Milina plačana v tfotefllll
Stev. 15
V Ljubljani, petek 19. januarja 1940
Cena Din
Leto V
Napovedi o vojno-gospodarski zvezi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo
Sklenitev take zveze bi nedvomno razširila sedanjo volno sc na Sovjetsko Rusijo
BudlmpeSta, 19. januarja, m. Obveščeni madžarski krogi zatrjujejo, da je Nemčija poslala v Moskvo večje zastopstvo, ki se s sovjetsko vlado pogaja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Nem* čijo. Po tem sporazumu bi obe državi ustanovili gospodarsko zvezo. Ta bi v celoti izvedla sodelovanje med obema državama glede preskrbe s surovinami. Rusko gospodarstvo in preskrbo Nemčije bi organizirali nemški strokovnjaki po navodilih maršala Goeringa.
Če so te vesti resnične, potem pomeni nova zveza med Nemčijo in Sovjeti začetek popolnega vojnega sodelovanja med obema državama. S tem bodo potrjene tudi napovedi, ki pravijo, da je treba še to spomlad računati z vojno med Anglijo in Francijo in Turčijo ter med Sovjetsko Rusijo. Razširitev vojne na to zadnjo bi ustvarila drugo fronto proti Nemčiji: tisto kar so Nemci hoteli za vsako ceno preprečiti z uničenjem Poljske.
Anglija in Francija bi Sovjete ter z njimi Nemčijo prijeli z dveh strani:	s	severa čez
Finsko, kamor bi pošiljali izdatno pomoč, na jugu pa iz Turčije in Iraka, s ciljem, da osvojita petrolejske vrelce na Kavkazu ter odrežeta Sovjetom in Nemčiji naito, najvažnejši
Rofstni dan kraljeviča Tomislava
fielgrad, 19. januarja, m. Nj, kr. Vis. kraljevič Tomislav praznuje danes svoj 12. rojstni dan. Slavi ga v Angliji, v Sandro ju, kjer študira.
Prehod tule vojske čez Jugosiaviio
Pariz, 19. jan. o. Francoski listi so prinesli naslednje poročilo Agencije Havas iz Belgrada:
55 ozirom na vesti tujega tiska, da je Jugoslavija dovolila prehod tuji vojski čez svoje ozemlje, izjavljajo na pristojnih jugoslovanskih mestih, da jim o tem ni nič znanega in da so vse take vesti neosnovane.
Atentat na londonsko smodnišnico
London, 19. jan. o. Včeraj zjutraj je prišlo do hude eksplozije v veliki sinodnišnici Waltham Abbey v severnem delu Londona. Pri tem jo bilo 5 uslužbencev ubitih, večje število pa hudo in manj ranjenih. Atentat so pripravili ali Irci ali pa vohuni kake tuje države. Policije je vedela, da nameravajo pognati smodnišnico v zrak in se ji je posrečilo to preprečiti. Zarotniki so mogli povzročiti samo manjšo eksplozijo, ki razen človeških življenj ni prinesla posebne škode.
Francija in Rusija brez trgovske pogodbe
Pariz, 19. januarja, o. Uradno izjavljajo, da vesti o ustavitvi rednih trgovskih odnošajev med Francijo in Sovjetsko Rusijo niso čisto točne. Trgovski odnošaji med obema državama so bili urejeni s posebno pogodbo, ki je pa potekla v decembru. Sovjetska Rusija ni storila nobenega koraka, da bi bila ta pogodba podaljšana. Sedanje stanje pa ne izključuje možnosti, da bi se začela kaka nova pogajanja za nov trgovski sporazum med Francijo in Sovjeti.
Nov potres v Turčiji
Istahnbul,' 19. jan. 0. Včeraj je zopet divjal potres v južni Anatoliji, kjer jo bilo 50 mrtvih in nad 160 ranjenih. V severni Anatoliji se je v 24 urah zemlja osemkrat stresla. Iz teh krajev ni nobenih poročil, ker so vse brzojavne naprave poškodovane. Računajo, da je nad 400 hiš popolnoma porušenih. Iz Smirne prihajajo poročila, da je potres povzročil nenavadne poplave in plazove, ki so z višine 400 m udrli proti dolini in zasuli več vasi in uničili dva mostova ter tako zamašili tok reke, ki se je po drugi poti razlila proti dolini. Poplave v pokrajini Brusa še vedno trajajo. Poplavljenih jo 15 vasi.
Posveta za boljšo vojno preskrbo Anglije in Francije
London, 19. jan. o. Snoči je bilo izdano uradno poročilo o posvetovanjih, ki sta jih te dni imela francoski minister za oboroževanje Dautry ter angleški minister za vojno’ preskrbo Burgin. Poročilo ugotavlja, da delo stalnega angleško-francoskega odbora za preskrbo zaveznikov z orožjem in surovinami razveseljivo napreduje. Pri posvetih je bilo sprejetih več ukrepov za poglobitev skupnih naporov pri izdelovanju orožja in za zagotovitev preskrbe vojnih surovin za Anglijo in Francijo.
Spor med Sovjeti in Švedsko
Stockholm, 19. jan. o. Reuter: Sovjetska vlada je v svojem odgovoru na švedski protest, ker so minuli teden sovjetska letala bombardirala švedsko ozemlje, odgovorila, da obžaluje ta incident. Sovjetska letala, pravi nota, 60 zaradi viharja izgubila smer ter so zaradi tega letela nad švedskim ozemljem
pogoj za moderno vojskovanje, za Nemčijo še posebno važen, ker je in bo skušala uspehe doseči zlasti s svojimi motoriziranimi enotami.
Vojna bi se potem takem spremenila ▼ vojno M uničenje nemškega narodnega socializma in za uničenje sovjetskega komunizma. Rim, 19 jan. o. Italijanski tisk zadnje čase veliko razpravlja o možnosti za razširjenje sedanje vojne na Rusijo. Središče vojne proti Rusiji bi bila prednja in srednja Azija. Nemčija iz skrbi pred tem Sovjetom svetuje, naj se s Finsko čimprej poravnajo, ko je niso mogli hitro požreti, da bodo lahko svojo vojaško silo porabili za obrambo bogastev na Kavkazu. Nemčija bi hotela Anglijo in
Francijo prehiteti ter z rusko silo ogražati njuno moč v Aziji.
Rim, 19. jan. m. Kakor vse kaže, bo italijansko časopisje še bolj poostrilo ton svojega pisanja proti Sovjetski Rusiji. Sklepajo to iz zadnjega govora tajnika fašistične stranke Muttija, ki je poudaril, da bo fašizem ohranil svoje nepomirljivo stališče proti boljševizmu. Italija podpira boj proti komunizmu tudi s tem, da pošilja orožje na Finsko, o Čemer poroča časopis »Avvenire«. Ta list je v vče-rajšni izdaji objavil oster napad na Stalina samega in na boljševizem. Povod za ta napad je dala kijevska radijska postaja, ki je Italijo imenovala »svetovnega sovražnika št. 1«.
Nov umik rdeče vojske pri Salti in pri Ladoškem jezeru
40.000 ruskih vo akov v pasti - 58 stopinj mraza v Helsinkiju
Helsinki, 19. januarja, o. Uradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi za včerajšnji dan:
Na Karelijski ožini nič novega. Na vzhodni meji so finski oddelki včeraj zavrnili vse sovražne napade, severovzhodno od jezera Ladog, Aitoijkiju in Kuhnu. Finske patrole so uničile večino sovjetskih oglednikov. Na Laponskem so finski oddelki odbili sovražnika in^pri Salli v nekaj dneh napredovali za 45 km. Pri Joutsajerviju se boji nadaljujejo. Na drugih delih bojišča precejšnjo zatišje. Na morju nič posebnega. Sovražno letalstvo je včeraj bombardiralo Hangoe, Abo, Wilman6tirand in Bjoerko. V Wilmanstrandu sta bila pri tem dva mrtva in 4 ranjeni. Včeraj smo zbili 11 sovjetskih bombnikov.
Sovjetska vojska se je včeraj popoldne začela umikati pri Salli, kjer ji je grozilo uničenje. Tej so Sovjeti s silnimi napadi svojih ojačenj skušali omogočiti umik, a se zdi, da se jim ne bo posrečilo. Umikati sta se začeli pa tudi dve sovjetski diviziji severno od Ladoškega jezera, ker so jima Finci uničili vse zveze z zaledjem in onemogočili preskrbo. Poveljnik sovjetske vojske general Štern je dal zapoved za umik, da si prihrani nov poraz, ki je bil zaradi silnega mraza več kakor gotov.
V Helsinkiju ni bilo dano včeraj nobeno znamenje za alarm. Zavladal je strašen mraz. Toplo-
mer v predmestju Nikaju je padel na 58 stopinj pod ničlo. To je najhujši mraz od leta 1878 sem.
Moskva, 19. januarja. AA. Havas: Sporočilo vrhovnega sovjetskega poveljništva se glasi: 18. januarja je bilo delo naših čet v glavnem v gibanju patrol. Na nekaterih delih bojišča topniški ogenj. Na severu so letala izvedla ogledniške polete.
Rovanieni, 19. jan. o. Obkoljevanje sovjetskih čet pri Salli napreduje tako kakor so Finci pričakovali. Vse se zdi, da bo jedro sovjetskih čet v tej pokrajini v kratkem popolnoma zajeto. Zadnje dni je tudi vreme zelo koristilo Fincem. Temperatura je padla na 40 stopinj pod ničlo. Finci napredujejo predvsem zato, ker se poslužujejo v prvi vrsti lahkega vojnega materiala. Finske čete so zasedle pot Kemijervi—Markej ter stalno vznemirjajo sovjetske čete, ki poskušajo odpeljati svoje največje poljske topove. Finci z obeh strani stalno napadajo sovjetske čete. Računa se, da so sovjetske čete zbrane v trikotu severno in severno-vzhodno od Salle in da znaša njihovo število 40 tisoč. V hribih južno in severnovzhodno od Salle je bilo več spopadov med finskimi patrolami in sovjetskimi oddelki. Pogosto je prišlo do boja na nož. Finski vojaki so našli v tej pokrajini 5 letal, ki so bila prisiljena spustiti se zaradi tega, ker se je kril prijelo preveč ledu. Neki finski vojak je s puško sestrelil eno od štirih sovjetskih letal, ki so izvedla napad na njegov oddelek.
Sodba tujine o obisku kneza namestnika v Zagrebu
Ženeva, 18. jan. AA. švicarsko časopisje je posvetilo posebno pozornost obisku Nj. kr. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge v Zagrebu. Vsi tukajšnji mednarodni krogi so bili pod globokim vtisom tega obiska, ki v tem trenutku pomeni velik dogodek. V vseh mednarodnih krogih so ta obisk pospremili z velikim zanimanjem. O tem so poudarili predvsem naslednje:
1. Jugoslavija je s tem obiskom pred vsem svetom dokazala, da je končnoveljavno rešila vprašanje svojega obstanka, t. j. hrvaško vprašanje, in da je na ta način odstranila pravočasno vse nevarnosti, ki so pretile, če se to vprašanje ne reši.
2. Jugoslavija se počuti zelo močna v svoji notranjosti. Njena notranja trdnost ima vpliv tudi na njen zunanji položaj, ki se je s tem obiskom znatno in značilno okrepil.
5. Jugoslavija predstavlja eno glavnih oporišč miru na Balkanu v jugovzhodni Evropi.
4. Hrvatje in hrvaški narod prihajajo na ta način v sklop konstruktivne politike, ki se danes izvaja na Balkanu in v Srednji Evropi za ohranitev miru in nevtralnosti.
5. Vsi mednarodni krogi so zainteresirani pri urejanju razmer na Balkanu in v Srednji Evropi ter v Nj. kr. Vis. knezu namestniku po-
Posebne ladje za boj proti plavajočim minam
London, 19. jan. o. Tajnik angleškega mornariškega ministrstva Shakespeare je včeraj v poslanski zbornici povedal, da je vojna mornarica dala izdelali večje število posebnih manjših ladij, oskrbljenih z novimi pripravami za povzročanje eksplozij plavajočih min. Te ladje bodo križarile po vseh predelih obalnih voda, kjer so dozdaj opazili take mine. Upajo, da bodo s tem novim zanesljivim sredstvom kmalu očistili angleške obalne vode nevarnosti.
Politični sestanki v Belgradu
Belgrad, 19. januarja, m. Današnji pravoslavni praznik »Razglašenja« bodo posamezne politične skupine izkoristile za sestanke svojih vodstev. Tako so za danes dopoldne sklicali sestanek izvršilnega odbora demokrati. Na njem bodo razpravljali o vseh perečih notranje-političnih vprašanjih, predvsem o tistih, ki 6e nanašajo na nove volitve ter o vprašanju državne preureditve. Bivši predsednik poslanske zbornice Ribar pa bo imel s svojimi pristaši iz opozicionalne levice danes popoldne zborovanje v Belgradu, na katerem bodo posamezni govorniki razpravljali o sporazumu s Hrvati,
zdravljajo enega najkonstruklivuejših delavcev za uresničenje takšne politike.
6. Tuji časnikarji in mednarodni krogi, kakor to poročajo iz dobro obveščenih virov^ v Rimu, Berlinu, Parizu, New Yorku, Budimpešti, Sofiji in povsod na Balkanu, pišejo, da je ta obisk glavno vprašanje, ki je zanimalo vse odgovorne kroge zadnje tri dni, kroge, ki stoje pod vplivom dejstva popolne vdanosti hrvaškega naroda Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, dinastiji in jugoslovanski skupnosti. Jugoslavija je bila v teh treh dneh predmet globoke pozornosti vse mednarodne javnosti.
7. Zagrebški obisk tolmačijo tako, _ da je Jugoslavija izredno okrepljena ter tvori glavni steber miru in nevtralnosti na Balkanu ter v Srednji Evropi.
8. Obisk v Zagrebu smatrajo v mednarodnih krogih v Švici kot pomemben prispevek k miru na Balkanu in v Srednji Evropi.
Vse časopisje — bodisi nemško, angleško, francosko ali italijansko — je v svojih poročilih poudarilo, da je Jugoslavija po tem obisku brez dvoma krepkejša ter da uživa spoštovanje v obeh vojskujočih se taborih, predvsem pa spoštovanje Balkana. Jugoslavija se smatra za tako močno, da pomeni jamstvo miru.
Vremensko poročilo
/Rateče-Planica: —11, 35 cm pršiča na 36 cm podlage. Skakalnica uporabna.
Bled: —12, pooblačeno, 45 cm pršiča na 25 cm podlage.
Polževo: —14, sneži, 31 cm snega, pršič. Pokljuka: —12, oblačno, 50 cm pršiča na 65 cm podlage.
Komna: —8, jasno, 180 cm snega, pršič. Kranjska gora: —10, pooblačeno, 50 cm snega,
pršič.
Velika Planina: —7, oblačno, 6 cm pršiča na 95 cm podlage.
Krvavec: —8, oblačno, 5 cm pršiča na 105 cm podlage.
Francoski komunistični prvak Marty, znan iz španske državljanske vojne pod imenom »klovec iz Albacete«, sedaj v Moskvi, je napisal v uradnem sovjetskem glasilu »Pravdi« članek, v katerem silovito napada Francijo, »da ogra-ža Nemčijo in svetovni proletariat,« da pa bodo »oblaki rdečih letal ter milijoni sovjetskih armad« že obračunali s sedanjimi zatiralci svobode v Franciji. Novo potrdilo, da so Francozi imeli prav, ko so komunistične voditelje postavili pred voino sodišče kot plačance tuiih drža'
Vesti 19. januarja
Norveška vlada je izdala sklep o takojšnji uvedb:
prostovoljnih vojaških vaj za moško in žensko mladino. Organizacijo vaj bo vodil kraljev sin, knez Olaf.
Odpuščen policijski nadzornik je včeraj v Bag dadu ustrelil iraškega finančnega ministra, menda iz osebnega maščevanja.
Francosko vrhovno vojaško poveljstvo poroča, da je bil včerajšnji dan na zahodnem bojišču miren. Francoske prednje straže pa so ujele nekaj Nemcev.
Turško časopisje prav nič ne poroča o bližnji konferenci balkanskih držav, iz česar sklepa jo, da si Turčija od tega sestanka ne obeta posebnih uspehov.
Finske oblasti so našle v sovjetskih bombnikih, sestreljenih pri Aboju, zemljevide, na katerih so imeli rdeči piloti zaznamovano pot v Stockholm in druga švedska mesta. Iz tega dejstva sklepajo, da Sovjeti pripravljajo napad tudi na Švedsko in Norveško, če bi se jim posrečilo obračunati s Finci.
Neznani atentatorji so vrgli v zrak neko tovarno za strelivo pri New Yerseju v USA. Tovarna je delala za angleška in francoska naročila.
Predsednik finske republike, Kallio, je dal glavnemu ameriškemu dnevniku »Newyork He-rald Tribune« izjavo, v kateri prosi predsednika Roosevelta, naj omogoči Finski dobavo letal in protiletalskega topništva, ker je to dvoje Fincem najpotrebnejše. Dalje ga prosi Kallio, da bi vsako večje ameriško inesto vzelo v varstvo kak finski kraj in samo tistemu izkazovalo pomoč.
Srednje močan potres je bil včeraj po raznih mestih Gornje Italije.
Do hude železniške nesreče je prišlo pri mestu Zittau na Saškem, kjer se je potniški vlak zaletel v avtobus. 12 ljudi je bilo po uradnih poročilih mrtvih, 20 pa hudo ranjenih.
Konec lanskega leta je Italija imela v delu 82 ladij v skupni izmeri 158.000 ton.
Trgovinski promet med Nemčijo in Madžarsko je začel zadnje čase spet naraščati, kakor kažejo nemška uradna poročila.
Hitlerjev namestnik Hess je imel pred nekaj dnevi govor, v katerem je dejal, da bo treba zaradi izgub na bojiščih zvišati število rojstev, če hočejo Nemci obdržati svojo moč. Ker je veliko družinskih očetov na bojiščih, bodo oblasti pospeševale nezakonska rojstva in ne Ik> nobene razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Glasilo nemških SS oddelkov »Das schvvarze Korps« pristavlja k Hesso-veniu govoru, da bodo vsakogar, kdor bi se izmikal očetovstvu smatrali za veleizdajalca.
Štirje pokrajinski tajniki italijanske fašistične stranke so bili izmenjani. To pomeni začetek čiščenja, ki ga je napovedal glavni tajnik stranke v svojem nedavnem govoru.
Poljski general Hallcr, ki je med svetovno vojno poveljeval poljskim legijam v Franciji, je po nalogu evoje vlade dopotoval v Newyork in bo sprejet tudi pri predsedniku Rooseveltu.
Zaradi krvavenja v možganih je ponoči umrl znani ameriški senator Borah, najbistrejši in nai-sitnejši nasprotnik predsednika Roosevelta in njegove politike.
Tri angleške vojne ladje čakajo pred pristaniščem v S. Franciscu, da bi zajele parnik, na katerega bi se moralo te dm ukrcati 500 mož posadke z nemškega parnika »Columbus«. Med posadko je menda več nevarnih vohunov, ki bi jih Angleži radi dobili v roke. Nemško poslaništvo je zaradi tega odredilo odhod mornarjev iz Amerike čez Japonsko in Rusijo v Nemčijo.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj sprejel kraljevega namestnika za Albanijo, ki mu je poročal o političnem, gospodarskem in socialnem položaju v Albaniji.
Bivši švedski zunanji minister Sandler hudo na pada sedanjo švedsko vlado, zakaj ni sklenila vojaške zveze s Finsko. Vladni listi mu odgovarjajo. da je bil Sandler 7 let zunanji minister pa tega ni znal storiti.
0 hudem angleškem letalskem napadu na nemške utrjene otoke poročajo z Danskega.
Holandski pisatelji, organizirani v Peu-klubu, so poslali poljskemu Pen-klubu brzojavko, v kateri izražajo sožalje nad smrtjo poljskih kulturnih delavcev, pobitih ob nemškem in ruskem napadu na Poljsko. Slovenski Pen-klub pa je pred kratkim sprejel v svoje članstvo bivšega poverjenika Kominterne za Slovenijo, liste Kominterne, po katere nalogu koljejo boljševiki poljske in ukrajinske kulturni delavce.
Angleški poslanik v Parizu, Campbell, je imel včeraj na nekem kosilu govor, v katerem j< dejal, da bo po sedanji vojni ustvarjen nov red, ki bo temeljil na vzajemni pomoči, kakršno si že izkazujeta Anglija in Francija. Anglija in Francija se bosta vojskovali, dokler Nemcem ne bosta dokazali, da nauk o sili kot sredstvu za nemško nadoblast, ne more obveljati.
Mraz in snežni_ viharji onemogočajo v Holandiji promet po železnicah in prekopih.
Nemški napad na Holandijo in Belgijo je za zdaj odložen, tvori pa še vedno sestavni del nemškega operacijskega načrta — piše francoski tisk, ko razpravlja o zbiranju nemške vojski’.
Prašni dež v Italiji
Milan, 18. januarja. A A. DNB: V okolici Bologne se je zadnje dni pripetil čuden naravni pojav. Pravcat dež na moč finega prahu je pretrgal električni tok visoke napetosti na šestih od sedmih' vodih, tako da je bila Bologna popolna brez elek tričnega toka. Več velikih tovarn je moralo ustaviti delo. Električni vlaki med Florenco in Ancono so imeli velike zamude. Razen tega so višji okraji Bologne ostali zaradi pomanjkanja električnega toka tudi brez vode. Mislijo, da je veter zanese! ta prah po viharju, ki je pretekli teden divjal v Twtu in na spodnjem Jadranu. Drobni delci prahu in soli so se namreč vsedli na izolatorje električnih vodov visoke napestoti in je tako tok švignil v zemljo. Zdaj morejo cele armade delavstva čistiti izolatorje na električnih vodih
Stran 2
>SLOVENSKIDOM<, dne 19. januarja 1940.
Aev. 15.
Končan je posvet gospodarskih zbornic
Ljubljana, 19. januarja.
Včeraj je bil drugi in zadnji dan konference, ki so jo bile sklicale gospodarske zbornice iz vse države. Zjutraj so se sestali zastopniki zbornic s pomočnikom finančnega ministra, dr. Filipančiča. Ob enajstih dopoldne pa je bila nato plenarna seja na tej konferenci. Predsednik Ivan Jelačin je objavil, da so bili na in-lorni konferenci sprejeti nekateri sklepi, ki jih bodo gospodarske zbornice postavile kot konkretne predloge. Za Jelačinom je spregovoril dr. Filipančič, ki je podčrtal svoje mnenje, da ni moglo na tej konferenci priti do konkretnih sklepov, saj se dado taka pomembna vprašanja reševati le ob pismenih predlogih, ki jih je treba preučiti skupno s predlagatelji v smislu možne in pravične rešitve. De.jnl je, da je bilo pri davčni reformi po prepričanju vlade storjeno vse, kar zdaj nujno zahtevajo sedanje državne potrebe in razmere. Predlogi, ki nimajo namen, odgoditi izvajanje reforme, bodo odklonjeni. Iz njegovih izvajanj se je dalo posneti, da so časi in sedanji položaj taki, da je čim večja finančna okrepitev države absolutno potrebna, če hoče biti država varna pred morebitnimi presenečenji, ki jih utegne prinesti bodočnost, in dovolj močna, da bo kos vsem nalogam ter problemov, pred katere bi bila postavljena. Finančno ministrstvo bo rado upoštevalo predloge na tej konferenci ter bo pristalo na nekatera olajšanja, ki ne bodo škodovala finančnemu efektu kakor ga država pričakuje. Vse predloge je treba natančno izdelati tčr jih predložiti finančnemu ministrstvu, ki jih bo proučilo ter dobilo podlago za nadalj-ue razgovore. Ministrstvo bo. kolikor bo v sedanjih razmerah in potrebah višjega reda le mogoče, upoštevalo predloge gospodarstvenikov.
Pomočnik finančnega ministra je nato odšel na finančno ravnateljstvo, kjer je imel več razgovorov, danes pa odpotuje v Zagreb.
Socialna In nacionalna miselnost dr. Novačana in uJutro“
Celje, 18. januarja. Poročilo Slovenskega doma« o kavarniškem spopadu, oziroma boljše, o neposrednem vzroku lega dogodka, katero je skoraj vsa javnost bre* razlike političnega prepričanja sprejela s polnim zadofičenjem, je postalo »nacionalnemu« »Jutru« smešno, neokusno In nemoralno. Po svoji »moralni in nacionalni« dolžnosti se je oglasilo s posebno zanimivim naslovom »Kako so smešni!« in se osmešilo saino, kajti v včerajšnji številki »Jutra« se je oglasil g. generalni konzul v pok. dr. Novačan in pobil »Jutrovo« beležko, ker ne odgovarja resnici, kakor pravi sam. O zasebni tožbi proti g. dr. Novačanu bomo spregovorili, ko bo mogel »nasprotnik postaviti svojo obrambo«, ker je dejansko res, da je predmet Še »sub judice«, saj bo 24. januarja opoldne na okrajnem sodišču v Celju razprava, katera se bodo mogli udeležiti vsi, ki se zanimajo za to afero.
Prav duhoviti besedni »kalambur« (izraz slovenskega pisatelja), o katerem piše g. dr. Novačan v dopisu »Kako ste smesnk, je pokazal pisec, ker je po svoji socialni miselnosti proglasil vilo, katero je prodal za 580.000 din, za bajto. Kes, socialna miselnost človeka, ki živi skoraj v delavski koloniji, kjer se v tesnih in nezdravih tor nekaj tisočev vrednih bajtah in kočah stiskajo številne družine s sedmimi ali celo več družinskimi Člani.
Ko je g. generalni konzul v p. blagovolil našteti svoje premoženje, ki smo ga mi pozabili omeniti, namreč svoja dva vola in šepavega psa, ie pozabil na ono kravo, ki je »stopila« v politiko kmalu potem, ko se je g. poslanec poslančevanja naveličal.
Ko smo označili g. dr. Novačana za poslanca JNS, smo morebiti zares rekli malo preve. Na razne barvne odtenke pri tej gospodi se namreč ne spoznamo popolnoma točno, vsekakor pa stoji to, da se tudi glasilo JNS »Jutro« brani prevelike bližine g, dr. Novačana. Nihče pa ne more spraviti s svela dejstva, da je g. dr. Novačan pri P. Zivkovlčevem slavnostnem obhodu po Sloveniji in obisku v Celju živahno sodeloval s pestmi ln z metanjem polen. Torej je nastopil kot vojščak v obrambo predsednika JNS Petra ZivkovlČa.
Ako misli gospoda iz JNS tabora O kupčiji sami, Iz »Jutrove« beležko ni razvidno. Naslov samo bi kazal na to, da se jim zdi razburjenje zaradi dejstva, o katerem smo poročali, zelo smešno. Nam se stvar ne zdi prav nič smešna! K dr. Novačanovi ugotovitvi v drugi točki
Umrla fe Marija Ljubič, majSietratna upokojenka, r starosti 63 let. Bila je rojena v čirčičah pri Kranju. Pokojnica j2 poznala staro Ljubljano do vseh podrobnosti. Pogreb bo jutri v soboto ob 16 izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9.
V prostorih ljubljansko zbornice pa se je nato ruzvilu načelna debata, v katero so posegali zastopniki zbornic iz vse države. V imenu Zveze inženirskih zbornic jo govoril inž. Miuič, ki se je v imenu svoje korporacije pridružil akciji gospodarskih zbornic. Prav tuko se je v imenu inženirske zbornice v Belgradu pridružil akciji inž. Švabič. Sledila je debata o pridobnini, v katero so posegali številni govorniki. Na popoldanskem sestunku so pod predsedstvom M. Stanojeviča iz Belgrada udeleženci debatirali o ostalih točkah dnevnega reda ter o referatih. Nato pa je bila sestavljenu posebna resolucija, ki pravi med drugim, da je zadnja davčna novela v velikem delu davčnih zavezancev vzbudila novo presenečenje in nejevoljo, zlasti ker so bili važni ukrepi objavljeni brez slehernega sodelovanja z zbornicami. Povišanje obremenitve v posameznih oblikah neposrednih davkov, novi predpisi o vodenju poslovnih knjig, nove kazni in dejstvo, du k novi davčni noveli ni bila dodana nobena dokumentirana motivacija, to so glavne točke, nad katerimi se resolucija pritožuje. Zbornice dobro vedo za sedanje izvedene razmere, ki tudi naši državi in njenim državljanom nalagajo izredne dolžnosti. Pripravljene so dati državi vso gmotno podporo, da bi bilo ustreženo sedanjim državnim potrebam, zlasti še nujnim potrebam, državne obrambe. Konferenca pošilja finančnemu ministrstvu, da bi bile odvrnjene nezaželene posledice, dokumentirane predstavke o vseh vprašanjih, o katerih je konferenca razpravljala. Zbornice prosijo finančno ministrstvo, naj omogoči predstavnikom gospodarskih zbornic in korporacij, dn bodo na podlagi teh spomenic s predstavniki finančnega ministra izdelali predlog za spremembo zadnje davčne novele.
'la resolucija je bil sprejeta soglasno, nato pa so se zastopniki gospodarskih zbornic iz vse države razšli.
njegovega duhovitega in le njemu lastnega pojasnila moramo še pribiti resnici na ljub« dejstvo, za katero bi se rad skril nacionalni, kulturni in politični delavec. G. Gologranc Konrad je zare* zamenjal, oziroma prodal nekaj kvadratnih metrov svojega zemljišča. Javnosti pa je tudi znano, da je tu slo le za Izravnavo zemljišč, kar pa je g. konzul v p. previdno zamolčal.
Sodbo, če je g. generalni konzul izustil pred svojimi prijatelji ali neprijatelji kakšen svoj duhovit ali neduhovit besedni »kalambur«, pred katerim svari v devetih točkah svojega pojasnila, prepuščamo njemu samemu. Ugotoviti in poudariti le moramo, da so bile njegove izjave v kavarni, ko sta se b tožiteljem dogovorila za sestanek, take, da z njimi vso polemiko pojasnjuje g. konzul v p. sam, G. konzul ne zanika teh Izjav, temveč celo potrjuje, saj pripominja, da se mora Človek res paziti, pred kom kaj izusti.
Mnogo bi še lahko napisali, pa naj to dane« zadostuje. »Jutro« naj se v svoji preveliki vnemi in »nacionalni« obrambi še oglasi in da pečat svojemu »nacionalnemu« delovanju, javnost pa naj sodi.
Zavolgo gospodinjine neprevidnosti poginita vsa živina v hlevu
Maribor, 18. januarja.
V vasi Novake, okraj Muribor desni breg so je pripetil nenuvaden dogodek, ki je ugonobil posestnikoma Antonu in Angeli Kodrič vso živino v hlevu ter jima prizadel občutno škodo. Sedaj, ko je hud mraz, je nosila posestnica Angela Kodrič vsak večer svojemu sinu iz prvega zakona, ki je spal pri živini v hlevu, segreto in v platno zavito strešno opeko v njegovo posteljo v hlev, da mu je bilo ponoči bolj toplo. Te dni je spet tako napravila, samo da je opeko nevede preveč segrela. Zavito v cunje je položila zvečer v posteljo v hlevu ter zaprla vrata hleva za seboj. Njen sin zvečer ni bil doma, pa je mislila, da se bo že vrnil ter legel spat v segreto posteljo. Usoda pa je spet hotela, da se je sin pri sosedovnh zamudil tor so ga obdržali na prenočišču, ne da bi ponoči hodil po mrazu domov. Medtem pa se je od pregrete opeke vnela cunja, s kamero je bila ovita ter je začela tleti. Od cunje se je vnela še vlažna slama. Do izbruha ognja ni prišlo ker je bil zrak v hlevu zatohel in vlažen, poleg tega pa so bila okna in vrata nepredušno zaprta. Pač pa so se začeli od tleče slame in cunj ruzvi-jati strupeni plini, ki so omamili vso živino. Ko je prišlu posestnica drugo jutro v hlev, ji je udaril v nos hud smrad po dimu. Vsa presenečena je opazila, da leži živina negibno na tleh. Odhitela je po svojega moža ter sta ugotovila, da je vsa živina poginila in sicer dve kravi, 15 mesecev stara telica in 2 teleti. Skupna škoda znaša okrog 5000 din. Ker ie meso-oglednik ugotovil, da je meso poginule živine užitno, je lastnica zadržala nekaj mesa za svojo uporabo, ostalo pa je brezplačno razdelila med sosede.
Filmi
»Vražji študentje« (Kino Union), Tako veder in prijeten film se v sedanjih skrbi polnih časih človeku v resnici prileže Marsikdo se že dolgo časa ni tako prisrčno in svobodno smejal kakor se smeje pri »Vražjih študentih«. Potešen in olajšan se vrača od predstave v življenje, lahkih misli kakor bi se mu bil odvalil kamen od srca. Film ja režiral Mac Frič, ki je imel v mladem rodu, študentih, in v starejši igralski generaciji, profesorjih, sijajne pomočnike pri Izvedbi svoje zamisli. Njegova režija in dobra igra nastopajočih sta ob imenitnem manuskriptu po odrskem delu, ki je v Pragi dosegalo velik uspeh, napravili delo, ki ga odlikujeta neprisiljeni, iz življenja do pičice prenesen, nikdar pretiran humor, in velika srčna plemenitost Kos mladega 6veta živo stopa pred nas, mladostni spomini se lotevajo odraslega gledalca, zlasti časi in njih prešernosti spet ožive v v»em svojem sijaju pred njegovimi duhovnimi očmi. Tako pristno in iskreno postavljenega filma Čehi v celem prav gotovo še niso dali Neposredna 6vežo»t tega dela preseneča, prav kakor preseneča ljubeznivost humorja. Film 6i velja ogledati.
Kradi; so prašiče, da ne bi za božič otepali samega krompirja
Maribor, 19. januarja.
_ Orožnikotn v Hočah se je posrečilo razkrinkati tatinsko in vlomilsko družbo, ki je njim in vsem posestnikom v okolišu povzročila zadnji čas obilo preglavic. Orožniki bo že dolgo časa sumili, da se v viničariji posestnika Gradišnika v Čreti, v kateri stanuje viniČarka Ana Fišingcr, njen 17 letni sin Stanislav Dajčman in njen priležnik Rudolf Kuhar, dogajajo nejx»šteno stvari. Orožniki so stanovalce viničarije opazovali in ko so bili obveščeni, da je bil izvršen te dni pri posestniku Pr-stecu v Zg. Polskavi vlom, so napravili nenaden pregled v omenjeni hiši. Pregled je imel popoln uspeh. V raznih skrivališčih so odkrili bogat plen, ki dokazuje, da sta se Kuhar in Dajčman že precej dolgo obrtoma bavila z vlomi in tatvinami. Do sedaj se je posrečilo dokazati štiri take vlome, ki še niso bili pojasnjeni, orožniki pa upajo, da bo več n junih pregreh prišlo na dan. Največje skladišče sta imcln zlikovca v kuhinji, kjer sta izkopala v tla veliko jamo. jo pokrila z deskami in prstjo in na vrhu naložila kup drv. Orožniki pa so Imeli dober nos ter so to skrivališče kljub zakritju našli. V njem je bil kožuhovinast plašč, več parov moških čevljev, velik lonec masti ter razni drugi predmeti. Drugo skrivališče je bilo v Dajč-manovi postelji, kjer je bil daljnogled, puška, pi-šlola, .srebrna doza za cigarete, več žepnih nožev, aparat za elektriziranje itd. Na podstrešju so našli razne dele koles, četrlo skrivališče je bilo v hlevu, kjer so našli še eno puško, fotografski aparat ter več oblek. Na podlag! teli najdb so do sedaj že pojasnili vlomne tatvine pri že omen|enem posestniku Prstecu, dalje pri Karlu Visočniku na HoČ-kem Pohorju, pri Viktorju Petku iz Pivole ter pri Pavlu Skubicu iz Zgor.' Hoč. Pri posestniku Visoč-
Minister dr. Krek v Sloveniji
Bclgrad, 19. januarja, m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je »noči odpotoval v Ljubljano ter bo prihodnje dni imel več sestankov s pristaši JRZ
V Sloveniji.
Dva so našli mrtva, enega ob progi« drugega v gozdu
Celje, 19. januarja.
V Vrbniu blizu Št. Jurja pri Celju je smrt poiskala 66-letnega delavca Mihaela Kumbergerja iz Proženiške vasi. Ko je šel zvečer domov, ga je pri prehodu čez železniško progo odbil vlak in ga vrgel v breg, kjer si je ob kamenju razbil lobanjo. Našli so ga mrtvega in ga odpeljali domov, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Nič manj tragična nesreča je zadela očeta 14 otrok, posestnika Antona Pečka iz Straže pri Dramljah Dne 9 januarja je šel v Celje po smodnik za občino, odkoder pa se ni več vrnil.
V torek, 16. jan. so Pečkovi našli očeta mrtvega v gozdu za Dramljami. Peček je v pozni noči najbrž zašel s poti v gozdu, omagal in nato zaradi hudega mraza zmrznil. Za Pečkovo družino je izguba očeta zelo bud udarec, posebno še zato, ker je pri hiši še več nepreskrbljenih otrok.
Včasih ie težko ubogati. ..
Maribor, 18. januarja.
V Nemčiji so bili nekoč zelo razširjeni družabni klubi »Schlaraffia«, v katere so imeli dostop samo izbrani, ponavadi najbolj petični meščani posameznih mest, in sicer samo moški. V teh klubih se je gojila družabnost, predvsem pa je bilo v časti pivo in dobro vince. Tudi tam, kjer so Nemci živeli med drugimi narodi v večjih skupinah, so si te klube osnovali. Vsak član kluba je dobil posebno ime, pri svojih sestankih pa so bili oblečeni v nekake maškare, kar naj bi dvigalo veselo razpoloženje zbranega omizja — Tudi Maribor je imel svojo »Schlaraffio«, ki je imela posebne, nalašč za njo napravljene družabne prostore v unionski dvorani. Ko pa je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, je pometel z vsemi takimi klubi in društvi. Po njegovem nauku naj bi bili vsi pripadniki nemškega naroda enaki tudi v družabnem pogledu ter bi se smeli združevati samo v hitlerjevskih organizacijah. Na povelje iz Nemčije so začeli razpuščati tudi »Schla-raffie« v inozemstvu. Mariborsko društvo se je dolgo branilo, nazadnje pa se je le moralo udati. Schlaraffia se je razšla, toda le na videz. Ker je bilo njenim^ članom žal za prijetno družbo, so stvar^ uredili tako, da so Schlaraffio prekrstili v »družabni klub« (Geselligkeitsrunde) ter so si našli nove prostore za zbiranje v Orožnovi ulici.
niku so se vlomilci pred božičnimi prazniki založili tudi s 70 kg težkim prasetom, katerega so zaklali kar v hlevu ter ga potem na polju razkosali ter odnesli domov.
Ljubljana od včeraj do danes
Snežilo je tudi včeraj ves dan. Pozno popoldne je sicer za nekaj časa ponehalo, toda kmalu je spet začelo drobno mršiti, Kakor hitro človek pride iz srede mesta malo na periferijo, lahko opazi, da je tokrat zapadlo prav za prav izredno mnogo snega. Na periferiji gledamo zdaj pravo zimsko pokrajino kakor je marsikdo že ni videl več let. Tam se slika tudi no bo tako naglo izpremenilu, drugače pa je v mestu. Brezposelni in mestni delavci so se nemudoma spravili na delo, da bi pospravili sneg z ulic. Lepo so ga najprej spravili h kraju in nakopičili, zdaj po so prišli ponj z vozovi. Po vseh mestnih ulicah ga pridno nakladajo in vozijo proti strugi Ljubljanice, kjer ga z nabrežja mečejo po strmini v vodo. Sneg v mestu mora z ulice, da ne ovira prometa. Za to opravilo se vsakokrat, kadar pade kaj več snega, zanimajo zlasti tisti brezposelni, ki vselej radi primejo za delo, kadar se le pokaže prilika, lakole si postrani zaslužijo kakšen dinarček za najhujšo potrebo. Po mestu pa od-kidavajo sneg zasebniki, ki ga mečejo pod rob pločnika. Treba je osnažiti hodnike, da se no bo na njih napravila umazana brozga.
Po snegu spet mrzlejše vreme
Zadnji sneg je prav za prav padel, ko je bila temperatura kar precej nizka. Pri 4 stop. Celzija in še več je metlo. Včeraj je šlo samo še prav drobno, začelo pa je že briti. Nekatere vremenske postaje so napovedovale, da se bo vreme izboljšalo in da se bo že v kratkem zjasnilo. Za zdaj prav za prav še ne kaže, saj smo davi kljub temu, da smo imeli v našem mestu več kakor enajst stopinj pod ničlo, doživeli, da je že na vse zgodaj spet narahlo naletavalo. To je še dobro, da je toliko mrazal
Bog ne daj, da bi bila ta dva dneva, ko je snežilo, temperatura bliže ničli! Dobili bi prav
gotovo kocnjast sneg. ki bi Se ga naletelo več kakor meter prav gotovo, če bi šlo tako kakor Je<	nalet_	trajal neprestano skoraj 48' url
V Ljubljani smo imeli davi —11,2 stop. C, v Mariboru —11 stop., v Zugrebu —13 stopinj Celzija. Enkrat je Ljubljana v nizki temperaturi posekala Maribor, Zugreb pa izjemoma enkrat oba. V Belgradu so bili zmernejši, našteli so le_—4 stopinj Celzija, v Sarajevu —5 stop. Celzija. Na ljubljanskem letališču so davi namerili 13 stop. Celziju. Najbolj gorko so imeli v Kumborju (+ 9 stop. C.), v Dubrovniku + 8 stop., na Visu +4 stop., v Splitu + 4 stop. in na Rabu + 4 stop. Celziju. V teh krajih je deževalo, drugod po državi pa snežilo, čudno je, da včeraj v Zagrebu ni snežilo, ko je povsod okrog.
Spomnite se prezebajočih in lačnih ptic
Snej je pokril tla in ptiči ne morejo do živega. Preg so še kako prifrli do kakšne drobtinice ali zrnca, zdaj pa jim jo je zagodel sneg. Premraženi in lačni letajo po mestu z napušča na napušč, nikjer nimajo obstanka. Prav je, da se jih zdaj nekoliko spomnimo, saj nam v gorkih mesecih delajo Veselje s svojim pjtjem in 60 koristni, ker ugonab-ljajo mrčes po njivah in vrtovih. Doma se marsikdaj dobi kakšna drobnjava. ki bi ila 6icer v pomije. Zakaj ne bi postavili kam ven, pred okno ali na nazidek ob odprtem hodniku. Kako hitro zavohajo, kje ste jim pogrnili mizol Najprej priletita eden ah dva, pa se kmalu dvigneta in gresta vabit še svoje znance, Kaj naglo se pri »mizi« nabere cela krilata družina s kosi, ščinkavci, črnoglavkami in Senicami. Največ pa je 6eveda glasnih vrabcev. Človek je vesel, ko vidi, da je napravil dobro delo živahnemu, fletnemu drobižu!
Patrick Ouentin:
Smrt vznemirja Craigky College
Brezvetrno popoldne brez najmanjše sapice. Drobčkani oblaki, podobni jabolčnim cvetovom, »o viseli nad zgradbo v Craigleyju. Bilo je sredi leta, sredi trimesečja, 6redi tedna, sredi popoldneva. Soparlca j» migotala med mladimi topo. li, ki 60 6e dvigali na robu igrišča in blažili stroge črte šolskih zgradb, ki so se kazale skozi zelenje. Tudi narava in ljudje so bili nepremični, saj se celo učencem ni prav ljubilo skakati. Pretegovali so se v travi ob nogah svojih 6taršev, žvečili travo in leno sprecnijali potek nogometne tekme med očeti in učenci. S tekmo je bilo zaključeno trimesečje.
Razen udarcev po žogi in Unega hrupa gledalcev ni bilo slišati nobenega šuma.
Človek, ki bi ga boli mikalo razmišljati in sklepati kakor spremljati potek •iogometne tekmo, bi utegnil opaziti, da v sončnem ozračju nad poljano nekaj ni v redu. Zrak je bil nekam preveč vročičen, oblaki, jablanovemu cvetju podobni, pa preveč rdečkasti ... Dejansko so «3 tam v daljavi, daleč, da jih oko skoraj ul moglo več opaziti, nad Bristolskim zalivom kopičili temni oblaki. Niso pa bili ne učenci, ne nebo, tako mirni, kakor bi sc na prvi pogled zdelo. Dečki v tej starosti zelo pazijo na dober dojem, zato jih
je kot dobro vzgojene fantičke vse mučila bojazen, da jih starši ne bi osramotili pred tovarišij postavljali bi se radi pred njimi pozneje, ko bo tekma v kraju.
Za tiste male 6nobe, katerih očetje so igrali v tej tekmi, pa 6e Je bojazen pretvorila v pravo muko. John Lucas, paglavec s pegastim obrazom in obilnim nosom, bi se bil najrajši pogreznil v zzm-Ijo zato, ker se je njegov oče, anglikanski škof iz Saltmarcha, vsakokrat, ko bi moral udariti žogo, zaletel na starinski načini Ali mu je smel kaj takega nagosti, njemu, svojemu sinu? Povrh pa je še nosil bele hlače, ki so bile pretesne za postavo, ki v zadnjem času prav gotovo ni hujšala...
Niso pa bili v skrbeh samo učenci. Za Igriščem je novi vratar in hkratu vrtnar MacPhey, rinil valjar čez travnik. Ta posel prav gotovo ni prehudo utrujal tako sijajno razvitega fanta. Toda MacPhey je vendar od čas do časa obstal ter naglo pogleda! tja proti belooblečanim dečkom, Njtgo- pogledi 6o zlasti veljali učencu, ki je bil vratar (goalma) — Eriku Ber-nard-Mossu, enemu od obeh amerlkan skih dvoičkov, ki 6ta ta mesec stopil* v šolo Ali je morda MacPhey občudoval spretnost, s katero je mladi Amerikanec branil gol? Morda. Po globoki gubi na
njegovem čelu, ki se je črtala vse globlje, bi se dalo sklepati, da ni tekma 6ama toliko zanimala tega gledalca. In res se je na vratarjevem obrazu, ko je gledal mladega Mossa, pojavil Izraz, ki bi ga bile težko razložiti.
Prav nič pa ni resnilo vedrega obraza Harveya Nettona, mladega profesorja iz Oxforda; zelo oblastno je opravljal nalogo sodnika na tej tekmi. Pogledi njegovih oči, polnih najlepše anglosaške modrine, so iskali Sofijo Dodd, edino hčerko šolskega ravnatelja, večkrat kakor pa je to zahteva igra. Toda človek bi moral biti čez mero trdosrčen, Če bi hotel vreči vanj kamen zato, ker sta ga manj zanimali starinska igra monsignora Lucasa ali pa spretnost Erika Mo6sa, kakor pa Sofija Dodd, ki se je zdela s svojo lahno ožgano poltjo in z velikimi kot morje sivimi očmi posebljenje tega krasnega poletnega popoldneva,
Sofija pa ie je le kazala vsdro, njene misli pa niso bile nič kaj prijetne. Bila je utrujena do onemoglosti. Utrujena od igre, utrujena od vročine .utrujena od nenehnega spraševanja staršev, ki jim je morala pripovedovati prijetne zgodbice o glasbenih sposobnostih njihovih sinov. Zdelo se je celo, da jo utrujajo tudi prepogosti pogledi nogometnega sodnika ... Oh, seveda, g. Netlton je bil privlačnejši kot večina profesorjev.,. Gotovo, Temu ni bilo moč oporekati. Toda v očeh ta mlade romantične deklic: učitelji sploh niso bili molki, temveč samo statisti, •
katerimi se je človek od časa do časa pogovarjal zaradi razvrstitve učnih ur in drugih vsakdanjih drobnarij. In medtem ko so 6e njeni učenci vedli po vseh pravilih lepega vedenja, jc ravnateljeva hčerka pluia v svojih mislih po srebrnem Bristolskem zalivu, plula 6 polnimi jadri po Oceanu proti zemlji, kjer ni bilo niti klavirskih ur, ki jih je bilo treba opraviti, niti staršev, 6 katerimi bi se bilo treba pogovarjati o dijakih, proti zemlji, kjer so bili moški krmarji in morski roparji, samo ne angleški profesorji.
Tekma je potekala mimo. Ena igralska 6tran 6e je bližala zmagi, druga pa porazu. Nihče pa ni niti najmanj slutil žaloigre, ki se je kot nevihta pripravljala in napolnila vse ozračje. Starši so bili na boljšem. Ker je imel Willfrid Pamberley, policijski šef te oblasti, tako močan udarec, 60 imeli vse upe za zmago na svoji strani, dečki pa 60 napenjali zadnje moči, da bi morda še zmagali,
Nenadoma pa so učenci-gledalci pozabili na skrb, katero so »im jo delali očetje in matere Začeli so skakati, ploskati, skratka, vedli so se kaor otroci. Rogggers, vodja dijaškega moštva, je z lahkoto odvzel žogo škofu, kar je Johna spravilo v zadrego, da ni vedel ali naj se smeje ali jezi na svojega očeta. Erik Bernard Moes ie tako odlično branil svoj gol, da so ga učenci kljub V6ej njegovi nepriljubljenosti morali občudovati. Samo Irvin Bernarda Mossa, brata-dvojčka nogometnega vratarja, ni obšla splošna
nervoznoet, ki je čez dalje bolj naraščala. Sedel je nekaj vstran od drugih in iskal v travi okrog sebe štiriperesno deteljico. Videti je bilo, kakor da ne sliši klicanja svojih tovarišev: »Hej, ti taml Mo«s mlajši! Sedaj jih pa bomo, samo če bo tvoj brat vzdržal do konca.«
Živahnost je nekoliko uplahnila, ko se je pojavila gospa Dodd in začela obiskovati goste na travniku kot gostiteljica, ki je morala biti do vseh povabljencev enako ljubezniva Kot baronovi hčerki in ravnateljevi ženi ji ni bilo nikoli težko vesti se za spoznanje ljubeznjivej-še, enkoliko lahkotnejše, kakor sleheme-nemu njenemu gostu To ni bila malenkost, če Človek pomisli, da je bil Craig-ley eden najuglednejših zavodov v vsej Angliji.
S svojimi belimi lasmi in skoraj plemiškim prezirom do mode je gospa Dodd, kakor nekoč kraljica Viktorija, ki ji je bila v marsičem podobna, srečno družila tip matere in velike dame, To je tudi dosti pripomoglo, da je bila šola, ki jo je vodil njen mož, na tako dobrem gla6u.
S smehljajem in pokloni na vse strani, je znala ta dama s evoum veličastno mirnim nastopom prikriti več kakor eno 6a-mo bojazen: bojazen da morda ni naročila dovolj prigrizka za malico, 6 katero so Se običajno zaključile tekme.., 6trah, | da bo njen mož, ki Je še vedno enako za-1 topljen čemel ob knjigah, pozabil priti na igrišče