompe. Obtožnico zastopa državni tožilec Branko Goslar, obtožence pa branijo dr. Prcnnerieva. dr. Ku-helj, dr. Lokar. dr Pegan. dr. PerSin in Petrovič, Včeraj se je razprava zavlekla v popoldanske ure. Zaslišani so bili vsii obtoženci; nato je predsednik prečita! nekaj spisov. Danes se je razprava nadaljevala z zaslišanjem prič. Vsi obtoženi železn:čarji so družinski očetje in imajo za seboj že več let službe. Doslej so še vsi nekaznovani. Izgovarjajo se na slabe gmotne razmere. Večina obtožencev prizna\a stvoie sodelovanje, le dva zanikata. Vse kaže. da so bil med seboj zmenjeni, vendar dogovor z mikajo. Nekateri obtežene' se skrbno izogibajo, da bi koga izmed soobtožcTicev obremenili, in priznajo le svoj v Zalogu delež pri tatvini. Večina trdi. dia je sladkor kasneje skrila v žitna polja ob progi in da so jim ga tam neznani storilci odnesli. Zbuditi hočejo vtis. da so sladkor vzeli le zato, da se ne zamerijo svojim tovarišem, ki bi jih mogli kako denuncirati ali pa jim škoditi. Čim pa so mogli, so se ga znebili. Glavna obtoženca, ki sta vlomila v vagon in iztovorila zaboje sladkorja, sita najzgovornejša. Krepko obremenjujeta obtoženca, ki udeležbo zanikata. Razprava doslej ni mogla pojasniti, ali izpovedujeta tako. ker sta se odločila, da bosta govorila resnico, ali pa zato. da se maščujeta neljubim tovarišem. Vsi obtoženci razen dveh so tvorili posadko, kj je nastopila inkriminirano noč službo ob 19. Kmalu potem je pripeljal na tovorni kolodvor daljši vlak, v katerem je bil natovorjen tudi ukradeni sladkor. Glavna obtoženca ,pre-nrkača, sta ga izvohala — kakor trdita — s pomočjo vozovnega preglednika, ki pa vsako udeležbo zanika. Ko so kasneje vlak premikali, so ga na poseben signal — kdo ga je dal, ni bilo mogoče ugotovit: — ustavili blizu stare prometne pisarne. Glavna obtoženca sta znosila zaboje iz vagona in jih razdelMa med tovariše v bližini Nekateri so dobili po dva zaboja, drugi pa samo po enega. Večina obtožencev trdi, da od sladkorja niso imeli nobene koristi, ker so Se ga i znebili, čim so zvedeli, da je uvedena preiskava. Odškodninski oddelek ravnateljstva državnih železnic pa je dobil vrnjen :h le 160 kg sladkorja in je škode še 6493.50 lire. SP mm atletika je pastorka Temelj za kakršno koli športno ali te-lesno-vzgojno udejstvovanje je lahka atletika, ta resnica je stara kakor šport sam in je bila že pri raznih prilikah poudarjena in utemeljena z besedami in dejanji, toda ne povsod z zadovoljivim uspehom, če kje to pravilo ni prodrlo dovolj globoko v zavest vsakogar, ki ima opravka z mladino, če se hoče posvetiti športu, velja to prav gotovo za naš domači kraj, kjer je lahka atletika — ali kraljica športa, kakor jo po pravici označujejo strokovnjaki — prava pastorka med športnimi panogami že od prvega dneva, odkar jo poznamo in poskušamo tudi v njej koristi v koraku z ostalimi. Res je, da zadnji čas za izboljšanje razmer na tem področju sploh ni najbolj prikladen, toda gotovo bo prišel čas, ko bo treba tudi tukaj na novo zastaviti delo in takrat po možnosti tako, da ta panoga spet znova ne bo med zadnjimi kakor doslej. O podobnih vprašanjih razmišljajo tu ali tam tudi drugod po svetu in prav pred nami leže takšna razmotrivanja dobrega poznavalca lahkoatletskih razmer na Dunaju, ki pravi med drugim: čeprav je lahka atletika športna panoga katere koristi uživajo športniki vseh vrst in panog, se vendar dogaja skoraj red-dno, da ji vsi taki ob njenih večjih praznikih — na oficieinih prireditvah večjega obsega — obračajo hrbet. Na športne prireditve, ki obsegajo teke, skoke, mete in PT-TFk^' ilNO MATICA Telefon Ž2-41 Velika kriminalna drama iz zdravniškega življenja Prvovrstan zasedba: Paul Hartmann, Heideniarie Hatheyer in Mathias Wiemann Predstave ob: 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Prvovrstna, umetniško in igralsko visoka drama SI2S V glavnih vlogah: Ida VViist, Otto VVernicke Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Prekrasna glasbena revija čarobnega šarma, plesa in ritma, mladostne ljubezni, flirta in opojnega petja Na! žšvi ifsifjezesa Lizzi Waldmii!ler, Johannes Heesters, Will Dohm, Hikle Seip, Kilde von Stolz, Viktor Afritsch i. t d. Predstave cb 17. in 19.15 uri Mali oglasi #|iZDRAVILNA ZELIŠČA^^ •• VVSJ=.H vrst, •; "• i .-■.m a % t.w 'M 11 .i i ■ r-j 11 i.av^Tv'.' ■•HRANILNI. ti " -^ LJUBLJANA podobno, prihajajo dosledno samo najožji prijatelji nastopajočih. Izmenoma ti včasi privabijo s seboj še kakega sorodnika, nekdanjega ali tudi šele bodočega (slednje velja za pare), sicer pa ostanejo atleti večinoma sami med seboj, čeprav so vsa vrata na igrišče odprta na stežaj in največkrat sploh nikogar ni, ki bi povpraševal za vstopnino. Morda ni povsod čisto tako, toda marsikje je prav tako, če ni morda še slabše. (V Ljubljani je prav gotovo tako m slabše tudi! op. ur.). Pisec razglablja v nadaljnjem o vzrokih te »sabotaže« in meni med drugim: Zadeva se nam zdi zavožena že od vsega početka. Ko so bili pred davnimi leti prirejeni prvi mitingi — tako po angleško se je moralo reči tem tekmovanjem, da so bila že vnanje bolj imenitna — so smatrali prireditelji za najvažnejše, da so ves spored spravili pod streho v čim živahnejšem tempu. Prvi gledalci, ki jih je radovednost prignala na takšno prireditev, so se onstran vhoda znašli na pravem letnem sejmu, kjer so na raznih koncih nastopali neki na pol oblečeni mladi ljudje, vmes pa je sem in tja nekdo iz velikega lijaka pripovedoval večinoma nerazumljive podrobnosti o tem, kaj se dogaja na igrišču. Na prodaj so bili na takih mitingih tudi tiskani sporedi z imeni nastopajočih, toda taki, da so bili na njih med tekmeci napovedani Peter, Pavel itd., na tekmovanje pa so prišli čisto drugI. Pri vsakem je bilo posebej označeno tudi, kateremu klubu pripada in v kakšnem dresu se bo pokazal občinstvu, toda v resnici je bil med tem član drugega in je prišel na travnik čisto drugačen kakor so ga pričakovali. V takih okoliščinah je gledalec le redko uganil vsaj glavno, kar je videl pred seboj, in to ga je odgnalo z lahkoatletskega tekmovanja. Zavest, da bo za imena zmagovalcev in njihove uspehe ali neuspehe izvedel šele dan pozneje v časnikih, ga je privedla na preprosto misel, da si obisk na igrišču sploh lahko prihrani in si namesto tega kupi samo pone-deljsko izdajo svojega dnevnika. Po tej poti so prvi atletski mitingi izgubili velik del svojih gledalcev. Popraviti zamujeno pa je težko! Toliko o dunajskih skrbeh za boljši obisk pri lahkoatletskih nastopih! Pri nas doma je to vprašanje še bolj zapleteno, kajti pri nas ne manjka samo gledalcev, temveč predvsem — izvajalcev. Ko bomo kdaj spet obnavljali športno življenje v nekdanjem obsegu, bo morala glavna skrb športnih voditeljev veljati predvsem kraljici športa — lahki atletiki. S kadrom aktivnih pristašev te panoge ne bo težko pritegniti primerno število gledajočega občinstva, še koristnejša pridobitev večjega razmaha v lahki atletiki pa bo ta, da bomo iz njenih vrst lahko črpali dobre pripravljene moči za ostale športne zvrsti. Tako nam še prav posebno kaže, da bi z lahko atletiko v bodoče ne smeli več ravnati kakor s pastorko! Službe išče služkinja za vsa hišna dela. išče službo. Naslov pustite v ogl odd. Jutra pod >Po stena služkinja« 23774-1 kroj. pomočnika sprejme takoj Oblak. Po ljanska c. 27. m ^ kuharica = popolnim znanjem ku. he in ostalih hišnih del dobi mesto kot gospodinja k tričlanski rodbini Starost 30 do 40 let. — Plača 700 do 800 lir me sečno in vsa ocksrba. Biti mora i t rog o poštena in skrbna za hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in stalna* 23718-la sobarica spretna in poštena, dobi takoj stalno in dobro službo v hotelu »Belle-vue«. 23727-la gosp. pomočnico ki je vajena vseh hišnih del. sprejme takoj Men cinger Tomaž. Sv. Petra c 43. 23728-1 a strojnika za parno žago. __ dobro izvežb.ino moč. išče lesna industrija. Ponudbe po.-lati na ogl. odd. Jutra pod »Dobro stalno mesto« 23710 1a hlapca za domača dela ln h konjem takoj sprejmem. Služba stalna, vsa oskr-oa v hiši. Javornik. Domobranska 7 23616-la anica iz št. vida ki je služila dva dni v Muzejski ulici, je napro šena naj se zglasi isto-tam. 23820-la VEČ DELAVK iščem za lahk0 delo dečicr> in 500 lir dobi Nrednjeletna postrežnica za nnpoldanske ure. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod -Blizu tOT>ntrar-ske voia«pi-Iov v ogl. odd Jn tra. 23755 la VAJENCA za slikamo išče Državno gledališče. Predstaviti se v unravl Državnega gledališča. Ulica 3. rrtaia 11. med 10. in 13. uto. 23795-44 JJLm JRDTLNI KIS sl lahko sami pripravite z navodilom v drogeriji Kane. židovska ul. 23712-6 JARMENIK Spaltgatter — mizarske =troje za izdelovanje zabojev in cirkularke. nro dom. Žaga Lavrenčlč ln Co. Vošnjakova 16. 23283-6 ROKE hrapave In razpokane Vam napravi zonet než ne in gladke Meloderm glycerin gelee krema. Dobi se v vseh drocreri j ah. — Drogerija Emona Iv Kan/;. Ljubljana nebotičnik 22654.6 ZOBJE beli in zdravi! Dentamln zobna pasta dobi 6e v vseh drogerijah. — Dro-gerija Emona Tv. Kane, Ljubljana, nebotičnik. 22655-6 PRODAM moško novo in zimsko rabljeno obleko, ženski plašč s krznenim ovratnikom, ženske in moške čevlje, gojzerje in druge dele moške in ženske obleke Vprašati hišnika. Cigaletova 1. 23821-6 ZBIRKO Cankarja, kompletno. 20 zvezkov v celo usnje vezano, odlično ohranjeno prodam najboljšemu po. nudniku. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23823 6 prodam po ugodni ceni pihalni stroj znamke Remingtcn model XI.. novo mizico za pisalni stroj ter dobro ohranjeno večjo pisalno mizo. vse iz trdega lesa Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled med 8. in 9. in 2. in 3. uro. 23824-6 MOŠKE ČEVLJE št. 42. rjave z dvojnim podplatom in moško kolo. predam. Vprašati v Snežniški l-II.. de-no. 23812-6 BLAGO Za dam=ki športni plašč ali kostum in črno blago za obleko, prodam.— Naslov v ogl. odd. Ju tra. 23815-6 HARMONIKI dlatonični. prodam. Na--•lov v ogl odd. Jutra. 23817-6 PRODAM 2 rabljena smokinga. 1 nov marengo jopič za srednjo postavo, blago za površnik s podlogo, blago za temno siv0 obleko ter 1 kompletno obleko. Dalmatinova 3. desno. krojaštvo- 23818-6 MOŠKO BLAGO za obleko, prodam. Flo. rijanska 40, spodaj. 23819-6 16 m KOTENINE rjave, predvojne dvojna širina, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23804-6 MOŠKO KOLO v dobrem stanju. prodam. Na ogled od 12. do 3. ure popoldne. Breg 14 I. nadstr. desno. 23806 6 4 RJUHE prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 23807-6 NOGAVICE damske. svilene. 2 para novih, 2 para malo rabljenih radi žalovanja — prodam. Nasslov v oelae-nem odd. Jutra. 23808-6 GUMBE biserne matice, več ducatov različne velikosti, primerne tudi za prešite odele, prodam. Naslov v ogl." odd. Jutra. 23809 6 VIOLINO mojstrsko od »Leopold Withalm Nurnberg 1792* : prodam za 7000 lir. Ogled v trgovini »Umetnost« — Kolodvorska ul. 30. 23810-6 KLAV. HARMONIKO novo. »ScandalU. 120 ba sov, 7 registrov, prodam. Ogled Sv. Petra c. 33. ori čevljarju. 23798-6 PRODAM lep damski plašč, modre barve, nov. deški za 12 do 14 let. zelo malo rabljen, 2 m šantung, 4 m svile za bluze. 6 m belega platna, vse predvojno blago. Naflov v ogl. odd. Jutra. 23799-6 3 m BLAGA predvojnega, volneno za boljši kostum, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 23794-6 RADIOAPARAT 4+1 za 3000 lir, prodam. Galjevica 86. od pol 8. ure zvečer naprej. 23793 6 RADIOAPARAT v dobrem stanju. 3 valovne dolž;ne. 5 cevni — prodam Rataj. Poljanski na*ip 34. 23791-6 DAMSKI PLAŠČ temnD moder, športni kroj. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23787-6 GLOBOK VOZIČEK brezhiben, debele gume. predvojni avtom odel — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23608-6 PISALNI STROJ -Remington. pisarniški format in moško kolo znamke »Adler', oboje v najboljšem stanju, prodamo. ABC, Ljubljana.— Medvedova c. 8. poleg kolodvora šiška. 23782-6 MOŠKO OBLEKO iz najboljšega volnenega blaga (predvojno) prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 23783-6 JEDILNI SERVIS za 6 oseb. kompleten s kavnim, najboljši porcelan, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23784-6 NEKAJ PORCELANA prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23779-6 BARAKO pripravno tudi za lokal, Drodam. Ogled Orlova 21 23822-6 PREPROGE za spalnico, (garnituro), krasne, ročno delo, volnene, ugodno prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra 23785-6 DAMSKO KOLO novo, znamke EsKa. pro-am za 8000 lir. Na ogled pri Herkules. Poljanska c. 42, poleg vojašnice 23778-6 ELEKTR. KUHALNIK na dve oz. tri grelne plo šče, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23780-6 ŠIVALNI STROJ Singer in klavirsko harmoniko. prodam. Ogled dnevno od 12. do 13.30. Golobic Rudolf. Herber. steinova 4a (za stadionom). 23781-6 GOJZERJE moške št. 44 in nizke čr. ne 42. prodam ali zamenjam za rjave 43. nizke Lecodvorska 26-III.— pri Novaku. 237756 BLAGO za pidžame. črtasto prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23766-6 ŠPORTNE ČEVLJE rjave, nizke. št. 37 otroške in nove št. 29. prodam. Naslov v ogl rodam ali zamenjam za kosiini etroi znamke --De ring« Naglič Franc — Brezovica. 23759-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojno blago, dobro ohranjen, predam. Flori, ianska ulica 32-1. 23756-6 DAMSKI PLAŠČ sezonski, modre barve — predvojno blago za srednjo postavo in športno moško obleko za manjšo Dostavo, prodam Vprašati v trafiki pri voi->ški bolnici. 23753-6 OTROŠKO KOŠARO z žimnico ter pločevinasto kopalno kad prodam Poizve pri slugi fgovske akademije Bleiweisovn 8 23754-6 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe. ?čur ke. molje, miši, podgane, voluharje in bramorje. zanesljivo pokončate s strupom, ki pa dobite v droge riii KANC. Zidovsk-a n'iri 1 23714 6 PEGE TN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. DrogeriJa KANC, Židovska ul. 1. 23715-6 KUPIM vsakovrstne knuge za lastno kniiinico. Ponudbe z navedbo knjig in ccn na ogl. odd. JuUa pod »3ibli ofil«. 22853-7 LJUBLJANSKI ZVON. tudi posamezne knnge, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod: »Liubliansk: Zvon«. 22834-7 ZNAMKE, kompletno zbirko ali posa mezne partiie, tudi preko-morske in pokraiinske, ku prm. Ponudbe na ogl. odd lutra ood »Znamke«. 2283 v 7 KRZNEN PLAŠČ boo in muf. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Ohranjeno« 23811-7 VOZIČEK na 4 kole-ih (nosilnost do 200 kg) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dirca« 23796-7 DAMAST PRT in 6 servietov. kupim. Ponudbe na ogl- odd. Ju tra pod >Pred- vojno in lepo« 23786-7 MOŠKI DEŽNI PLAŠČ iz balon ;ke svile, dobro ohr.-njen. za srednjo pa-tavo. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ♦Dežni pVišč« 23764-7 PREPROGO perzijsko večjo ali manj šo. kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Original« 23749-7 PREPROGO »-PTROT* ali nedobno, kupm Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Plačam 23750-7 TAKOJ KUPIM knjigi: Prirodoois živalstva. Južnič Kolaričevo nemško vadnico I. de! za T. drž. realno ?!mn,izi. (o. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23761 7 R M)TOJ»PARAT za 8 do 10 tisoč lir kupim. Ponudbe na oglasni odd. Ji:tra pod »Radio,- 23762-7 Nemila usoda nam je iztrgala našega zlatega IG0RČKA Pogreb bo v sredo 13. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, 12. septembra 1944. Neutolažljivi: PROFESOR JANKO in DANICA JURANČIC, starši ALENČICA in DANICA, sestrici ter ostalo sorodstvo f Med alarmom Je prepozno pripravljal stvari, ki jih morate vzeti s seboj v zakio r.Lsče. Prepričajte se vsak večer, če Imat. vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tud obleko imejte v bližini, ker se sicer lahke zgodi, da boste prišli v zaklonišče le na po oblečeni K JUHE, KAPNE. posteljno perilo, brisače, razno moško in dtunsko perilo kupujem stalno in plačam najboljše cene. Kupujem tudi različna druga oblačila, everit. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. nasproti mestnega kopališča. J—41 s-7 Vsako ANTIKVAR1ČNO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi ?tare listine kupuje in najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva ulica 6. f-407-7 ZIDNE OPEKE do 50.000 komadov, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Opeka«. 23623 7 Dotrpela je naša srčno ljubljena mama, gospa ZASEBNICA Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 13. t. m. ob y23. uri popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, 11. septembra 1944. Globoko žalujoči: TINCA por. KOVAcK, IVA, pcr. OBLAK, VIKI por. ZAPUŠEK, hčerke in ostalo sorodstvo NA PERIFERIJI Ljubljane prodam za lir 115.000 lepo parcelo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni daleč Od tramvnJj« 23743-20 II t T !J[ i KABINET opremljen v središču — oddam boljšemu gospodu z lastnim perilom. — Naslov v ogl. odd Jutra 23801-23 sobico priprosto. s posebnim vhc dom. po možnosti s štedilnikom. za dve osebi iščem. Plačam 250 do 300 lir. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod 'S posebnim vhodom« 23805-23a Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnji poti mojega dragega moža, gospoda se najlepše zahvaljujem. Obenem se zahvaljujem g. dr. Brabcu, ki mu je lajšal trpljenje. Parastos bo v nedeljo 17. t. m. po liturgiji v pravoslavni cerkvi. Ljubljana, 31. septembra 1944. ŽALUJOČA SOPROGA INTELEKTUALEC mlajši, želi radi pomani-kania znanja spoznati boljšo damo v svrho že nitve. Dopise na ogl.-.sni cdd. Jutra pod - Diskretnost 28,- 23788-25 MLAD URADNIK inteiigent. želi znania v svrho 2en:tve z gospodič no nad 20 let. visoke postave. potrpežljivo, dobrosrčno in izobraženo. Fotografije zaželene in diskretno vrnjene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod --Jesen 23c 23282 25 IL; i i«Ji . ,,.....„ Ui- _ _ ,..... ZAHVALA Vsem, ki so med boleznijo in ob smrti našega ljubega očeta po PAPAGAJČEK rumenozelenka.-t je ušel Oddajte ga proti primer, ni nagradi: Beethovnova št. 7. 23734 37 OTROŠKI VRTEC event. tudi privatni, v bližini Kirlovške ceste, iščem za 5 letno punčko. Ponudbe na ogl- oddelek Jutra pod Otroški vrtec 23803-37 ZLATO VERIŽICO brez obeska. drag spomin. sem Izgubila v po. nedeljek popoldne od Bleiweisove ulice po Nun ?ki. Muzejski, šubičevi. Kongresnem trgu do Matice. Wo!fovi. Miklošičevi. Petrarkovi do bolnice. Poštenega najditelja prosim, da jo odd- proti nagradi v ogl. odd. Ju tra 23800-37 LEP PES mlad. se je z.-.tekel. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23790-37 ZLAT KRIŽEC sem izgubila v sodn\i-skem parku. Ker rrni je drng spomin, prosim naj ditelja, da ga proti na-fradi odda v ogl. odd. Jutra. 23777-37 ZAPONKA z rdeč:mi k?mn.i je bila izgubljena. Pošten najditelj nai jo odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 23752-37 AEROP' AN — MODEI. sem našel Jakob Podpe-čan Stari trg 17 I. 23760-37 trgovca m posestnika sočustovali z nami, spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in mu v slovo poklonili cvetja, ali v njegovo počaščenje darovali v dobrodelne namene in onim, ki so izrazili svoje sočustvovanje osebno ali pismeno, izrekamo iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščin:, gg. zdravnikom in čč. sestram »Leonišča«, predstavnikom oblasti, korporacijam društev, vodstvu in gojencem šolskih ustanov, stanovskim tovarišem, peVcem društva ,Ljubljane', ter vsem prijateljem in znancem. Maša zadušnica za pokojnim bo darovana v četrtek 14. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Nikolaja. Ljubljana, 12. septembra 1944. ŽALUJOČI OTROCI Isiserlrafte v »Jutru«! Herbert Steinmann: 43 Žena za stekleno steno \ Roman »Da bi tvooa mati le že prišla. Rajši slab konec kakor to negotovost ki me ohram-Jja.« Heinz Renken jo je gledal in se po sili smehljal, kakor da jo hoče ohrabrifi. »Boj morava dobojevati. dušica — tako a>li tako. In zdaj pojdiva!« V veži sta našla starega Renikena, ki je zlovoljmo žvečil črno smotko in hodil sem ter tja. »Ta je pa vendarle prehuda,« je čemerno zagodrnjal, »najprej dobiš brzojavko, da pridi semkaj, kakor da bi bil Hagen-bruck v plamenih, potem pa sediš kakor naročen in nikogar ni pote. Še najbolj bi me mikalo--« Kaij bd bilo Renikena starejšega ta mah miikaio, nista Use Dannovv in Heinz Renken nikoli zvedela, kajti v tistem trenutku so se zavrtila vrata, in gospa Konstanca Renkenova, obložena z množico velikih in majhnih zavitkov, je stopila v vežo. S pogledom svet-lih oči je obletela dokaj potlačeno skupinico pred seboj. »Prav, da si že tu,« je pozdravila Renkena starejšega, hkratu pa s čudnim na- smeškom pokimala lisi Dannjow in sinu. »Upam, da si naročil mizo in obed za slovesnost« Renken starejši je pogledal ženo, kakor da jo vidi prviikrait v življenju. »Za kakšno slovesnost, gromska strela?« mu je udarila dolgo zatajevana jeza na dan. »Ali mi ne bi že povedala, kaj se prav za prav godi? Kod si hodila toliko časa? Zdi se mi. da si pokupila ves Hagenbriick!« Malo je manjkalo, pa bi bila padla Ren-kenu starejšemu smotka iz ust. Heinzu Renkenu in njegovi lisi je skoraj srce zastalo od osuplosti. Gospa Konstanca Renkenova se ni nehala smehljati. »Za kaj neki gre, kaj praviš? Za Hein-zovo in Ilsino zaroko menda! In kod sem toliko časa hodila? Kaj misliš, da je vsa sitvar tako preprosta? Ce človek ve, da bo dobil snaho, je treba vendar kaj nakupiti --« Dalj ni utegnila govoriti, kajti sin ji 3® burno planil okrog vratu. »Mama — ti si najboljša, najdražja —« »Sinko, sinko, samo zavitkov mi nikar ne zmečkaj!«^ »— najljubša--« Nazadnje se ga je vendarle otepla. »Fant, nikar me ne slepari — tvoja najljubša in najdražja stoji tar^kajle.« Med smehom in solzami je gospa Konstanca Renkenova pokazala na liso Dannovv, ki ji je starejši šef tvrake »Renken, gradnja mostov« v odkritosrčni radosti spet in spet stiskal roko. Gospa Renkenova je stisnila sinu zavitke v roko. »Tako, da boš imel kaj opravka! In zdaj stopi semkaj, hčerka, in mi daj poljub — davi si mi bila kar precej všeč, ker sem videla, da si pogumno dekle! Meni ni treba drugega, kakor da si človeka dobro ogledam, pa vem, koliko je ura!« lise Dannovv ni vedela, kaj naj reče. V srcu ji je svetlo plapolal plamen sreče. »Gospa Renkenova--- ie zajecljala. Stara gospa jo je privila k sebi. »Noričica! Mama mi reci! Tako, lise, zdaj pa glej, da*" mi ga osrečiš--« »Ne zameri, Konstanca,« se je z nasmeškom oglasil stari Renken, »ali se ti ne zdi, da bi bilo treba prav za prav tudi mene vprašati--?« Gospa Renkenova je vrnila možu smehljaj za smehljaj. »Nikar mi preveč ne otežuj spreobrnitve — saj menda že od kraja nisi nasprotoval! Moška pač zmerom vlečeta drug z drugim, in prava sreča je, da pride vendar že nekdo v hišo, ki bo vlekel tudi z menoj.« Cez četrt ure je sedela vsa četvorica za belo pogrnjeno mizo v eni izmed posebnih sob. Cvetiice so stale na sredi. Brušeni kozarci z ru.inim vinom so se iskrili na slavnostni mizi. Marsikaj so govorili o tem, kar je bilo, in o tem, kar še pride. lisi Dannovv in Heinzu Renkenu se je končno smehljala sreča, a temne sence so padale tudi še v zarjo teh blaženih ur. Ne on ne ona nista mogla pozabiti stvari, ki so se bile zgodile. »Kako je neki s Petrom Langejem?« ie nazadnje Heinz Renken izrekel eno izmed mnogih mučnih misli, ki mu niti zdaj niso dale miru. Renken starejši je skomignil z rameni. »Popoldne sem telefoniral v bolnišnico. Odgovorili so mi le splošno, da mu je bolje, da ga za zdaj ne morem ne obiskati ne govoriti z njim.« lise Dannovv je stisnila ustnice. »To medda pomeni, da ga ima kriminalna policija še vedno pod nadzorstvom.« »Nemogoče stanje!« Renken starejši je nejevoljno namrščil obrvi. »Vse polno važnega bi moral govoriti z njim--. Nu, kdo pa trka? Noter!« »Ne zamerite, če motim!« Renken in njegova žena sta začudena in neprijetno dirnjena pogledala plečatega moža s temnimi brki, ki je stopil do mize ;n se vljudno priklonil. Bil jima je docela neznan. Heinz Renken in njegova zaročenka pa sta ga spoznala na prvi mah. Bil ie kriminalni pomočnik Werner Ludecke. »Samo od kriminalnega komisarja H:n-keja vam imam nekaj sporočiti. Pravkar je telefoniral,« je z važnim glasom rekel Ludecke. »Nadzorstvo je preklicano. Vra-č?m se na policijsko ravnateljstvo. Unter-mannov morile je prijet in je vse priznal.« »In — kdo je?« Vprašanje Heinza Renkena ie tesnobno psdlo v tišino, ki je kakor ukletje ležalo na četvorici. Liideckeju to razpoloženje ni šlo do živega. Oko mu ji mirno zletelo po bledih obrazih. »Jensen. osvetljevalec v .Umetniškem gledališču'. Več ta hio sam ne vem. Gospod komisar Hanke vam samo še sporoča, da se je nedolžnost gospoda drja. Langeia docela izkazala. In s tem se smem menda posloviti.« Kriminalni pomočnik Ludecke se je znova naklonil in odšel. Dokaj časa je trajalo, preden so vsi štirje premagali do jem njegovega sporočila in prišli do sape. Heinz Renken in Il^e Dannov/ sta gledala drug drugega. Težko breme se jima je bilo odvalilo s src. Mlsdi mož se je resno sklonil k zaročenki. Schriftleiter • Urejuje: Davorin Ravljen — FBr das Bonsortium ».Jutro« als Verlag • Za konzorcij »Jultra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d« kot tiskarna*ja: Fran Jeran — Fttr den Inseratenteil verantrvvortlicb - Za Inseratni oddeleb odgovarja: Ljabomir Volčič