LITIJA ★
APRIL 1987, ŠTEVILKA 4
Štafeta mladosti v Litiji
1. maja vsi na Sitarjevec
Občinski sindikalni svet Litija vabi vse delovne ljudi in občane na tradicionalno prvomajsko srečanje na Sitarjevcu. V kulturnem programu, ki se bo pričel ob 10. uri, bosta sodelovala Sindikalni pihalni orkester Litija in Ml'/. Lipa i/ Litije. Slavnostni govornik bo član predsedstva sveta /S Jugoslavije tov. Marjan Orožen. Po kulturnem programu bo za prijetno tovartfko srečanje poskrbel ansambel Veseli Zasavčani.
Vabljeni!
Letošnja zvezna štafeta mladosti je po Sloveniji ubirala malce drugačno pot kot smo bili vajeni doslej. Vsak dan se je ustavila v eni .slovenski regiji, kjer so v enem od krajev pripravili celodnevni kulturni program.
S to zanimivo, a zahtevno nalogo so se v ljubljanski   regiji   spoprijeli   litijski mladinci.
Celoten program so razdelili na problemski in festivalski del.
Festivalski del, ki Je pustil ob strani številne težave mladega rodu, seje odvijal v Sindikalni dvorani na Stavbah od jutra, 26. marca, pa tja do zgodnjih ur naslednjega dne.
(Dalje na 2. strani)
Svetlika se
Praznik dela, spomin na ustanovitev slovenske državnosti, 50 let ("chin. ne bi rad kopičil besed teh zgodovinskih trenutkov, ki bi izgubljale negotovost v naših mislih, dejanja teh dni nas obvezujejo.
Zadnja leta nam niso naklonjena. Naša enotnost, obarvana v različnosti, ki hi nam morala biti največje bogastvo in na katero smo se tako ponašali v svetu — usiha. Bili smo ena redkih driav v svetu, ki smo vsem velikim in malim povedali, da bomo iiveli v miru in po svoje in da bomo svobodomiselno samoupravljanje zapisali v svojo ustavo. Končno smo se tudi dogovorili, da se bomo odkrito pogovarjali o naših slabostih, teiavah, in prav sedaj bi se morali, da si zastavimo jasne cilje in poti.
Kje smo, kje je naša prihodnost, ali so v nas samih še motivi vztrajanja in vstopanja v najteije bitke. Ce hi vpraševali rojenice, bi nam te zatrdile, da smo najmočnejši takrat, ko nam je najtežje, in prav zato so Čebine, Tito, OF naša obveza, sedanjost in prihodnost.
Uspeli bomo, če bomo verjeli sebi in svoji PAMET/. Končno hočemo vsi RAZVOJ, ta pa je mogoč le z DELOM, znanjem in brez trušča besed, teh je veliko preveč, vendar ob spoštovanju človeka, njegovega dostojanstva, njegove notranje svobode in ustvarjalne misli.
Povedal nisem nič novega, to so stare resnice, ki so kot stara vina: kolikor dlje letijo, toliko več resnice in lepote sproščajo.
Ko sem v svojem okolju opazoval otr-očad, so mi ta igriva bitja dahnila misel: »Svetlika se.«
Franc Končar
Zvezna štafeta mladosti je ves dan stala v dvorani na Stavbah
Ob 27. aprilu — ustanovitvi O F in L maju—prazniku dela čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom
družbenopolitične organizacije in skupščina občine Litija. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo!
Zvezna štafeta mladosti v Litiji
Poglejmo, kaj je vseboval urnik programa, s katerim so imeli delovni organizatorji veliko dela, obiskovalci pa obilo veselja, saj je prav vsak našel kaj zase.
Po končani lutkovni predstavi Zajčkova hišica, ki sojo pripravili člani OO ZSMS Šmartno, so najmlajši v avli lahko zamenjali svoje najrazličnejše »bojne pripomočke« za prijetnejše, predvsem miroljubnejše igrače. Zamenjavo je omogočila izolska tovarna igrač Mehanotehnika, ki se je odzvala povabilu Centra za interesno dejavnost mladih Litija in Vzgojno-varstvene organizacije Litija.
Kdor se ni uspel prebiti v dvorano, da bi si ogledal film Mi otroci s postaje Zoo, ker je bila le-ta nabita do zadnjega kotička, je čas lahko pregnal ob pestrem video programu, ki sta ga pripravila Matjaž Urbane in Tomo Urbas.
Zanimiva je bila tudi razstava del osnovnošolcev na temo ekologije, ki so jo pripravili Matej Zupančič, Marko Djukič in Uroš Uštar, navdušenim »hackerjem« pa so bili na voljo računalniki litijske osnovne šole.
Litijsko občinstvo ima rado kantavtorje in tudi tokrat sta se nam predstavila dva: Bojan Ra-kovec iz Kranja, ki je žc star
znanec na Stavbah, in Sašo Hribar iz Grosupljega, ki seje predstavil prvič, a je s svojim imitiranjem (posnemanjem) in improviziranjem (malo po svoje) na mah osvojil vse generacije poslušalcev.
Razstava »Mladi ustvarjalci« z avtorji Joži Jamšek, Jožetom Ambrožem, Jelko Jelnikar, Tomažem Mittonijcm, Marjanom Razpotnikom, Metodom Vider-garjem, Milanom Lovšetom in
V finalu regijskega kviza Veselje mladosti so se pomerile ekipe Viča, Most iti Šiške
mentorjem Zlatom Rudolfom je v mali dvorani bila malce skrita, da je vsak obiskovalec v miru lahko
90 malčkov je zamenjalo »bojne igrače« za sebi primernejše
ugotovil, kaj mu razstava želi povedati. Domači obiskovalci in gostje so si bili celini, da se v Litiji na umetniškem področju dobro dela, in vsem je bilo žal, da nihče od ustvarjalcev ni bil prisoten.
Omenjeni gostje so bili predstavniki ZSMS ostalih krajev ljubljanske regije in njihovih pobratenih občin iz cele Jugoslavije ter delegacija vojne policije iz kasarne Ljubi jana-Scntvid.
Vrhunec programa je nastopil z večernim nastopom ansamblov Melanholiki, Slovcnijalruplo in Big-Ben.
Torej: prijetno vzdušje od jutra do jutra, od četrtkovega dopoldneva, ko je štafeta mladosti prispela iz Murske Sobote, do petka, ko je naš simbol bratstva in enotnosti odšel na pot proti Velenju in naprej po domovini z idejami, načeli in željami mladih.
Irena Prašnikar
Vodstvo Občinske konference ZSMS Litija se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditev, in že vabi na naslednjo, ki bo v okviru praznovanja dneva mladosti.
Odprti dnevi Kovine
Vabimo vse občane Litije, da si v soboto, 9. 5. 1987 med 8. in 13. uri ogledajo nove proizvodne prostore DO Kovina. Vsake pol ure bo
Razprave o domicilnem principu združevanja sredstev so se udeležili tudi mladi (foto: M. Š.)
organizirano strokovno vodstvo.
Vljudno vabljeni!
Sredstev za družbene dejavnosti ni dovolj
V okviru sprejema /vezne štafete mladosti je v Litiji potekalo tudi strokovno srečanje o domicilnem ali proizvodnjem principu združevanja sredstev. Za temo smo se na Občinski konferenci ZSMS Litija odločili že v decembru preteklega leta, ko so se tudi ostala vodstva mladinskih organizacij v Sloveniji v skladu s konceptom »nove štafete« odločala med temami, ki niso aktualne le za ožji občinski prostor. V ljubljanski regiji, ki združuje poleg centra še osem oblju-bljanskih občin, je problematika združevanja prispevkov iz OD delavcev, ki se vozijo na delo v Ljubljano, še zlasti prisotna. Temo smo izbrali tudi zaradi izredne angažiranosti vseh struktur občine Litija pri prehodnem obravnavanju in spremljanju problematike s tega področja.
Sama razprava na srečanju je pokazala, daje bil izbor pravilen. Po uvodu, ki gaje podal tov. Dušan Kidrič z Zavoda za družbeno planiranje SRS, so prisotni strokovnjaki in družbenopolitični delavci naše regije, ki se vsakodnevno srečujejo s to problematiko razpravljali ne le o trenutnem stanju, temveč so ga osvetlili tudi z drugega zornega kota. Nov Zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki bo stopil v veljavo s I. julijem 1987, bo namreč vnesel veliko novosti tudi na to področje. Žal pred razpravo še ni bilo točnih podatkov, kaj bodo te novosti
pomenile za 13 občin ljubljanske regije in so bili zaključki precej splošni. Vsi so bili sprejeti z namenom, da se pristojnim službam oljaša delo pri usklajevanju potreb posameznih interesnih skupnosti in dejanskimi možnostmi s ciljem ohranjanja doseženega standarda. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje financiranja zdravstvene dejavnosti. V zdravstvu se mora, tako kot na ostalih vitalnih področjih, vsem ljudem zagotoviti enak družbeni standard ne glede na to, kje delajo ali kje živijo. Prisotni so tudi opozorili, da na tako pomembnem področju ni zgrajenega sistema informiranja, ki bi omogočal razreševanje vprašanj domi-cilnega principa na konkretnih in točnih podatkih.
Mladi smo bili večkrat le pasivni spremljevalci in opazovalci razprav o domicilnem principu združevanja sredstev. Kasneje smo ugotavljali, da so od pogače posamezne interesne skupnosti odvisni tudi naš bivalni prostor, standard in naše interesne dejavnosti, čeprav že dalj časa trdimo, da so vsi problemi delavcev, občanov tudi naši in obratno. Razprava zato pomeni uvod v večjo angažiranost mladih na tem področju, kar je pokazala že sama udeležba v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija.
Alenka Urbane
Transportne naprave Dole: kako naprej?
Izguba 168.000.000 din v letu 1986 je velika prepreka za nadaljnji razvoj
Edini litijski zgubaš je že več kot pol leta marsikje tema razgovorov in pogovorov. Marsikoga zanima, kako stojijo stvari, zato bom skušal v tem kratkem članku opisati probleme, težave in stanje v tej najbolj oddaljeni litijski delovni organizaciji.
Začelo se je lansko poletje, ko se pojavi izguba v višini 65.000.000din in motnje v poslovanju. Zasedenost kapacitet in izkoriščenost se zmanjšata. V novembru na sugestijo delavcev odstopi direktor. Izvršni svet in komite za gospodarski razvoj pomagata iskati delo. V težavah je celotna delovna organizacija Kovinarska. V Krškem je uvedeno družbeno varstvo. TOZD Transportne naprave Dole ni pod družbenim varstvom. S 1. 1. l987dobi TOZD novo vodstvo. Delavci vsak mesec vračajo preveč izplačani OD. Nastopi novo obdobje upanja pri vseh zaposlenih. Izkoriščenost strojev, naprav in delovnega časa se povečuje. Dosega se 100% zaposlenost. Zaposleni skupaj analizirajo preteklost in ugotovijo vzroke za nastalo situacijo.
1. TOZD lahko sam vpliva na poslovanje le 40%, na ostalo pa TOZD Inženiring ter DSSS v Krškem.
2. Slabo trženje je vzrok nezaposlenosti v I. 1986.
3. Velike zaloge iz združenih sredstev bremenijo tudi TOZD na Dolah. 40% zalog je nekurantnih. Nastale obresti za obratna sredstva so ohromile gospodarjenje. Za združena sredstva se ne ve, »kdo pije in kdo plača«.
4. Slaba kvaliteta in reklamacije so stalne spremljevalke slabega vodenja.
5. Delovni nalogi se delajo tudi po 3do 4 leta s konstantno ceno iz I. 1983. Podražitve TOZD Inženiring ne zna uveljaviti.
6. Razvoj zakloniščne opreme je popolnoma zanemarjen. Konkurenčne delovne organizacije iz drugih republik izpodrivajo TOZD v Sloveniji.
7. Ključ za delitev skupnega prihodka med TOZD-i je enostranski, besedo ima vedno večji in močnejši.
8. TOZD je močno prikrajšan pri skupnih delih na gradbiščih (Luka Koper, Luka Zadar, TKI Hrastnik).
9. Predplačila za Luko Koper TOZD ne prejme v ustreznem deležu udeležbe pri poslu. Obresti za surovine pa povzročajo velike stroške.
Proizvodnja v januarju in februarju uspešno poteka kljub težavam, ki nastopijo v odnosih z DO Kovinarska v Krškem. Delavci TOZD-a na Dolah se odločijo, da zaradi previsokih zahtev Kovinarske prepustijo proizvodnjo zakloniščne opreme delovni organizaciji, saj je cena za okoli 150.000.000 din previsoka za slabo razvit, zastarel program. Januarja in februarja tretjina tozda dela na opremi za Luko Koper. Izdelana se odvaža na montažo. Tozd za ta dva meseca dela ne prejme nobenega plačila. Vodstvo skupaj z izvršnim svetom išče sredstva za pokrivanje izgube. Kljub težavam se zbere 80.000.000 din kot bi morali po dogovoru. Toda DO Kovi-
narska ne zbere svoje polovice. Izguba iz leta 1986 ob izdaji zaključnega računa ni pokrita. Delovna organizacija sporoči, da svoje polovice ne bo dodelila. Zopet se prične zbiranje sredstev za pokrivanje druge polovice izgube. Delavci se zavedajo, da jim grozi zajamčeni osebni dohodek. Morala prične padati. Vendar kljub temu v soboto. 28. 3. 1987, delajo udarniško za pokrivanje izgube. Toda. kje je meja'' Nekega dne že ob 6 h zjutraj čakajo kamioni vlačilci, ki prično odvažati surovine v Krško. Vse deluje kot tuš. TOZD Inženiring noče poravnavati računov, izstavljenih od tozda Transportne naprave. Delavci se odločijo, da se odcepijo od Kovinarske in formirajo delovno organizacijo drobnega gospodarstva. Že z letošnjim dohodkom nabavijo nov. sodoben stroj, ki velja 140.000.000 din. Slaba opremljenost tozda se vsaj malo izboljša. Toda manjka še marsikaj. Izdelke, težke več ton. dvigujejo ročno, ker nimajo žerjava.
To je kratka kronika dogodkov. In kako naprej?
Novi intervencijski zakon se ne ozira na nedolžne in s tem seveda udari tudi po kovinarjih z Dol. Osebni dohodki so se nazadnje dvignili I. 4. 1986. Vračanje v zadnjih mesecih 1986 pa jih v marcu spet udari kljub mnogo bol|šcmu delu. Motivacija izgublja tla pod nogami. Kdcn izmed osnovnih pogojev za boljše delo je s tem uničen.
Družbenopolitična skupnost Litije bo ob tem problemu morala doreči svoje. Vsi se izgovarjajo na nove zakone. Vendar pa priokus grenkobe pri zaposlenih ostaja, saj se ne ceni dejstva, da je za ta tozd še lansko leto moralo v Krškem delati 15 režijskih delavcev, ki so Transportne naprave stali 50.000.000 din.
Letos pa opravljajo vsa ta dela na Dolah sami brez povečanja zaposlovanja. Število režijcev se v tozdu zmanjša za dva. Res čudna sta ta naša gospodarska logika in odgovornost.
Poslovna politika je obrnjena na glavo. Te dni se delavci pogovarjajo celo o izvozu, ki je sen vse države. Res bo treba še marsikaj postoriti in še bolj delati. Vendar osnove so.
Toda. če izguba izl. 1986 ne bo pokrita, je bil verjetno vsak napor zaman. Kraj. ki tovarno nujno potrebuje, bo ostal brez nje. Grozi namreč stečaj po novih zakonih. Za nepokrito izgubo iz lanskega leta znašajo obresti /;i prvo tromesečje 1987 JO.OOO.OOOdin. Kaj to pomeni? Ta majhen kolektiv je skušal ustaviti razprodajo »litijskega imetja«, saj se še danes narodni dohodek iz Litije preliva v velike SOZD. ti pa potem investirajo drugod. Vendar bosta to očitno preprečili preteklost in neodgovornost. Litijski kolektivi so se s premajhno zavzetostjo zazrli v ta problem, ne zavedajoč se. da propad enega pomeni večje breme za druge. Vendar prav gotovo ni metanje puške v koruzo zadnje in primerno dejanje. Optimizem mora kljub vprašljivim zveznim zakonom oblikovati lepši in boljši jutri tudi zaposlenim na Dolah
F. G.
Zakaj je prišlo do uvedbe novega obračunskega sistema
Obračunski sistem ugotavljanja in delitve celotnega prihodka in dohodka je v povojnem obdobju doživljal številne spremembe, vendar novosti niso bile takšne, ki bi omogočale realno izkazovanje rezultatov v njihovi pravi vrednosti. Bistvena slabost dosedanjih obračunskih sistemov je bila, da niso imeli vgrajenih elementov, ki bi varovali družbeno premoženje pred inflacijskimi vplivi. Zaradi tega so bile ugotovitve in delitve celotnega prihodka in dohodka gospodarskih organizacij ter končni učinki v glavnem pozitivni, čeprav so bilance stanja pri številnih kolektivih izkazovale stanje, da vložki v poslovni sklad ne krijejo inflacijskega razvrednotenja družbenega premoženja. Delovna organizacija, ki ni zagotavljala dovolj velikega vložka v poslovni sklad, da bi zagotovil vsa združevanja iz poslovnih sredstev za družbeno nadgradnjo in za razvoj nerazvitih ter inflacijsko razvrednotenje lastnih sredstev, je v naslednjem poslovnem obdobju težje poslovala, kar se je kazalo predvsem v pomanjkanju obratnih sredstev.
Sredstva kot produkcijski dejavnik bi se morala namreč ob slehernem inflacijskem razvrednotenju nadomestiti najmanj do višine, ki je potrebna za enostavno reprodukcijo v naslednjem poslovnem obdobju. Inflacija nezadržno povzroča, da potrebujejo ozdi v naslednjem obdobju večjo nominalno količino denarja za enak obseg poslovanja. Če si tega ne zagotovijo z lastno akumulacijo.si morajo oskrbeti tuje vire — kredite, ker bi v nasprotnem primeru postali nelikvidni inje v takih primerih poslovanje nemogoče. Večja tuja sredstva, pritegnjena v poslovanje, pa povzročajo visoke stroške denarja — danes je obrestna mera že 98 odstotkov — zato prihaja v takih primerih do tega, da se vedno več akumulacije preliva v stroške zaradi negativnih obresti. Zaradi tega tudi lahko ugotavljamo, da je na primer litijsko gospodarstvo v letu 1986 prelilo ogromno ustvarjene akumulacije za kritje stroškov obresti. Obresti od kreditov so znašale 3,537 milijonov, če to primerjamo z doseženo akumulacijo 1,181 milijonov, šele vidimo prave dimenzije in vzroke na slabše finančne učinke našega gospodarstvu C*'e bi imele organizacije združenega dela v občini večja lastna obratna sredstva, bi bila tudi akumulacija neprimerno večja.
Ali novi obračunski sistem odpravlja pomanjkljivosti dosedanjega?
Temeljna zamisel tvorcev novega obračunskega sistema je bila uveljavitev načela realnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. To se pravi, da naj bi se dohodek izkazoval v takšni višini kot je dejansko dosežen. Ali bo novi sistem to omogočil, bo pokazalo njegovo izvajanje v praksi. Prvi rezultati bodo znani že letos pri izdelavi periodičnih obračunov.
Podane so bile tudi že nekatere pripombe strokovnjakov, češ da bi bilo potrebno posamezne izvedbe bolj natančno opredeliti, na primer pri revalorizacijskih koeficientih, vsi pa soglašajo s tem. da je potrebno preiti na novsistem. ki bo vsaj do neke mere prikazal, v kakšnem stanju je družbeno gospodarstvo.
Že dosedanji obračuni na modelih preteklega leta so poka/ali. da se bo dohodek po novem obračunskem sistemu zmanjšal. Težko je pa napovedati v kolikšni višini, ker je odvisno od posameznega ozda. kako gospodari Vsekakor pa je jasno, da bo novi obračunski sistem izredno prizadel predvsem tiste ozde. ki
so doslej ustvarjali velik dohodek na račun večjega kapitala od lastnih potreb, s katerim so razpolagali. Sredstva so posojali drugim delovnim organizacijam in zaračunavali visoke obresti ter jih prelivali v dohodek — ki pa je bil osnova za oblikovanje skupne, splošne in osebne porabe. To je bila izredno velika hiba dosedanjega sistema, ki pa jo novi sistem odpravlja. Dohodka na račun obresti ne bo več, zato se bo tudi zgodilo, da se bo pri takih ozdih dohodek po novem obračunskem sistemu izredno zmanjšal.
Posebnosti v novem obračunskem sistemu so predvsem tekoče revalorizacije vseh pomembnih postavk s tekočo inflacijo, Vsake tri mesece se bo revalorizirala sedanja vrednost osnovnih sredstev, revalorizirale se bodo zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja in embalaže, pa tudi nedokončana proizvodnja, storitve, polizdelki in končni izdelki. Prav tako se bodo tudi revalorizirali stroški prodanih izdelkov in storitev. Revalorizacija bo zajela tudi terjatve in obveznosti. Med revalorizacijske učinke pa se bodo prištevale tudi tečajne razlike in obresti do višine inflacijske stopnje. Pozitivni in negativni revalorizacijski učinki se bodo med seboj pobotali tako. da se bo nazadnje ugotovilo, koliko je še pozitivnih revalorizacijskih učinkov. Na koncu se bo izvedla še revalorizacija lastnega premoženja in izvedla primerjava, v kolikšni meri pozitivni inflacijski učinki krijejo revalorizacijski učinek premoženja. Če se bo ugotovilo, da jih ne pokrivajo, se bo morala razlika vknjižiti v breme dohodka, to se pravi, da se bo tudi dohodek še dodatno zmanjšal. Iz vseh dosedanjih preračunavanj lahko sklenemo, da bo doseženi dohodek že v prvem četrtletju letošnjega leta tudi v naših organizacijah združenega dela manjši, lahko se bo celo primerilo, da dohodka ne bo dovolj za kritje vseh obveznosti iz dohodka in celo za kritje osebnih dohodkov.
Vpliv manjšega dohodka na skupne in splošne potrebe
Že več let se ugotavlja, da je naše gospodarstvo premalo razvito — kar velja še posebej za našo občino — da bi lahko v sedanjem obsegu krilo vse družbene potrebe v občini in širši družbeni skupnosti brez škode za lastni razvoj in napredek.
Novi sistem posega tudi na to področje. Ker bo gospodarstvo izkazovalo povečini manjše učinke, bo s tem na razpolago tudi manj sredstev za vzdrževanje takšnega družbenega standarda, ki smo si ga zastavili. Ker bo sredstev manj. bomo morali to dejstvo upoštevati in se temu primerno tudi organizirati, in sicer na način, ki bo čim manj boleč za dejavnosti in občane.
Gledano dolgoročno, kaže novi obračunski sistem bistvene pozitivne premike v korist krepitve materialne osnove in hitrejšega razvoja gospodarstva. Vendar pa njegovo izvajanje ne bo vedno in povsod neboleče in nanj ob prvih težavah ne bi smeli usmeriti plazu enostranskih kritik. Zavedati se moramo resnice, da vodi pot k hitrejšemu družbenemu napredku le na podlagi trdnejšega in močnejšega gospodarstva.
Andrej Kralj
Bomo preživeli?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vsak bo moral pomesti pred svojim pragom, obenem pa poskrbeti za očiščenje cele Slovenije. Kaj bomo morali torej storiti v naši občini? Na kratko, mislim, da predvsem naslednje:
1. Zrak. Poglavitni vzrok za onesnaženje okolja z vsemi posledicami je v umazanem zraku. Šestletne meritve SO2 in prahu v Litiji kažejo nenehno slabšanje zraka. Litija, včasih oaza čistega zraka med Zasavjem in Ljubljano, nima več čistega zraka. Zaradi velike prisotnosti SO2 tudi pri nas pada kisel dež, ki uničuje gozdove, zastruplja poljščine, izvire studenčnice... Kaj storiti? Pridružiti se zahtevam za nameščanje čistilnih naprav na dimnike, ki v Sloveniji bruhajo največ SO2 (termoelektrarne na premog v Ljubljani, Trbovljah, Šoštanju itd). Nadalje, bistveno zmanjšati emisije SO2 iz naših dimnikov (zasebnih in družbenih). Kako? Z izdelavo uresničljivega načrta daljinskega ogrevanja Litije, Šmartna in drugih večjih naselij (pa naj stane kolikor hoče, saj gre vendar za zdravje!). Do uresničitve te zamisli pa lahko samo upamo, da se bomo lahko še kdaj ogrevali z oljem, ali pa da bomo dobili premog z bistveno manjšo vsebnostjo žvepla kot sedaj. Seveda pa bo treba (zlasti velja to za Litijo) sprejeti tudi (pameten) razvoj nove gradnje stanovanj.
Prenaseljenost posameznih območij (npr. Rozmanov trg v Litiji) povzroča ljudem poleg utesnjenosti tudi kup ekoloških posledic, zato v bodoče ne bi smeli graditi več kot pa prostor sploh prenese. Zaradi prenaseljenosti se ljudje dušijo zaradi lastnega življenja. Razmisliti bo treba o gradnji tolikšnega števila stanovanjskih enot, kolikor je v določenem okolju naravnega prirastka (ali malce nad tem) in temu prilagoditi tudi ves ostali razvoj (gospodarstvo, komunala...).
Hude posledice za zdravje (in življenje!) ljudi imajo tudi izpušni plini vozil. Količin svinca v Litiji in drugih krajih, obremenjenih 1 prometom, sicer ne poznamo, ker jih ne merimo, domnevam pa, da niso ravno majhne, saj vodi skozi Litijo (čedalje bolj!) obremenjena tranzitna cesta. Če k temu dodamo še naš lokalni promet, je domneva že dejstvo. Tudi Šmartno in Hotič sta zelo obremenjena zaradi strupenih plinov. Vse skupaj pa povzroča tudi prekomeren hrup, ki ljudem greni življenje in zdravje. Edina dokončna rešitev od tovrstnega zastrupljanja ljudi je nedvomno v izgradnji obvoznih tranzitnih cest, ki se bodo izognile navedenim krajem. Obenem pa bi kazalo že končno tudi tako planirati stanovanjska naselja in ceste, da ne bomo zraven stanovanjskih hiš nato gradili s prometom obremenjenih cest ali pa po obstoječih cestah močno povečevali prometa in hrupa.
2. Voda. Znani so problemi s pitno vodo v Litiji in Šmartnem. Lahko domnevamo, da razne hude bolezni z območja tega vodovoda izvirajo prav zaradi občasne prisotnosti rakotvornih snovi v tej vodi? No, sanacija vodnega zajetja v Reki Gozdu že poteka, kaj pa drugod? Ljudje, ki žive na podeželju, vedo povedati, da je vode (pitne) čedalje manj! Čedalje manj je živih studencev (vzroki?!!), večino potokov pa so ljudje nespametno »ujeli« že kmalu po izviru in jih zabetonirali. Velikokrat tudi za eno samo hišo! Kako nespametno ravnanje! Kaj storiti? Najbrž bi bilo treba temeljito razmisliti o vikendih, ki so posejani domala že na vseh gričih, jasah, obronkih itd. Podrli jih zanesljivo ne bomo, vendar bi v bodoče kazalo tovrstno gradnjo povsem ustaviti in določiti za gradnjo le toliko in tisti prostor, kjer ne bo prihajalo do tolikšnega obremenjevanja naravnega okolja, zlasti pitne vode.
3. Odpadki. Odlagališče komunalnih in posebnih odpadkov je v občini še vedno ne do kraja razrešeno vprašanje. Tudi v okviru Slovenije so v izdelavi razne študije, ki predvidevajo tako imenovano regionalizacijo odlagališč. Bilo naj bi jih čim manj (za ljubljansko regijo npr. le eno), urejena pa bi bila tako, da ne bi obremenjevala okolja niti s smradom, dimom, izcedki ne videzom. Gre za zelo moderno tehnologijo, ki jo v razvitih državah že uspešno uporabljajo. Kaj pa pri nas, v občini? Smeti kolikor hočeš, povsod, ne samo v potokih in na obronkih gozdov, tudi že daleč v gozdovih, povsem pri studencih. Predvsem embalaža vseh vrst, ostanki hrane, izrabljena oprema, oblačila, avtomobilski deli in še in še. Nihče ne ve, koliko je med vso to svinjarijo tudi zelo strupenih snovi, ki jih ljudje tako nepremišljeno in nesramno odpeljejo in odvržejo tja, kjer je najlepše — v gozd in v potok. Nobena država nima toliko denarja, da bi zaposlila toliko inšpektorjev, da bi prežah na vseh stezicah in obrežjih ter preprečevali to neodgovorno početje nekaterih ljudi. Če bi hoteli ta problem rešiti dokončno, je rešitev v vzgoji ljudi, vendar je pogojena z nekaj desetletji tega dela. V tolikšnem času pa bi v naši občini že težko našli potoček ali gozdno stezo, ki ne bi bila že nepopravljivo zasvinjana. Je rešitev v silno ostri kaznovalni politiki? In drugih zaposlitvah stražarjev?
Tine Brilcj
Prihodnjič: Umetna gnojila, hidromelioracije, regulacije rek in potokov, gozdne ceste, hrup, promet.
Če bo slo tako naprej
Leto 1962-poleti, samo 25 let nazaj. V Litiji. Litijsko polje s krasnimi njivami pšenice sega vse do šole. Na (iraški Dobravi njiva pri njivi, ob robu travniki in sadovnjaki. Star litijski most zlahka pre-
Informacija o vodovodu Litij a-Smartno
KOP Komunala Litija je že dokončno montirala klorinatorje na črpališču ob Ljubljanski cesti in na nadrezervoarju v Sitarjevcu. Klorinatorji so v poskusnem obratovanju od 2. 4. 1987. V času poskusnega obratovanja klorinatorjev KOP Komunala Litija redno kontrolira vsebnost klora v vodi. Poleg tega so bili v tem času odvzeti vodni vzorci in poslani v ustrezne analize zaradi ugotavljanja eventuclnih stranskih učinkov kloriranja. Vse dosedanje analize vzorcev klorirane vode potrjujejo, da je voda neoporečna in da klo-riranje ne povzroča stranskih negativnih učinkov.
Ukrep prekuhavanja vode je Se v veljavi. Po uspeSnem poiz-kusnem obratovanju klorinatorjev bo ukrep prekuhavanja vode odpravljen, o čemer bodo uporabniki vodovoda ustrezno obveščeni.
Poleg teh aktivnosti tečejo priprave na sanacijske posege na varstvenih območjih vodnih zajetij v Reki Gozdu. Zaradi vremenskih razmer seje izdelava tehnične dokumentacije zavlekla iz marca v mesec april in bo po zagotovilih izvajalca izdelana do konca aprila. S sanacijskimi deli na varstvenih pasovih v Reki Gozdu bo možno pričeti v mesecu maju 1987.
Delovna skupina za spremljanje vodooskrbe v Litiji in Smartncm
Ob obisku predstavnikov ZG Ljubljana v Litiji
Rekonstrukcija bo!
Razgovori predstavnikov Železniškega gospodarstva Ljubljana in občine Litija so bili namenjeni predvsem rekonstrukciji železniške postaje v Litiji.
V začetku aprila letos so bili na obisku v Litiji predstavniki Železniškega gospodarstva Ljubljana, ki so se s predstavniki občine Litija pogovarjali o rekonstrukciji železniške postaje v Litiji, sistemu ureditve železniškega prometa v ljubljanski regiji in lokaciji remontne delavnice za vzdrževanje železnice.
Na razgovoru so ocenili, da seje železniški oziroma potniški promet na relaciji Litija-Ljubljana in nazaj v zadnjih letih močno povečal. ŽG Ljubljana je v zvezi s tem marsikaj storila, predvsem so povečali število vlakov in skorajda eliminirali zamude, vendar so vlaki od Litije do Ljubljane in nazaj še vedno prepolni. Približno 3000 ljudi, ki se vsak dan vozi na tej relaciji, postavlja litijsko železniško postajo na četrto mesto v Sloveniji po obremenitvi potniškega prometa.
Velika ovira pri nadaljnjem izboljševanju potniškega prometa do Ljubljane je tudi prometna ureditev železniške postaje v Litiji.
Za potnike niso urejeni varni dostopi, pa tudi velika obremenjenost proge Zidani most — Ljubljana onemogoča
učinkovito reševanje tega vprašanja. Vlaki nenehno brzijo mimo Litije in prav veliko srečo imamo, da na naši postaji ni več smrtnih žrtev.
ŽG Ljubljana bo problem litijske železniške postaje rešila s kompletno rekonstrukcijo, ki bo razrešila navedeno problematiko. Zgrajeni bodo pohodi z dostopi iz, Prcdilniške in Kidričeve ceste, tiri bodo nekoliko prestavljeni, na peronu bo zgrajen dodaten tir, nekateri objekti bodo porušeni in prestavljeni. To je le grob opis glavnih del. Za rekonstrukcijo železniške postaje v Litiji bo ŽG Ljubljana uporabila tudi mednarodni kredit. Dela se bodo pričela najkasneje spomladi 1988, če pa bodo postopki v zvezi z. izkoriščanjem kredita stekli hitreje, pa se bo gradnja pričela že jeseni letos.
Glede lokacije remontne delavnice za popravila in vzdrževanje železnice je bilo pojasnjeno, da gre le za premestitev remontne delavnice iz železniške postaje Laze v bližino železniške postaje Kresnice in ne za namestitev delavcev.
S. Š.
naša peščico avtomobilov in nekaj deset furmanov, ki tovorijo les na postajo. Hrupa skoraj nobenega. V Savi je živ-žav. Od Bcdena do Zavrsja. Zlasti na sipinah pod litijskim mostom. Mladina plava v njej po dolgem in počez, skače vanjo z. mostu, sem ter tja se pripelje kajakaš in kdaj pa kdaj še tudi splav. Kdor je žejen, gre v vodo do kolen in pije...
L«tl 1987. Samo 25 let kasneje, v Litiji živi 7.000 ljudi. 2-krat več, kot z naravnim prirastkom. Hrup na koncu mostu je zaradi gostega prometa tolikšen, da se ne moreš pogovarjati čez. cesto. Zrak je težak, čuti se svinec, CO... Veliko njiv je pozidanih. Sava, ki teče pod novim mostom je umazan, smrdeč industrijski kanal.
Vse toje nastalo v borih 25 letih. Kaj bo čez 25 let? (preberi naslov uvodnika!)
Dogajanje na področju skupne porabe družbenih dejavnosti
V mesecu maju 1987 bodo prve seje skupščin SIS družbenih dejavnosti. S sejami nekoliko kasnimo /aradi številnih nejasnosti pri izračunu sredstev skupne porabe za leto 1987, ki so nastale zaradi zveznega Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev v DPO in SIS družbenih dejavnosti, objavljenim v Uradnem listu SFRJ 27. 2. 1987. Samoupravne interesne skupnosti v občini Litija so leto 1986 zaključile s presežki v skupnem znesku 117.048.000 din. Kljub ugotovljenim presežkom pri Občinski zdravstveni skupnosti Litija v višini 52.383.000 din, je Zdravstvena skupnost leto 1986 zaključila z izgubo v višini 162.824.000din. Izguba sebov letu 1987 pokrila s prenesenimi presežki iz leta 1986 in s posebne prispevne stopnje 0,95 iz dohodka.
V letu 1986 je bila prvič ustvarjena izguba pri Skupnosti socialnega skrbstva v višini 11.500.000, ker združena sredstva po veljavni prispevni stopnji niso zadoščala niti za realizacijo zagotovljenega programa. Problem zagotavljanja sredstev po obstoječi prispevni stopnji 0,73% se bo nadaljeval še v letu 1987 in so prve težave že
znane. Skupnost je iz meseca v mesec nelikvidna. Stanje se trenutno rešuje z najetimi kratkoročnimi krediti.
Na sejah skupščine OSISdružbenih dejavnosti se bo obravnavala prva uskladitev sredstev skupne porabe za leto 1987.
Izhodišča za leto 1987 so usklajena z zvezno resolucijo, ki opredeljuje 10%) Zaostajanje rasti sredstev skupne porabe za rastjo dohodka in omejeno porabo sredstev SIS družbenih dejavnosti tako, da se presežki prihodkov nad z. zvezno resolucijo dovoljenimi zneski vsak mesec blokirajo in na podlagi ugotovljenih presežkov nižajo prispevne stopnje. Na podlagi teh usmeritev je v globalu rasti sredstev skupne porabe za leto 1987 povečana rast sredstev za OD 36% na poprečne izplačane v letu 1986. za materialne izdatke in amortizacijo pa 32%.
Global sredstev skupne porabe za leto 1987 se v odnosu na preteklo leto lahko poveča za 37,5% ob upoštevanju planirane rasti dohodka v občini za 40%.
Izvirni prihodki pri posamezni OSIS se združujejo v obdobju januar-
—maj 1987 po poprečnih prispevnih stopnjah in znašajo skupaj iz osebnega dohodka 12,42%), iz dohodka 15,71%. Od 1. junija dalje se prispevne stopnje na podlagi ugotovljenih presežkov nad dovoljeno porabo sredstev v višini zadnjega četrtletja leta 1986 v prvem tromesečju leta 1987 znižajo za posamezne OSIS, razen pri Skupnosti socialnega skrbstva, ki nima presežkov in tudi poraba sredstev po zakonu ni omejena. Prav tako ostane pri OZS Litija stopnja v globalu nespremenjena ne glede na to, daje dejavnost v globalu skupne porabe za leto 1987 povečan le za 27%, medtem ko je pri drugih SIS povečana od 39%' do 42%. Prispevne stopnje iz osebnega dohodka se po prvi uskladitvi skupne porabe za leto 1987 znižajo za 0.53% in povečajo za 0,50% pri Skupnosti socialnega skrbstva ter so v globalu nižje za 0.03%. Iz dohodka se stopnja vgloba-lu ne spremeni in ostane v višini 15,71%. Izvedena je sprememba znotraj globala, in sicer se zniža stopnja za dejavnost pri OZS za 0,15%. pri skupnosti za zaposlovanje pa za 0,02%. Skupno zmanjšanje 0,17% se prenese na stopnjo za pokrivanje pri-
manjkljaja pri OZS Litija, ki se poveča iz 0,78% na 0,95%).
Skupna dovoljena poraba OSIS za leto 1987 tako v globalu znaša 4.232.337.000 din. V tem znesku so upoštevana sredstva solidarnosti, ki jo sam. int. skupnosti zdravstva, skrbstva, otroškega varstva in zaposlovanja združujejo v Republiške SIS v višini 78.961.000 din. Sredstva za solidarnost se v globalu za primerljivost v rasti na preteklo leto ne upoštevajo.
Primerljiva masa sredstev leta 1987 v višini 4.153.376.000 din je za 37.3% večja od porabljenih sredstev leta 1986 (3.023.444.000 din).
Pritok in poraba sredstev v skupni porabi OSIS družbenih dejavnosti se bo na podlagi gibanj v gospodarstvu in zakonskih usmeritev med letom spremljala in usklajevala.
Posledica znižanja prispevnih stopenj bo pri posameznih OSIS krčenje programov, kar bo zelo neugodno vplivalo na razvoj družbenih dejavnosti. Nastale težave bo potrebno reševati v širši družbeni skupnosti, saj to ne bo več problem le izvajalcev po posameznih področjih.
Marica Plaskan
V Litiji se bo v planskem obdobju 1986—90 gradila čistilna naprava za prečiščevanje odpadnih voda iz kanalizacijske mreže. Pobudnik te investicije je vodnogospodarska skupnost, ki sije za cilj zastavila vsaj delno očistiti reko Savo. V ta sklop sodi tudi /gradnja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih voda, ki se zlivajo vanjo ali v njene pritoke. Vsekakor pohvale vredna odločitev. Tako je vodnogospodarska skupnost tudi sofinancer omenjenega projekta. Kljub prizadevanjem pa njena finančna sredstva ne morejo kriti celotne investicije v Litiji, tako da bo znaten del bremena prevzela občinska komunalna interesna skupnost.
Povsem jasno je, da čistilno napravo potrebujemo, če ne želimo živeti v zastrupljenem okolju. Zavedamo se, da morajo aktivnosti za čistejše okolje in varovanje naravnih dobrin — zraka, vode in tal postati vsakdanjost in prodreti v zavest vseh delovnih ljudi in občanov. Tako tudi enormega povišanja cen komunalnih storitev iz. naslova zbiranja sredstev za izgradnjo čistilne naprave ne sprejemajo vsi kot nujno zlo. Vsekakor predstavlja izgradnja naprave dolgoročno naložbo in pomeni, da seje naposled tudi v litijski občini na področju ekologije nekaj premaknilo. Toda v isti sapi nas vznemirit višina investici)t in misel, da bo čistilna naprava predraga. Res je, da sama gradnja ni poceni, toda zavedati se moramo, daje tošclcdcl potrebnih sredstev, ki jih zahteva nemoteno delovanje čistilne naprave in opravljanje njene funkcije. Znano je, da je tip čistilne naprave, kakršno nameravamo graditi v Litiji na sotočju Reke in Save (kombinacija mehanskega in biološkega čiščenja z aktivnim blatom in aeracijo),
Smo dovolj bogati?
glede vzdrževanja in pogonskih stroškov med najpolratncjšimi.
Poraba dragocene in vedno dražje energije na omenjenem tipu čistilne naprave je namreč izredno visoka. Torej upravičeno lahko pričakujemo, da se naše komunalno gospodarstvo spričo tega ne bo znašlo v zavidljivem položaju, prej nasprotno. Zano je, da v komunali že sedaj cene ne dosegajo niti stroškov enostavne reprodukcije. V poprečju za I. 1986 je bila v litijskih komunalnih dejavnostih stopnja pokritja stroškov enostavne reprodukcije le 72,9% (76,6% pri vodovodu, 43,8% pri kanalizaciji in 77,3% pri odvozu trdih odpadkov). Z izgradnjo čistilne naprave, ki neracionalno troši drage proizvodne faktorje, pa se lahko stanje bistveno spremeni, saj stroški vzdrževanja in pogona bioloških čistilnih naprav s postopkom aeracije in aktivnim blatom vsekakor niso zanemarljivi, nasprotno, izredno visoki.
Pri projektiranju čistilnih naprav velikostnega reda kot bodoča litijska naprava bi se bilo smotrneje odločiti za gradnjo naprave za biološko čiščenje (v kombinaciji z mehanskim čiščenjem in po potrebi tudi llotacijo) s precejalniki ali potopni-ki. s katerimi dosegamo visoke učinke (znižanje BPKs tudi do 95%), ravno tako kot z aktivnom blatom. (V tujini, npr. v ZDA in ZRN, tudi pri nas niso redki primeri, da se odločamo za gradnjo na-
prav s precejalniki ali potopniki za biološko čiščenje odpadne vode za obremenitve do 100001.i. ekvivalentnih enot in tudi več. s precejalniki pa tudi za nekajkrat večje obremenitve. Tako visokih obremenitev pa tudi najbolj optimistični scenariji razvoja občine Litija ne predvidevajo, še posebno zato ne. ker potencialno največji polutant, IUV v Šmartncm, že gradi svojo čistilno napravo). Prednost omenjenih tipov čistilnih naprav je predvsem pri porabi energije za čiščenje 1 m' poprečne odpadne vode. Ta znaša pri precejalnikih in potopnikih 30 do 60 Wh (za kar lahko izkoristimo že padec in kinetično energijo same odpadne vode), pri čiščenju z aktivnim blatom pa kar 150do 300 in celo več Wh. Preprost račun nam pove. kaj to pomeni v dobi 30 in več let. za katero se običajno take naprave projektirajo in naj bi se v tej dobi tudi amortizirale. Ne samo obratovalni stroški, tudi nabava drage in večinoma uvožene opreme je za potopnikc bistveno cenejša, pri precejalnikih pa je oprema sila enostavna. Pri čiščenju z aktivnim blatom se pojavljajo tudi problemi t.i. cepitve blata, povratnega prečr-pavanja, navzemanja kisika in še bi lahko naštevali. Že preliminirane grobe primerjave treh tipov čistilnih naprav nazorno pokažejo, da izbira tipa litijske čistilne naprave ni upoštevala vseh aspektov. predvsem pa ne analize odpadne vode, če je bila ta sploh opravljena.
Proučitev nastanka odpadnih vod (gospodinjstva, industrija), osnovne meritve (količina, vsebnost strupenih snovi, BPK. KPK ipd), analize za določanje kvalitete odpadne vode (velikost delcev, kemijske analize), testi razgradljivosti snovi in testi čiščenja pa bi vsekakor morali imeti odločilno vlogo pri izbiri postopkov čiščenja in tipa čistilne naprave. Tudi zaradi naštetih neustreznih aktivnosti pred projektiranjem čistilnih naprav prihaja do bistvenih odstopanj med projektiranimi in izmerjenimi parametri pri delujočifi čistilnih napravah v Sloveniji. Povedano drugače: čistilne naprave ne dosegajo želenih učinkov ali pa sploh ne delujejo. Od tod tudi pritožbe občanov v nekaterih naseljih, da se okoli omenjenih naprav širi neprijetn vonj. (V Sloveniji je zgrajenih že nad lOObiološkihčistilnih naprav, komunalnih in komunalno-industrijskih, v gradnji pa jih je še okoli 15).
Če vidimo vsaj našteta dejstva o gradnji izbranega tipa čistilne naprave v Litiji, se začetno navdušenje nad tem. da bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem okolju, kaj hitro razblini, saj je evidentno, da problemu projektiranja in gradnje omenjene naprave ne posvečamo dovolj pozornosti in mu ne pripisujemo prave teže, ali pa morda namerno ponavljamo napake, ki so bile storjene v nekaterih mestih širom po Sloveniji. Kot posledico tega pa lahko odgovorni pričakujejo le neustrezno prečiščevanje odpadne vode z vsemi posledicami in v končni konsekvenci nezadovoljstvo občanov.
Na koncu se lahko torej upravičeno vprašamo, ali smo dovolj bogati, da se za tako pomembno in drago investicijo, kot je gradnja čistilne naprave, odločamo malodane na slepo?!
Jani Zore
12 KRAJEVNIH SKUPN
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Priprave na zbor krajanov
V drugi polovici marca se je sestalo predsedstvo KK SZDL Šmartno, kjer so člani razpravljali o administrativno-finančnem poslovanju v domači krajevni skupnosti, o delovanju krajevnega urada, ki je zdaj znova odprt, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. in od 13. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, nadalje o pripravah na programsko-volilno sejo KK SZDL, ki bo jeseni, že prihodnji mesec pa bodo sklicali zbor krajanov. Na njem bodo obravnavali poročilo o izvajanju prvega krajevnega samoprispevka, začeli javno razpravo o imenovanju ulic v Šmartnem in na Ustju, dotaknili pa se bodo tudi ekologije, energije in varčevanja.
Nazadnje so govorili še o nekaterih tekočih zadevah, med katerimi naj omenim podelitev bronastega znaka OF, delovanje pogrebnega odbora, ustanavljanje terenskih odborov SZDL, solidarnostno akcijo za prizadete krajane v Zagorju in problematiko prostora za krajevno knjižnico.
Vabimo vas k sodelovanju
Zgodovinski krožek vodi v šmarski šoli učitelj zgodovine Tone Škrabanja. Skoraj vsako leto nas njegovi člani presenetijo z razstavo. Doslej so jih pripravili že pet (starine, denar, knjige, dokumenti, fotografije), le lani niso pripravili razstave o vojaških odlikovanjih, ker so zbrali premalo gradiva.
Da bi učenci čim bolje spoznali domači kraj, predvsem pa njegovo kulturno dediščino, so lani pripravili kulturni dan, ki so ga vodili šolarji sami, letos pa jih je vodila po Šmartnem upokojena učiteljica in domačinka Lojzka Groznik.
Mladi zgodovinarji so se tokrat z menotorjem odločili, da bodo sredi letošnjega maja pripravili razstavo »Šmartno v preteklosti«. Gradivo predvsem fotografije in razne dokumente, že zbirajo, vendar člani krožna ke bodo mogli obiskati vseh občanov, zato jih prosijo, da predmete, ki so povezani z zgodovino kraja in bi bili zanimivi za razstavo, sami prinesejo v šolo do 8. maja, saj jih bodo zanesljivo dobili nazaj. Šmartno se ponaša z večstoletno tradicijo, zato je prav, če njegovo bogato zgodovino predstavimo tudi sedanjim rodovom.
Boris Žužek
Srečanje po petdesetih letih
Učence, ki so začeli obiskovati osnovno šolo v Šmartnem pri Litiji leta 1937 — razredi učiteljic Rozalije in Marije IGLIC, obveščam, da se bomo letos srečali pod geslom: »50-LETNICA PRVEGA VSTOPA V HRAM UČENOSTI«.
Naprošam vse, da se mi pisno javijo in pošljejo svoje predloge za snidenje (junij ali september) na naslov:
Ana Škoda-Flego, Ustje 53, 61275 Šmartno pri Litiji.
cesto skozi Zavrstnik, uredili cesto za krajevnim uradom (kanalizacija, javna razsvetljava, vodovod, asfalt), zgradili na Ustju pločnik od blokov do spomenika, obnovili športni igrišči na Ustju ter v Šmartnem in posodobili prostore krajevne urada.
Zvedeli smo, da izvedba prve naloge, ureditev Zadružnega doma, poteka po predvidenem programu. Mladinski klub so obnovili že pred novim letom, zamenjali so električno napeljavo, pod in uredili sanitarije ter prostor prebelili, sedaj pa nadaljujejo dela s preurejanjem dvorane. Litijski Gradmctal je že sklenil pogodbo za obnovo in dopolnitev električne napeljave in pripravil predračun za ureditev centralnega ogravanja. Lesna industrija Litija pa bo po napotkih strokovnjakov za akustiko izdelala nov strop v dvorani.
Vsa sklepanja pogodb ter izvajanja posameznih del potekajo v skladu z dotokom sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu. Za ureditev Zadružnega doma bomo zbirali denar do konca letošnjega avgusta.
V akcijo pa se bodo vključili tudi šmarski mladinci; pred urejanjem ogrevanja dvorane bodo očistili kotlovnico, klet in prostor poleg odra.
O nadaljnjih delih ter izvajanju posameznih nalog krajevnega samoprispevka vas bomo v Glasilu občanov sproti obveščali.
Boris Žužek
Preurejena mladinska soba
27. marca 1987 smo šmarski mladinci povabili k ogledu preurejene mladinske sobe krajane in predvsem mlade, ki še ne poznajo našega dela.
V ureditev sobe smo vložili veliko truda in domišljije. Sedaj je naš prostor veliko bolj prijeten, živ in mladosten.
Obiskovalce smo seznanili s preteklim in sedanjim delom naše organizacije in jim zaupali tudi naše načrte.
Anuška Potisck
KSGABROVKA
Popestrili naravoslovni dan ZPZ In MPZ zoPet gostovala
■a. Pevri in nevke i/ f Jnhrnvtf en InVrai vavili n'i rtniwiiilrA   Vrnil, ■ r* ~u:..|.
Izvedbe naravoslovnih in kulturnih dni si brez. zunanjih sodelavcev skoraj ne moremo zamišljati, če hočemo, da bodo dosegli svoj smoter. Nekaj izkušenj že imamo, veseli pa smo novih oblik sodelovanja.
Za naravoslovni dan v 7. razredu smo za temo »Energija v povezavi z okoljem« zaprosili za sodelovanje Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Radi so nam ustregli. Iz Ljubljane sta prišla dva gozdarska inženirja, iz litijskega obrata pa domačin Drago Omerza.
Najprej so si učenci v šoli ogledali filme o gozdnih učnih poteh, izkoriščanju gozda in o onesnaževanju, nato pa so odšli na ogled skozi gozd. Hodili so po poti, kjer že vrsto let vodijo študente Biotehniške fakultete in druge ekskurzije, spoznavali pa so rasti in vrste drevja ter se seznanili z gozdnimi škodljivci in njihovim uničevanjem ter s sečnjo in obnavljanjem gozdov.
Učence je vsebina naravoslovnega dne zelo navdušila, zato si podobnih dni z zunanjimi sodelavci in strokovnjaki še želijo. Boris Žužek
Vidni so že prvi rezultati
Sredi marca je minilo leto dni, odkar smo občani krajevne skupnosti Šmartno uspešno izglasovali prvi krajevni samoprispevek, in sicer za obdobje od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. V navedenem obdobju naj bi uredili Zadružni dom, posodobili
Pevci in pevke iz. Gabrovke so tokrat zavili na Gorenjsko. Vrnili so obisk ženskemu pevskemu zboru Milka Škoberncta z Jesenic, nastopili pa so v KS Dovje Mojstrana, in sicer v soboto, 21. marca. ŽPZ KUD Fran Levstik pa je v soboto, 11. aprila, gostoval še v Cerknici, kjer je nastopil na koncertu skupaj s tamkajšnjim domačim zborom.
Obisk Marjana Smodeta
V nedeljo, 29. marca, je Gabrovko obiskal znan pevec Marijan Smode. Dvorano so napolnili predvsem mladi, ki so vsako njegovo pesem nagradili z navdušenim aplavzom. V svojem enotirnem nastopu je predstavil zlasti pesmi s svoje zadnje plošče oziroma kasete. Poslušalcem je zaupal tudi svoje glasbene načrte, zapel pa je tudi nekaj pesmi po željah obiskovalcev.
Kam iz zadreg?
Ob tem naslovu lahko človek pomisli na marsikaj, resnica pa je takšna: člani gledališke skupine KUD Fran Levstik in OO ZSMS iz. Gabrovke so pripravili in v nedeljo,-22. marca, tudi uprizorili komedijo KAM IZ ZADREG. Gledalci in gledalke so se tako po nekajletnem premoru zopet lahko nasmejali domačinom,
OSTI OBČINE LITIJA
mm
ki so se v igri sicer amatersko, vendar zelo uspešno reševali vsak iz svoje zadrege. Predstavo je režiral Ciril Vertot. Gabrovčani so že gostovali na Dolah, Vačah, v Podkumu in v Svibncm, obiskali bodo še Veliko Loko, sezono pa bodo zaključili s ponovitvijo pred domačim občinstvom v Gabrovki v soboto, 25. aprila.
9. občinska revija
9. občinska revija je bila letos, po osmih letih, zopet v Gabrovki. Posvečena je bila 120-letnici rojstva Petra Jereba. Na reviji je nastopilo deset zborov oziroma 258 pevcev in pevk. Vsak zbor je zapel tri pesmi, od katerih je bila vsaj ena Jerebova. Razveseljivo je dejstvo, da v dvorani niso sedeli samo pevci in pevke, pač pa še precej ljubiteljev lepe slovenske pesmi.
Anica Resnik
K S LITIJA
Velika pridobitev
Društvo invalidov Litija, ki šteje 143 članov in članic, je v petek, 27. 2. imelo svoj občni zbor. O delu v preteklem letuje spregovoril njegov predsednik Lado Zcvnik. Poudaril je, daje društvo v tem letu dobilo prostore na Parmovi 7 (bivša Pletilja). Ker so jim na občini zagotovili, da stavbe še ne bodo rušili, so se člani takoj lotili popravil. Doslej so popravili ravni del strehe in na levi strani zamenjali žlebove, uredili sanitarije in umivalnico, usposobili rekreacijsko dvorano, zamenjali razbita stekla na oknih, prenovili sejno sobo, na novo napeljali elektriko in pridobili električni priključek, del rekreacijske dvorane pa preuredili v shrambo za kurjavo. Večino del so opravili sami, na pomoč pa so jim priskočile tudi nekatere delovne organizacije.
Poleg tega so organizirali izlet v Metliko, posredovali priporočila za zaposlitev, popravila stanovanj, varstveni dodatek, napeljavo telefona... Udeležili so se tudi vseh športnih tekmovanj. Pomembno je tudi to,daje SZDL vsaki krajevni skupnosti posredovala sezname invalidov in bo tako vsaka KS imela delegata v predsedstvu društva. Tako bodo vsi občani sproti seznanjeni o njihovem delu.
Lado Zcvnik Foto: M. Š\
Z občnega zbora društva invalidov
KSPRIMSKOVO
Iz kulturnega življenja
Na Primskovem že nekaj časa z. uspehom deluje igralska skupina KUD, ki skupaj z. OS prireja ob različnih praznikih in drugih priložnostih bogate in pestre kulturne prireditve. Tako so v novembru in decembru pripravljali novoletno prireditev z naslovom Igramo vam za konec leta. Mladi so ob tej priložnosti zaigrali igrico ZLATA GOS in povedali v pesmi in besedi Eno pisano za konec, s katero so navdušili polno dvorano.
V januarju in februarju pa so vadili cnodejanko Velikaška norost in jo prvič predstavili krajanom ob dnevu žena.
Tudi učenci osnovne šole — čeprav jih je v oddelku samo dvanajst (iz 2., 3. in 4. r.), se v svoji interesni dejavnosti naučijo marsikaj. V letošnjem šolskem letu so predstavili že tri kratke igrice: Strah, Sedem dedkov Mrazov, Kljukčcva naloga. Na vseh proslavah pa tudi lepo zapojejo, dcklamirajo in recitirajo. Konec
decembra pa so s svojim programom gostovali skupaj s KUD-om v .lablanici in na Bregu.
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, smo ob kratkem kulturnem programu predstavili POTUJOČO KNJIŽNICO odraslim bralcem in uspeh ni izostal. Tako imamo za začetek že osem rednih odraslih bralcev. Vsem. ki radi berete, priporočamo, da se oglasite v naši knjižnici. Odprta je vsak ponedeljek od 12. — 13. ure. odrasli pa se lahko oglasite tudi ob nedeljah. KNJIGA NAS UČI IN PLEMENITI.
Naj ob koncu zapisa o kulturni dejavnosti v naši KS povemo še to. da si želimo še več pomoči od ZKO Litija in finančne pomoči od kulturne skupnosti, ker bi radi opremili prostor za prireditve z zavesami in odrskimi lučmi.
Vlogo Urške in Kljukca, ki bi rada mami za dan tena pripravila presenečenje, sta odigrala Alenka Vidgaj in Robi Rozina. (Foto: Miha Ovnik)
Prizor iz enodejanke Velikaška norost. Od leve proti desni: Tone Mu/hoče, Tadeja Miklavčič — mlajša sestra, Janko Vidgaj — razjiašalec, Matjat Ijtkar — pomočnik, Veronika Baje — starejša sestra. (Foto: Miha Ovnik)
Iz KO RK
Ob novem letu so aktivisti RK s skromnimi darili obiskali vse bolne krajane. V akcije se vedno vključijo tudi učenci, ki skrbno izdelajo vizitke za novo leto m dan žena in opravijo obiske.
Vsako leto izvedemo v sredini oktobra tudi srečanje starejših občanov in krvodajalcev.
V sodelovanju z OO RK Litija smo v lanskem letu izvedli tečaj Nega bolnika na domu. letos pa bomo imeli zdravstveno predavanje Bolezni srca in ožilja, in sicer v sredo, I. aprila, ob 16.30 v OŠ Primskovo.
Naša naloga pa je tudi, da se v čim večjem številu udeležujemo krvodajalskih akcij in skušamo v te vrste pripeljati čimveč mladih.
Uresničevanje načrta samoprispevka
Od izvedbe referenduma I. krajevnega samoprispevka je preteklo že dobro leto. V tem času smo združena sredstva namenili:
— za pomoč pri gradnji vodovoda 2.000.000 din
— za javno razsvetljavo (Sobrače, .lešče) 750.000 din
— za pomoč pri gradnji gasilskega
doma 1.500.000 din
— za nabavo materiala za razsvetljavo postajališč (Mišji
dol, Kopačija, Osnovna šola) 860.000 din
Ostala sredstva pa se zbirajo za našo najbolj zaželeno in potrebno pridobitev, to je razširitev telefonskega omrežja. O uresničevanju te naloge pa tečejo še razgovori s predstavniki PTTpodjetja, tako bomo o tem. lahko seznanili krajane v naslednji številki Glasila občanov.
M. V.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
mm
K S S A V A
Novo vodstvo
Marca seje sestala 16-članska skupščina KS Sava pod vodstvom Albina Me-rzela. Izvolili so delovna telesa skupščine, obravnavali in sprejeli so plan KS Sava za leto 1987.
Skupščina je izvolila tudi nove organe krajevne samouprave. Devetčlanskemu svetu KS bo predsedoval Vili Mandelj. Predsednik poravnalnega sveta bo Alojz Mahkovic, potrošniškega Anica Tori. pogrebnega odbora pa Marko Dernovšek.
Angelca Ocepek
KS VAČE
Krajane KS Vače obveščamo, da bodo v mandatni dobi 1986—1990 vodili skupščino KS predsednik ing. Pavel Hiršel. podpredsednik tov. Franc Lavrin, predsednik sveta KS bo Alojz. Urbanija, podpredsednik pa tov. Viktor Garantini.
Uradne ure v pisarni KS bodo vsak torek od 16. do 18. ure. Tako se bodo lahko krajani pogovorili o svojih problemih in prošnjah tudi s predstavniki organov skupščine in sveta KS.
KS Vače
IZ M A TICNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti..
Meseca marca se je v občini Litija rodilo 15 dečkov in 11 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 16 parov, med njimi:
Križan Bojan iz Ljubljane in Zabjek Zdenka Z Vrhnike, Kraševec Julij iz Kisovca in Kuder Hilda iz Zagorja, Golob Peter iz Hrastnika in Senc-gačnik Mojca iz Hrastnika. Klavžar Franci iz.Trbovelj in Glas Jolanda iz Trgovelj, Pavšič Savi iz Kranja in Lobar Romana iz Kranja, Mascarin Nevio Guioseppe iz Gorice in Sirk Metoda iz Ljubljane. Prah Alojzij iz Šentruperta in Klemenčič Mojca iz Trcbelncga.
Umrli v marcu:
Borišek Franc iz Stranskega Vrha. 91 let, Hribar Ana iz Širmanskega hriba. 80 let. Strojan Martina iz Litije, 78 let. Knez Marija iz Dobovice, 72 let, Žlembergar Alojzija, iz Gabrovke, 67 let, Prijatelj Anton iz Laz pri Gobniku. 86 let. Rcsnik Marija iz Moravč pri Gabrovki, 54 let, Bakalovič Antonija iz Ljubljane. 91 let. Anžič Alojzija iz Črnega potoka, 80 let, Borišek Frančiška iz Litije, 93 let. Zorčič Marija iz Črnega potoka, 77 let, Planinšek Jožefa iz Litije. 85 let. Ljubic Marija iz Črnega potoka. 64 let, Vavtar Marija iz Mihelcc, 81 let, Zevrl Frančiška iz Ljubljane, 83 let, Trobec Ivanka iz Ljubljane, 63 let.
Čož Joža
KS VINTARJEVEC
Izgradnja vodovoda
Zaselka Leskovica in Vrata ležita na južni strani občine Litija in spadata v krajevno skupnost Vintarjcvec. Sta zelo hribovita in neprimerna za obdelavo kmetijskih površin, zato se tu pretežno bavijo z živinorejo in sadjarstvom. V teh zaselkih živi preko sto krajanov. Od vsakega gospodinjstva hodi kdo na delo v delovne organizacije v Litijo ali Šmartno.
Ker sta zaselka pretežno hribovita in brez izvirov vode, smo se odločili, da zgradimo skupni vodovod, ki je življenjsko potreben, saj imajo sedaj vsa gospodinjstva samo kapnice. V sušnih obdobjih nam primanjkuje vode. Ob lanski nesreči v Černobilu zaradi radioaktivnega sevanja nismo smeli uporabljati vode iz kapnic. Dovažala nam jo je Občinska gasilska zveza iz. Litije, ki pa v takih primerih, pa tudi v sušnih obdobjih ne more zagotavljati vsem krajanom zadostne količine vode. Naša občina je namreč precej hribovita inje veliko vasi iz. zaselkov
oddaljenih tudi več kot 30 km od Litije.
Zato smo se krajani Leskovice in Vrat odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda in popravilo vaških poti. Do sedaj smo opravili že veliko del: izvedli smo raziskavo vodnega vira, pridobili projekt gradnje vodovoda, dobili gradbeno in lokacijsko dovoljenje, kupili cevi za primarno vodovodno omrežje, dobili kredit za napeljavo elektrike na črpališče, zbrali s prispevki vseh gospodinjstev 2.600.000 din, izkopali kanale, položili cevi za primarni vod v dolžini 4.000 metrov in zasuli kanale. Za vse skupaj smo potrebovali 1.184 ur.
V letu 1986 je znašal celotni proračun za izgradnjo vodovoda 65,525.654 dinarjev. Celotno gradnjo vodovoda financira 20 gospodinjstev iz obeh zaselkov. To je zanje zelo velika obremenitev. Finančno pomoč smo dobili od vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, s finančnimi sredstvi pa so priskočile na pomoč tudi nekatere delovne organizacije. Ob tej priliki se jim najlepše zahvaljujemo. Gradbeni odbor in krajani želimo, da bi gradnjo vodovoda končali v letošnjem letu. Ker pa cene materiala, ki ga moramo še nabaviti, nenehno rastejo, nam bo primanjkovalo še 5,000.000 din. Ne vemo, kako bomo ta sredstva dobili.
V preteklem letu smo v obeh zaselkih dobili telefonske priključke, ki so nas tudi veliko stali. V načrtu imamo tudi popravilo in posodobitev vaških poti. Želimo imeti tudi kak meter asfalta. Spridnimi rokami in dobro voljo se da marsikaj narediti.
Ob koncu naj se zahvalimo tudi Komunalni skupnosti Litija, tov. Karlu Le-mutu in Slavku Urbiču za vso pomoč in nasvete, ki so nam jih nudili.
Član gradbenega odbora Alojz Orožnik
KSJEVNICA
2. občinsko plesno prvenstvo
Poleg vsakoletnega srečanja plesnih skupin postaja na področju ljubiteljske plesne dejavnosti tradicionalno tekmovanje amaterskih plesnih parov v družabnih in popularnih plesih za naslove občinskih plesnih prvakov.
Na letošnjem, po vrsti že drugem srečanju plesalcev seje številnemu občinstvu v dvorani Zadružnega doma v Jevnici predstavili skupno 16 plesnih parov izraznih krajev naše občine, in tudi nekaj gostov, plesalcev iz Ljubljane, ki so bili domačinom kar huda konkurenca. Prikazano plesno znanje je bilo na zadovoljivi ravni, v razgovoru s plesalci in mentorji po prireditvi pa je bilo čutiti željo in potrebo po izpopolnjevanju znanja z možnostjo organiziranja različnih seminarjev in drugih strokovnih srečanj. Prireditev so s svojimi nastopi popestrile tudi plesne skupine iz. Jevnice in Litije, po končanem tekmovanju pa je mladina organizirala družabno-zabavni večer s skupino Šarm.
Občinski plesni prvaki za leto 1987 so postali:
— med člani: Igor Parkelj in Mateja Novak (Rondo Jevnica)
— med mladinci: Darko Vrhovec in Manja Gradišek (OŠ Litija)
— rock'n'roll: Brane Vrečar in Andreja Zrimšek (Ljubljana) pred domačinoma Darkom Vrhovcem in Majo Gnjatič (OŠ Litija).
Tekst: Igor Parkelj, foto: Vinko Udovič
Igor Parkelj in Mateja Novak, lanskoletna in letošnja zmagovalca v družabnih plesih
w
Čestita
b dne
r rs J
mpi
u dela
TEKSTIL TO£D Pletilja Litija TO^D Maloprodaja Slama
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TO^D Usnjama Šmartno
9^ jJJjjS^B
JI idili Ljubljana TOŽI) Gozdni
obrat Lilija
OBRTNO ZDRUŽENJE LITIJA
Osnovna šola Franc Rozman-Stam Šmartno
KOVINA ŠMARTNO
PREDILNICA LITIJA
V kz 3abrovka dole 40 let
let
'1 n
SCT Ljubljane TO^D Industrija apna Kresnice
-   *Wmf "dB
Jtiilw
CVETLIČARNA VRTNICA
l j I
Mesarija in prekajevalnica Litija
GOSTINSKO PODJETJE LITIJA			Ljubljanska banka Gospodarska banka Ekspozitura Litija mirna'	
				
/vO/cc? Hostnik-			fMi11 hi J CVETLIČARNA VIJOLICA i ni *  I1 T	
				
LESNA INDUSTRIJA LITIJA p. o.			Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana PE Lilija	
SGD Beton TO£D Gradmetal Litija
Vzgojno-varstvena organizacija Lilija
Zavod Za izobraževanje in kulturo
Alkoholizem — zlo naših dni
Alkohol. Tekočina kot tekočina. Različnih barv in okusa. In moči seveda. V majhnih, srednjih, velikih in prekomernih količinah. S smešnimi, pomilovanja vrednimi in zastrašujočimi učinki. In s hudimi, katastrofalnimi posledicami.
Tekočina kot tekočina, ki pa ti, če se je navadiš, zavlada. Kralj, vsemogočni kralj Alkohol.
Je tudi v naši občini udaril s svojim pekočim mečem? Kakšne so posledice? Kako se ga ubraniti?
Na to bomo poskušali odgovoriti v naših dveh prispevkih. Najprej smo za strokovno razlago o tem zaprosili dr. Marka Kolška:
»Alkoholizem je prav gotovo problem tako v naši občini kot v celi Sloveniji, in ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč v celem svetu. O tem je zelo veliko literature, morda smo v Sloveniji in Jugoslaviji nekoliko na boljšem, da imamo strokovnjake, ki so usposobljeni na dosti visokem nivoju.
Metoda zdravljenja, ki je bila uveljavljena pri nas, velja za eno najboljših metod v svetu. To je metoda po dr. Hudolinu. zagrebškem alkoholo-gu, ki jo je uvedel 1964. leta. K nam jo je prinesel dr. Rugelj. Ta jo je še naprej razvijal in prešel iz. bolnišničnega na ambulantno zdravljenje, kar velja danes pri nas in v svetu za najboljši način terapije. Bolnišnično zdravljenje pride v poštev samo v redkih primerih.
koje človek močno telesno in duševno prizadet, da si nekoliko opomore, potem pa ambulantno naprej. Tudi zdravniki, ki zdravijo bolnišnično, vedo, daje treba po bolnici nadaljevati v klubu zdravljenih alkoholikov, in to je v bistvu temelj zdravljenja. Okrajšava KZA je taka znana okrajšava.
Ta metoda zdravljenja ima dosti podobnih izhodišč, kot jo ima druga uspešna metoda — ameriška metoda zdravljenja alkoholikov (stara že 52 let). Razlika je samo v tem, da tam ni strokovnjaka zraven, vstop strokovnjakom je celo prepovedan. Tam si pomagajo sami med seboj. V KZA je strokovnjak in po današnjih strokovnih razmišljanjih ima ta metoda prednost. Seveda, če se dela kot je treba. Je pa tudi tu še dosti iskanja, saj je
Zveza rezervnih vojaških starešin Litija
Z redne letne konference
Rezervni vojaški starešine so se 13. marca letos zbrali na letni konferenci svoje organizacije. Razpravljali so o delu Zveze rezervnih vojaških starešin v preteklem letu in sprejeli nekatere usmeritve za izboljšanje dela v prihodnje. Poročilo o delu ZR VS v preteklem letu je v uvodu podal predsednik Občinske konference ZRVS Tone Pavliha.
V razpravi so ocenili delo krajevnih organizacij ZRVS, med katerimi je vsekakor najboljša krajevna organizacija ZRVS Kresnice, tako da bo potrebno po njenem zgledu zagotoviti uspešnost vseh šestih krajevnih organizacij.
Konferenca je ugotovila, da bo potrebno še nadalje posvečati veliko pozornosti zlasti preverjanju znanja, evidentiranju neopravičene odsotnosti rezervnih vojaških starešin z raznih predavanj in usposabljanj, iskanju novih oblik in metod dela s poudarkom na tekmovalnih aktivnostih in orien-
tacijskih pohodih v sodelovanju z mladino in vsekakor večjemu vključevanju mlajših rezervnih starešin. Poleg ustreznejših oblik in metod dela je potrebno zagotavljati tudi kvalitetnejšo vsebino usposabljanja. Veliko več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi izbiri kadrov za šole rezervnih oficirjev in pridobivanju mladih za vojaške šole in poklice kakor tudi vključevanju in uveljavljanju žensk za delovanje v SLO in DS. Nadaljevati bo potrebno s prizadevanji za povečanje števila naročnikov za revijo Naša obramba ter izkoristiti vse možnosti za širše informiranje občanov o dejavnostih, aktivnostih in vlogi Zveze rezervnih vojaških starešin.
Konferenco so zaključili z upanjem, da bo njihovo delo v letošnjem letu še uspešnejše in kvalitetnejše, tako da bo pritegnilo k sodelovanju vse rezervne vojaške starešine, predvsem pa mlade člane.
Marina Krnel
veda stara šele 20 let in je ena najmlajših v medicini. Vsako leto se odkrije veliko novega. V Litiji ni KZA. Bilje do leta 1981, 5 do 6 terapevtov seje izmenjalo v sedmih letih, kar je zelo slabo za klub. Po današnjih načelih bi vsak terapevt moral zagotoviti, da bo vsaj 5 let zdravil ljudi v KZA. No, takrat so se menjali terapevti na eno do dve leti. Jasno, da to ni dobro. Nazadnje sva bila terapevta midva z ženo Danico. Problem je bil v tem, da ni bilo novih članov. Takrat so bolnišnično zdravili v Škofljici. In ti so morali v klub tja, nihče ni ostal in praktično ni bilo priliva. In že takrat, ko sva prevzela, je bilo le 6 resnih članov. V teh dveh letih nas je 1 član zapustil, eden je umrl, sestra, kije hodila z njim je prenehala hoditi. Ostali so trije, to pa ne more biti klub. Ni več skupinsko delo, inje bilo treba stvar opustiti. Od takrat dalje pa ni bilo nikoli pogoja, da bi se oblikoval klub. Pogoj je, daje zadosti pacientov hkrati — vsaj 5 do 6 skupaj s partnerji. Pa ne tako, da pride eden čez tri tedne, drugi čez tri mesece. Do lanskega leta sem imel občutek, da se jih zelo malo odloča za zdravljenje. Lansko leto jih jc bilo 9do 10. Nekajkrat so nekateri pacienti, ki so se zdravili bolnišnično, prišli k meni, da bi imeli klub v Litiji. Bil sem za, rekel sem, naj vprašajo še tiste, ki so bili lani v bolnici, če to želijo, pa naj se oglasijo. To se ni zgodilo nikoli. Velika večina tistih, ki so se zdravili lansko ali predlansko leto, ni vključena v noben klub. Morda so šli nekajkrat v klub, potem pa nikamor več, kar je prognostično zelo vprašljivo. Brez kluba redko kdo vzdrži. Zakaj ne pridejo, ne vem. Lahko samo slutim.
Ali je motno, da nekoga prisilno zdravimo?
Prisilno zdravljenje ni mogoče. Je strokovno neutemeljeno, čeprav sodišče izreče včasih ukrep prisilnega zdravljenja alkoholizma. Vendar, če ni
Poročilo o delu ZRVS v preteklem letu je podal predsednik O K ZRVS Tone Pavliha
Dr. Marko Kolšek
želje pacienta alkoholika, potem je to neizvedljivo. Ne.sodeluje samo sam, mora biti tudi partner. Če ni poročen, je to nekdo drug, človek, ki mu je kaj do njega. Pri samskih alkoholikih je sploh velik problem. Kakšnih prepričljivih uspehov po 5 — 7 letih zdravljenja nihče v svetu nima. Sploh je uspešno zdravljenje alkoholizma vprašljivo, ker avtor po svoje interpretira rezultate. Eni po pol leta gledajo uspešnost, eni po enem letu, po petih letih zelo malo, po desetih skoraj nobeden. Ker je to stvar dolgoročnega značaja, so vprašljive ocene o uspešnosti. Dr. Jakopič pravi, da ni problem alkoholika zdraviti prvo leto, problem je 17. leto. Zdraviti od začetka ni nikakršen problem. Vsakdo lahko neha piti. Naučiti se mora živeti brez alkohola, spremeniti način življenja in da je ob tem zadovoljen. Sodo-ni pogled, ki ga zagovarja dr. Rugelj, nima z medicino veliko zveze. To v bistvu ni medicinski problem niti moralni problem ne, je družbeni in politični problem. Na alkoholika nihče ne gleda kot na bolnika. Če vprašaš ljudi, kaj je treba storiti z alkoholiki, bo vsakdo rekel, da jih je treba prisilno zdraviti ali pa zapreti. Nihče od svojcev ne govori rad o tem. Če ima tuberkulozo, to ja, o alkoholiku ne, ga je sram. In to zato, ker je za ljudi to moralni problem. V resnici pa z. moralo nima nobene zveze. Najnovejše gledanje na alkoholizem: to sploh ni bolezen, pač pa življenjski slog — način življenja. Način reševanja stiske, nekdo jo rešuje z alkoholom, s hrano, drugi s tekom, nekdo pa s tem, da zboli na tak ali drugačen način. To so tako imenovane psihosomatske bolezni.
Kaj napraviti v preventivnem smislu?
Na nekem seminarju v Kranjski gori 1984, leta je dr. Lang, sodelavec dr. Hudolina, imel predavanje, kjer nam je predvajal pesmi o pitju vseh jugoslovanskih narodov. In potem nas je vprašal: »In vi menite, da boste preprečevali alkoholizem?« Res pa je, da je potem predvajal tudi nekaj pesmi, ki svarijo pred pitjem in kažejo na posledice.
Dr. Ramovš, sodelavec dr. Ruglja, je napisal v eni od knjig citate iz. biblije. V njej je ogromno mest, ki opozarjajo na problem pitja. Vsi veliki misleci v zgodovini opozarjajo na ta problem. Pri mnogih verah je prepovedano pitje alkohola. Res pa je, da je skoraj vsak narod imel kako stvar za omamo. V naših krajih, kjer je trta, je to alkohol, v Indiji opij in na Kitajskem, v ZDA kokain, v Afriki vrači uporabljajo raznorazne halucinogenc snovi, ki povzročajo blodnje.«
(nadaljevanje prihodnjič)
Občinska pevska revija
Letošnje srečanje otroških in mladinskih zborov naše občine je bilo 27. marca v šmarski šoli. Z njim sta organizatorja — Zveza kulturnih organizacij Litija in Šolsko kulturno društvo Zvonček Šmartno — počastila tudi dan šole, ki ga šmarski šolarji praznujejo na obletnico rojstva Ranca Rozmana—Staneta. Ven-ournem sporedu, ki mu je prisluhnila polna avla obiskovalcev, se je zvrstilo sedem zborov z nad 330 pevci. Najprej seje predstavilo pet otroških zborov iz Kresnic (zborovodja Stane Pepelnak), Gabrovkc (['"ranci Dobravec), dva zbora iz. Litije (Jožica Juvančič in Darinka Slimšek) in Šmartna (Lojzka Koritnik), revijo pa sta sklenila mladinska zbora iz Litije (Darinka Slimšek) in Šmartna (Janko Slimšek).
Teden dni pozneje jc bila v Zagorju medobčinska pevska revija, kjer sta iz vsake zasavske občine sodelovala po dva zbora, občino Litija sta zastopala otroški in mladinski zbor iz. Šmartna.
odraslih zborov njegovemu spominu. Priporočila je vsem zborom, naj bi v program uvrstili po eno njegovo pesem. V zasedeni dvorani osnovne šole v Gabrovki so se 4. aprila predstavili moški zbori iz Litije (zborovodja Franc Dobrun), Vač (Matija Strehar), Polšnika (Ivan Fojkar) in domačini (Marjana Kralj), mešani zbori iz Jevnice (Jože Eržen). Litije (Ivan Kolar) in Šmartna (Marjanca Vidic), ženska zbora iz Kresnic (Franc Jančar) in Gabrovkc (Marjana Kralj) ter Litijski oktet (umetniški vodja Janko Slimšek).
Odbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke je vložil veliko truda, daje revija uspešno potekala, poskrbel pa je tudi za družabno srečanje.
Megličeva razstava na Vrhniki
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika je pripravila razstavo del akademskega slikarja Jožeta Meglica iz Šmartna; odprli so jo 25. marca v razstavnem salonu Industrije usnja Vrhnika, obiskovalcem pa je bila na ogled do 21. aprila.
Boris Žužek
Jerebova obletnica rojstva    Zaiiimiva razstava
Letos mineva 120 let, odkar seje v Cerknem rodil skladatelj Peter Jereb, ki jc večino svojega življenja bival v Litiji kot občinski tajnik in zborovodja Lipe. Zato je Zveza kulturnih organizacij Litija posvetila letošnjo 9. občinsko revijo
V torek, 7. aprila, so v Litiji odprli likovno razstavo, na kateri so se predstavili   trije   razstavljala: oče
Likovna razstava mladih Kresničk
Ob letošnjem praznovanju dneva žensk je Zveza kulturnih organizacij Litija v občinski avli pripravila razstavo likovnih del šestih mladink iz Kresnic. Ob razstavi, ki jc bila na ogled še skoraj ves marec, se je verjetno marsikdo vprašal, kaj pravzaprav ta razstava pomeni, saj nismo vajeni, da bi videvali ob podobnih priložnostih toliko enakih motivov.
Skupina šestih mladink je selekcija večje skupine mladih udeležencev na slikarskih kolonijah v Kresnicah. Večina v skupini ni sprejela študijskega dela in so se raje odločili za druge dejavnosti. Dekleta so vztrajala in razstava je bila prerez njihovega triletnega dela. prikaz najuspešnejših poskusov. Od tod tudi več enakih motivov, od katerih vsak že zrcali del osebnosti avtorice.
Mladinke so slikale ob različnih domačijah in v njih v Krcsniškem Vrhu in Kresnicah, kjer so jih domačini vedno toplo sprejeli in tudi sami sodelovali pri uri slikanja, težavah in radostih, ki so jih spremljale.
Razstava jc pokazala, da znajo mladi trdo delati, da jc pot do uspeha še dolga in predvsem delavna. Razstava jc dokaz, da je šola lahko tudi drugačna od tiste, ki smo jo vajeni in ki jo mladi danes ostro kritizirajo. Z razstavo je določeno obdobje dela sk upinc zaključeno. Irena, Jelka, Darja, Damjana, Karmen in Mateja bi rade napredovale. Predvsem kako, pa se sprašujeta Marija in Pavel Smolcj, ki skupino vodita, in tudi akademski slikar Jože Meglic, ki je razstavo strokovno ocenil.
Pa še strokovna ocena akademskega slikarja Jožeta Meglica:
T. Štrus
Cilj, ki na mlade likovniee iz Kresnic zasledujejo, jc navidez skromen, a nujno potreben. Vsako umetniško ustvarjanje zahteva neko določeno predhodno znanje. Tu je že izbira motiva, spoznavanje tehnike slikanja, komponiranje motiva v dani format slike... Razstavljena dela tihožitja — študije so dokaz izjemne resnosti, ki bo prej ali slej pokazala sadove tudi na čisto umetniškem področju.  Amaterji pogosto
iščejo slikovite in komplicirane motive, misleč, daje lep motiv že tudi lepa slika. Mlade slikarke so se skupaj s svojim mentorjem uspešno izognile tej nevarnosti, če so se omejile na nekaj najbolj preprostih predmetov (cvetje, draperija, posod je...), ki ne izstopajo s kričečo slikovitostjo, ampak po učenju proporcev, iskanju lokalnih barv in nians. svetlobnih konstrastih, lekstur in struk tur materialov...
Akvarel je sicer težka tehnika, tudi za profesionalce, je pa poleg risanja
najbolj dostopen začetnikom. Naše mladinke gojijo predvsem suhi akvarel, ki izključuje slučajnosti in omogoča tudi počasno in premišljeno delo. Zoptl prava pot!
In kam naprej po tem prvem in nadvse simpatičnem koraku? Doseženo absolutno znanje že omogoča, da mlade slikarke lahko stopijo tudi že izven uhoj: nth poti daprične/o sikeSI svoj individualni izraz. Treba bo najti svoje barve, svoje kompozicije. Tudi izlet v domišljijo bi bil zanimiv.
Bojan Štinc ter sinova Matjažin Aleksander. Malokdaj srečamo v življenju umetnika-amaterja, ki ga je pri njegovem umetniškem delu navdihnilo poklicno delo. Umetnikovo hotenje, da njegovi ulitki ponazarjajo naravne odtise lesa, kovine ali lomljene-ga kamna, jc zahtevalo izjemno znanje livarske tehnike, ki so jo lahko dale samo z. delom pridobljene izkušnje.
Bojan Štine je sicer livarski mojster, vendar se jc ob delu strokovno in pedagoško usposobil, tako da svoje znanje uspešno prenaša na mlajše rodove. Doslej je imel že nad 20 samostojnih razstav. Zvesto mu sledila tudi sinova.
Uvodno slovesnost, na kateri seje zbralo precej obiskovalcev, je s svojim nastopom popestril Litijski oktet.
Boris Žužek
Nušičev »Navaden človek« na Šmarskem odru
Mladinska terenska organizacija v Šmartnem postaja vse bolj delovna tudi na kulturnem področju, njeni člani sodelujejo v pevskem zboru, folklori in pri tamburaših, v začetku aprila pa so se predstavili šc kot igralci. Zaigrali so Nu-šičevo komedijo Navaden človek in navdušili obiskovalce, ki so, kljub bližajočemu sc izteku sezone,dodobra napolnili šolsko avlo. Večina izmed njih je bila prvič na odru. vendar so kljub temu uspešno premagali tremo in začetniške težave, tako da bi bilo škoda, če bi ostali lepri tej predstavi.
Nastopili so: Tine Fele. Karmen Fideršek. Franci Čeme, Lca in Simon Pikovnik. Anuška in Klemen Potisck. Tine Hostnik. Simona Tomažič in Marjan Jerič; sceno jc zasnoval akademski slikar Jože Meglic, za glasbeno opremo je poskrbela Nataša Pintar. za kostume, frizure in masko pa Urška Cirkvenčič. Režirala je Anuška Potisek.
Mladim lahko za njihov uspešen nastop le čestitamo, z željo, da bi nam tak prijeten gledališki večer pripravili vsako leto.
Srečanje mladih tehnikov zasavske regije ponovno v Litiji
Mesec maj, mesec mladosti bo tudi v letošnjem letu posvečen mladim na tehničnem področju. Marsikdo se še spominja lanskih bleščečih uspehov naših mladih fizikov, elektronikov, računalničarjev, modelarjev vseh vrst, konstruktorjev, radioamaterjev in drugih, ki so se s svojim celoletnim delom pri krožku predstavili prav na srečanju mladih tehnikov.
Letos bi naša občinska ekipa MT morala potovati v Zagorje, vendar je iz objektivnih razlogov ponovno izbrana naša občina. Aktiv učiteljev fizike in tehnike OŠ Dušan Kveder-Tomaž Litija bo skupaj z Odborom za tehnično kulturo pri OTKS Litija organizator 5. srečanja mladih tehnikov zasavske regije, ki bo v soboto, 9. maja 1987, v novem prizidku OS Litija, Rozmanov trg, od 9. do 14. ure.
Skrbelo nas je, kako zbrati denar in prireditev speljati še bolje kot lansko leto, (vendar je opaziti bistveni premik v pojmovanju tehnične kulture mladih od vodilnih v OZD in SIS), vendar, je bil strah očitno odveč. Vso podporo za izvedbo samega tekmovanja so nam dali šola, SIS, OZD in številni posamezniki, ki smo jih prosili za pomoč. Ne moremo pa mimo dejstva, da krizo v tehnični kulturi po občinah najbolje pozna ZOTK Slovenije, ki nam daje tudi izredne dotacije, da bi se delo na tem področju dvignilo na potrebno raven.
Levji delež pri izvedbi srečanja bo nosila Lesna industrija Litija, ki bo poleg Izvršnega sveta občine in Raziskovalne skupnosti Litija tvorila trojico pokroviteljev.
Delno pomoč pričakujemo tudi od DO v občini Litija in zasebnikov. Le-ti se lahko odločijo za praktično darilo ali manjši denarni znesek. Lani seje v enaki obliki zbralo okoli 40 starih milijonov in takšna vsota bi zadostovala tudi letos. Večina porabljenega denarja jc v učilih in pripomočkih, ki jih učenci še leta in leta uporabljajo pri interesnih dejavnostih in delno tudi pri pouku tehnike in računalništva.
URNIK TEKMOVANJ:
— ob 9.00 — svečana otvoritev 5. srečanja mladih tehnikov Zasavja
— ob 9.30 — pričetek tekmovanj
— zagovor raziskovalnih nalog in elektronskih naprav — učilnica FIZIKE (prizidek)
KLIP-KLAP — na otvoritvenem prostoru pred prizidkom
— jadralni modeli A-l, raketni modeli, znanje — JEZA
— mladi tehniki v obrambi in zaščiti — GEOOS, Vače
— proizvodni proces — Lesna industrija Litija
— ladijski modeli — Ribnik pod Bogcnšperknm
— avtomobili na električni pogon — Stara telovadnica
— Lesko — modelar — Tehnična učilnica 1
— amatersko radiogoniometriranjc — Še ni določeno (Svihno, Sitarjevec)
Podrobni časovni termini bodo na vabilih, plakatih in na panoju na otvoritvenem prostoru.
VODJA AKTIVA IN ODBORA ZA TEH. KULTURO:
Janez Kobal
tVV J      • |» •
Iscemo nove brigadirje
Popravek
V prejšnji številki smo kot dobitnika Valvasorjeve plakete zapisali tudi tov. Matjaža Peskarja. Bralce obveščamo, da je tov. Pc-skar samo prevzel plaketo za tov. Janeza Kobala, ki jc dobitnik Valvasorjeve plakete s področja telesne kulture.
Mladinska delovna brigada Franc Rozman-Stane se bo letos udeležila republiške delovne akcije Bela krajina '87. Stari litijski brigadirski mački naselje te akcije že poznajo, saj so bili v njem že 1983. leta. Naselje v Lokvah pri Črnomlju. Starejši zgradbi so dodali novo jedilnico in letos še nova igrišča. Glede na obnovljene objekte, pestrost krožkov, ki smo jih občudovali že pred leti, in vse zanimivejše zabavne in kulturne programe na slovenskih akcijah zagotavljamo, da se noben brigadir ne bo dolgočasil.
Poleg tega letos še posebno presenečenje: naši brigadi se bo priključilo 15 študentk-študentov iz Brna na Slovaškem. To bo še posebej popestrilo življenje v »našem taboru«, kar lahko trdimo na podlagi lanskih izkušenj, ko smo sodelovali z mladimi iz Bratislave.
Vsem dijakom in študentom, ki se bodo udeležili te akcije, smo pripravljeni poskrbeti zaposlitev v naši občini
preko Študentskega servisa pred akcijo ali po njej. Upamo tudi, da bodo imele litijske delovne organizacije letos kljub vsem težavam večje razumevanje do mladih delavcev, ki bi se želeli udeležiti akcije. Vso pomoč bo delavcem pri tem nudila Občinska konferenca ZSMS Litija.
Letos bomo nadaljevali tudi z začeto prakso, da se akcije lahko udeležite v skrajšanem terminu, torej le za teden, dva ali nekaj dni. Ta poteza naj bi čim širšemu krogu mladih omogočila spoznavanje brigadirskega življenja. Lani seje izkazala kot pozitivna.
Na koncu naj navedem le še termin druge izmene republiške delovne akcije Bela krajina '87 — trajala bo od 12. julija do L avgusta. Vsi zainteresirani se prijavite na Občinsko konferenco ZSMS Litija, Ponoviška 6, telefon: 881-269.
9*Š
Prijavnica
ime in priimek ..............................................
stalno bivališče ..............................................
pošta ................................................... tel:
datum rojstva ...............................................
naslov šole ali OZD ..........................................
udeležil se bom cele akcije ....................................
akcije se bom udeležil v terminu ...............................
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
Ob nemški okupaciji aprila 1941 se je v Moravčah nastanilo poleg žandarmerije še precej okupatorjevih vojakov ter učitelji, ki so v večernih tečajih poučevali nemščino tudi odrasle, redno pa so obiskovali šolo i/ Desna vsi šoloobvezni otroci.
Posebno mi mladi smo bili nasprotniki Hitlerja, že odkar je začel z osvajalno vojno po Kvropi.
Moj brat Franci Čebela in sosedov, Kovičev, po domače Ivan Trdin, sta jeseni 1941 delala na zasavski cesti v Ribčah. Domov sta pričela prinašati Slovenski poročevalec, mislim, da sta ga dobila od Franca Strmljana z Brega pri Litiji, ki je aktivno služil v jugoslovanski vojski. Strmljan jc bil tudi v Dešnu in je nas mlade navduševal za boj proti okupatorju. Spominjam le, da je s simpatijami govoril o kralju in begunski vladi, na srečo nismo več imeli četni-ških agitatorjev, zato smo ostali na pravi poti vsa ta leta našega boja /a svobodo.
Aprila 1942. leta sem prišla v stik z. ilegalcem Poldctom Fbrlom in Vi-lijcm Verskom pri bratrancu Milanu Garantiniju v Tirni pod Zasavsko goro. Potem je Milan privedel v Dešcn Vrcska-Urbana. Ta je nekaj časa ostal pri nas, bival je nad vasjo v skalnatem gozdu, zanj pa smo vedeli le Kovičevi in Tomažclovi. Bil je prvi, ki nam je razložil cilj naše borbe za nacionalno in socialno osvoboditev pod vodstvom komunistične partije, naučil nas je borbenih pesmi. V gozdu je ustanovil prvi vaški odbor OF, sekretarje bil Ivan Trdin, članici pa njegova sestra in jaz. Urban je v kratkem času razvejal našo organizacijo ter nas povezal z. javkami. Tončko je poslal v Dole. kjer so bili takrat zelo aktivni Ko-marjevi fantje, ter v Ribčc k Podrcbrskim, ki so imeli kurirske stike preko Save v Bcsnici. Delali so v povezavi z Janezom Smrkoljem. Janez je bil najboljši aktivist, vse njegovo delo je bilo posvečeno OF. V Dcšcn je privedel veliko novincev iz Litije in okolice. Tu smo imeli javko z, vojaškimi enotami. V Podrcbri je bil dom Franca Lajevca-Kovača, kije h i 1 sekretar zasavskega okraja. Njegova mati Marija Upelj je bila zelo razgledana kmetica, (lovotila je nemško, zato so se pri njej radi ustavljali žandarji iz. Kresnic. Večkrat se je zgodilo, da so imeli pod streho partizane in Nemce. Vsa leta boja so bile aktivistke tudi Kovačeve sestre.
Urban me je poslal na javko v Češnjicc pri Moravčah, k Pcstotni-ku, ki je živel vgraščini, ter v Dolsko h kurirki Mici Moder. Pri njej se je zadrževal politični delavec Nace Strelekar. Mico je pošiljal na razgovore k Lojzetu Hohkrautu v Tirno. Povezali smo se tudi z Jemčc-vitni iz Klope.
V Petelin jah blizu Dolskega je bila moja sestra Minka Kokalj babica. Njena številna družina je delala za partizane, njen mož je bil prvi vaški sekretar OF. Štirje pastorki so bili partizani. Ko sem hodila na oddaljeno javko, sem se vedno oglasila pri sestri, ki je zame imela pripravljen sanitetni material. Najprej sem ga dala Urbanu za Jamskega, ki je bil ravno takrat poškodovan. Minka mi je vseskozi dajala medi-* cinske potrebščine. Kot babica je bi-J la v službi pri Nemcih, njen službeni
Dešen med NOB
teren je bil razvejan, zato je partizanom povedala marsikatero koristno informacijo.
Prve dni avgusta sta odšla v partizane Ivan Trdin, z ilegalnim imenom Štefan, in Franc Smrkolj iz Ušenišč. Smrkolj je bil spomladi 1943 poslan na Dolenjsko, kjer je padel v boju 6. dcc. 1943 v Karlovci pri Trški gori. France je bil delavec, doma je imel mater in sestro Angelo, ki sta redili ovce. Tisto jesen in zimo I. 1942jc mati vse noči predla volno. Angela pa pletla nogavice, jope in rokavice za partizane. Nato so ju selili na Bavarsko. Domov sta prišli šele po osvoboditvi.
Ivan Trdin-Štcfan jc bil Izredno discipliniran in zanesljiv partizan. V Moravski četi je bil poveljnik Lovec, doma iz Nazarij, komisar pa Gustdj. Štefan jc bil za /vezo med zaledjem in četo, pogosto se jc oglasil na domu, kjer je Tončka imela vedno pripravljen kak priboljšek za vsi- fante. Bivali so v gozdu Lesu pri Štancih Lazih. To jc precej obširna skalnata planjava brez studencev. Domačije so imele vodnjake, ki pa niso zadoščali za partizanske kuhinje. Zato so hodili po vodo po strmini v bližino Smrekarja. kjer je bil močan studenec. Smrckar, Jože Zupančič, in njegova žena Marija sta bila vneta zagovornika partizanov.
Štefan jc bil kasneje minerec in v Šlandrovi brigadi večkrat odlikovan za zasluge in hrabrost.
Avgusta 1942 je bil v vaški odbor OF vključen Ivan Ribič, Gričarjcv, ki je bil na delu na Koroškem. 8. nov. 1942 je odšel v partizane z imenom Bojan. Ognjeni krst je doživel 24. dcc. 1942 na Kostavski planini. Bilje pohvaljen za junaštvo v borbi, v kateri sta padla poveljnik Kamniškega bataljona Matevž in četni poveljnik Vid. Leta 1943 je bil Bojan spremljevalce radiotclcloni-stov, ki so prihajali z Dolenjske, tako Petra, ki so ga ubili v gozdu pod Dešnom, potem Iztoka — Staneta Zupančiča, doma iz Radeč, in še drugih, ki so imeli bunker na Planjavi pri Mežnarju v bližini Zapodja. Leta 1944 je Bojan postal komandir TV 7. Ta čas se je zadrževal tudi na domu v Dešnu. vštebaliji in na I.im-barski gori. Po osvoboditvi je bil v službi kot poklicni lovec na KoCev skem.
Po odhodu Štefana v NOV je naše delo na terenu še bolj zaživelo. Pogosto je prihajal kurir (iortan. mlad fant, ki je prej bil borec v drugi grupi odredov. Doma je bil iz llrušicc pri Ljubljani. Janez iz Ribč je do Tončke spremljal Petra Staneta, mislim, da je bilo konce avgusta ali v začetku septembra 1942. Spremljal ga je Maks. Nekaj časa je ostal nad vasjo. Zvečer smo se sestajali / njim pri Kovičevi sušilnici za sadje.
Tisto poletje 1942. sva s Tončko in drugimi obiskovali tečaj nemščine v moravski šoli. Poučevali so nemški učitelji. Mimogrede sva se po potrebi oglasili na javki pri Ivanu Pcstotniku v Čcšnjicah ter kupovali fižol za železno rezervo«, tako je dejal Urban, ki nama jc dal denar.
Tovariš Skala nam je prvi govoril o  našem vrhovnem komandantu
tov. Titu. Mislim, da ga je osebno poznal iz zapora v Lepoglavi. Tončki in meni je dal Borove pesmi Pre-viharimo viharje. Žal jih nismo ohranile.
Nekako prve dni v oktobru I. 1942 so prispeli z Dolenjske s Skalo tudi višji politični delavci, agronom Pavle Zavcar. Vojko, mislim, da seje pisal Nemec, vendar nisem prepričana, ter odvetnik Dušan Kraig-her-.lug. Tudi ti so prebivali nad vasjo v skalnatem gozdu, ki jc segal do Tomažetove in Kovičevc domačije. Zato sva tudi podnevi s Tončko lahko vsak čas neopazno prišli k njim. Pavle Žavcar mi je kasneje pripovedoval, da ima Dešen nepozaben spomin. Prišel jc iz Bosna ves izmučen in sestradan, midve s Tončko pa sva njemu in drugim nosili hlebec kruha in drugih dobrot, da so si opomogli za nadaljnji pohod proti Koroški.
7. nov. 1942 so me v domači hiši aretirali štirje gestapovci iz Litije v spremstvu žandarjev z Vač ter vodiča, gestapovskega vohuna. Scvcr-jevega z Vač. Bilo jih jc II. Glavni gestapovec. ki meje zasliševal in aretiral, seje pisal Kalubski, tolmač,tudi gestapo, pa Rudolf Martine. Taje bil najbolj krut. Pozneje sem izvedela, da jc Severjcv dejal, da je bil že takoj prepričan, da ne bom nič izdala, in sicer zato, ker nisem jokala. Bilo me je pa tako strah, da niti govoriti nisem mogla, kajti na Kovičcvcm skednju so počivali trije kurirji, in sicer domači sin Štefan. Gortan in Maks. Obkolili in preiskali so samo našo domačijo. Ko smo šli mimo skednja i/ vasi. sem si oddahnila v prepričanju, da od mene ne bodo nič izvedeli.
Bilo pa je hudo. Ponoči so nu zasliševali, vsako noč pretepali. Šest dni nisem dobila ne hrane ne vode. Najhuje je bilo trpeti žejo. V betonskem bunkerju v sodnijskem zaporu v Litiji je bil lesen pogred brez odeje. Najhuje pa je bilo prenašati neznosen smrad, ker niso čistili zabojev in so se fekalije razlivale po tleh. Tu sem biladevet dni. Soočili so me z izdajalcem Ivanom Pcter-linom. Plavčevim. iz Sclc pod Zasavsko goro. Rekel je: »Veš. ko si bila na sestanku pri Jamskem v gozdu nad Tirno, prinesla si mu sporočilo od Urbana in meso pa na Vače fižol, po'katcrega sem šel jaz?« Naštel je še vse navzoče na tistem sestanku, kije bil spomladi 1942. Dejala sem mu, da laže. Kalubskemu pa, da je neumen. Res jc bil ta fant delno prizadet, a fizično nadpovprečno močan. Prej je veliko delal za par-tizanc. pri njih se je zadrževal Lojze Hohkraut. Ko pa je prišel v roke gestapu, je povedal prav vse i/ i/dal čez trideset sodelavcev OF. Jaz sem bila zadnja, zato so zasliševala naredili vse. da bi zvedeli za našo nadaljnjo organizacijo.
Pri zaslišanju so bili trije, Uleči sem se morala na dolgo mizo. roki so mi privezali k mizi. glavo pa zavili v vrečo, ki jo je držal Kalubski. Martine in šc en gestapovec. imena se ne spomnim, sta mlatila po meni. da sem bila črna od podplatov do rok. Sedeti nisem mogla, na roki sem
Piše Pavla _ Okrajšek-Čebela
imela počeno kost. Podplutbe so bile vidne pol leta. Po desetih dneh mučenja so ugotovili, da sem na koncu moči, zato so kot talce zaprli moje starše, Antona in Marijo Čebela, in mi dali na izbiro: če poveš, da si bila na sestanku, bomo starše takoj izpustili, sicer pa izselili. To je bilo huje od vsega mučenja, zato sem jim govorila, naj me ustrele. Rekli so mi. da oni tega ne delajo, da to delajo samo banditi. Tolmač Martin jc govoril, da sem ga udarila in mu vrgla jabolko v obraz, ko mi ga je dal. To ni bilo res, vedno sem bila mirna, tudi kričala nisem, res pa sem pustila jabolko na mizi. ker sem ime-ia razbolela usta in nisem mogla jesti. Ko so mi na zadnjem zaslišanju dali listino v podpis, sem imela občutek, da sem zmagala.
Vse, kar nas je bilo zaprtih v Litiji, so 19. nov. 1942 prepeljali v Begunje, tudi moje starše. Bila sem skupaj z mamo. Skupaj sva bili z ujetimi partizankami in komunistka-mi. Mici Talar in Malči Lazar z Jesenic, Minko Košir iz Tržiča. Zlato Vidmar iz Ljubljane ter Štefko Lorbek iz Maribora.
Na starega leta dan 1942 so nas vse. ki smo bili prepeljani iz Litije, po neki amnestiji izpustili domov. Ponoči, že za novo leto. smo prišli s slarši v Dešen. Prvo snidenje v vasi je bilo s partizani, in sicer s 1 rancem Lajevccm-Kovačem. s katerim sva veliko delala skupaj. Potem smo se morali vsi. ki smo bili zaprti v Begunjah. 4. jan. zbrati v Litiji na gestapu. Naredili so nam »pridigo« in nas vabili k sodelovanju. Izdajalec Pete? lin je oslal pri njih v Ponovičah in bil tako naiven, da je sam hodil po gozdovih pod Zasavsko goro in iskal partizane. Našel jih je in prejel zasluzeno plačilo.
Medtem ko smo bili zaprti, sla bila doma sestra Cirila, ki je redno hodila v šolo. in 17-letni brat Stanko. Pridno sla pomagala Tončki pri delu za partizane. Tudi raztrganci so včasih rogovilili po vasi. vendar jim ljudje niso nasedli.
Decembra I. 1942 je šel v partizane 20-letni Tine Zupančič, s partizanskim imenom Rastko. Bil je v Kamniškem bataljonu, potem nekaj časa spremljevalec sanitejca Kladva v Moravski dolini in Zasavju, nato pa je bil v 3. bat. Šlandrove brigade. Od maja 1944. I. jc bil pogrešan, verjetno je padel v bojih v Savinjski dolini. V partizane je šel kol prostovoljec tudi Franc Ribič. p. d. Cesarjev. Bil je poslan na Dolenjsko, nato ranjen, po vojni pa jc bil aktivni oficir JLA.
27. jan. 1943 so v Moravski dolini selili družine, ki so imele svojce v partizanih: v Dešnu Cesarjevo in Kovičevo. Kovičevi so ušli, 'lončka v partizane, mati in mladoletni brat I vstahij pa v Maribor k svojcem. Cesarjevi so tudi hoteli pobegniti, vendar so jih ujeli in poslali v taborišče na Bavarsko. Vso živino in imetje so odpeljali v Moravče. Tončka Trdin je bila duša partizanstva v Dešnu. Kdor je šel skozi vas, vsakdo seje oglasil pri njej. Tu so tudi kuhali in prali in vsestransko pomagali naši vojski. Tončka je bila poslana na Dolenjsko, nekaj časa je bila v brigadi, kasneje pa kuharica v bolnici v Kočevskem Rogu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
ALOJZIJE RETAR
iz Jastrebnika 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem OŠ LITIJA za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Zavrstnik in pevcem iz Šmar-tna ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage in skrbne mame
ANE HRIBAR
iz Širmanskega hriba
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnici darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo najbližjim sosedom za poseben trud in vso pomoč. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Franci z ženo Fani, nečakinja Mira, snaha Anica z. otrokoma Zvonko in Dušanom in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
JOŽEFE PLANINŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, znancem, osebju ZD Litija, osebju doma Tišje in župniku, ki so počastili spomin nanjo, ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete
JULIJANE MRZEL
roj. Sinnreich
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje in izražena sožalja. Iskrena hvala pevcem DU Litija in šmarskega Zvona, tov. Borisu Žužku za iskrene poslovilne besede, trobentaču Tišine, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo tako številno pospremili ob zadnjem slovesu. Žalujoči: sinova Lojze in Vlado z. družinama ter hčerka Katja z družino
Šmartno pri Litiji, Titovo Velenje, Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju, 4. 4. 1987
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in tasta
FRANCA BORIŠKA
iz Stranskega Vrha pri Polšniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu prinesli cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma KS in sovaščanom za poslovilna govora, pevcem pevskega društva Polšnik za ganljive pesmi, ZB NOV in KS Pol-Šnik ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dobrega moža in očeta
STANETA TRELCA
iz Tep 37
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in vsem znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljen obred in govorniku Franciju Repovšu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, sinova Edo in Bogdan, Silva in Pavla z, družino.
V SPOMIN
Julki Mrzel
V soboto, 4. aprila, ko smo doživeli prvi topel pomladni dan, se je na šmarskem pokopališču zbralo veliko pogrehcev, ki so pospremili k zadnjemu počitku pokojno Julko Mrzel.
V Šmartno je prišla iz rodne Mi-slinje pri Slovenj Gradcu leta 1923, se izučila trgovskega poklica, si ustvarila družino in tu tudi ostala.
Družinske in službene obveznosti je niso ovirale, da se ne hi vključila v družbenopolitično in društveno življenje kraja. Zt pred drugo svetovno vojno je pela pri Zvonu in sodelovala v igralske skupini. Med NOR je pomagala zlasti internirancem v taboriščih, po osvoboditvi pa je s sv-
ojim delom nadaljevala, tako da hi težko našli področje, kjer so z njo nismo srečevali. Prevzemala je odgovorne naloge v takratni ženski organizaciji, v krajevni samoupravi, v odhorniškem in delegatskem sistemu ter nazadnje še pri upokojencih.
Najbolj plodno pa je bilo njeno delo na humanitarnem področju, zlasti pri Rdečem križu in Občinski skupnosti socialnega skrbstva, za kar je pred tremi leti prejela priznanje Krajevne skupnosti Šmartno.
Njeno izgubo bomo občutili vsi, ki smo z, njo delali v raznih organizacijah in društvih. Radi se je bomo spominjali kot predane in vestne sodelavke, ki je nenehno izražala življenjsko vedrino in se ravnala po načelu, da je treba sočloveku v stiski vedno pomagati.
Čeprav je bila vse svoje življenje navezana na rojstni kraj pod Pohorjem, kamor se je rada vračala, je tudi Šmartno kmalu vzljubila, saj je to s svojim dolgoletnim vsestranskim delom tudi dokazala. Šmarski pevci soji ob slovesu izpolnili z.adnjo željo in se od nje poslovili s pesmijo Smarska vas.
tloris Žužek
Turbus prisluhnil željam
Na podlagi analize tržišča posebnih prevozov in turističnih storitev v letu 1986 na področju Litije s širšo okolico je naša TOZD sprejela poslovno odločitev o razširitvi poslovanja poslovalnice TOZD »TURBUS« v Litiji, Jerebova 5.
Delo poslovalnice smo šc bolj prilagodili željam krajanov, zato smo naše osebje tudi kadrovsko in strokovno okrepili.
Od I. 4. 1987 je poslovalnica odprta: Ponedeljek od 6.—14. ure
Torek od 6.—14. ure
Sreda od 6.—16. ure
Četrtek od 6.—14. ure
Petek od 6.—16. ure
Sobota od 8.—12. ure
Poslovalnica bo delovnim organizacijam, šolam, vrtcem in občanom Litije in širše okolice nudila predvsem naslednje storitve:
— organizacijo delavskih in šolskih prevozov, šole v naravi,
— organizacijo potovanj in izletov za OZI), upokojence,
— organizacijo obiskov kulturnih in športnih prireditev,
— organizacijo potovanj v tujino, vključno z vodenjem le-teh,
— posredovanje pri nakupu letalskih vozovnic. Telefon poslovalnice: 881-877.
Smatramo, da smo z. navedeno poslovno odločitvijo vsaj delno pripomogli k izboljšanju prevoznih in turističnih storitev vašega kraja. Se priporočamo!
Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Tobak Ljubljana, OE Trbovlje, C. oktohr. rev. 29
objavlja prosta dela in naloge
prodajalke
v prodajalni Šmartno.
Delo je za določen čas (nadomeščanje v času bolniškega-porodniškega dopusta). Vloge pošljite na Tobak Trbovlje.
Veterinarski zavod
Ljubljana
Ljubljana-Polje
OBVESTILO
Veterinarski zavod Ljubljana sporoča vsem kmetovalcem na področju občine Litija, da od 1. marca 1987 dalje sprejema naročila za zdravljenje ob delavnikih od 7. do 14. ure na telefonsko številko 881-211 in za osemenjevanje od 7. do 8. ure — 881-211. Popoldan, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih kličite na številko 881-311.
Direktor:
Borut Bradač, dipl. vet., I. r.
Frizerski salon Zdenka Vodenik, Oabrovka 60	
Cenjene stranke obveščam, da je v Gabrovki 60 spet	odprl frizerski
salon.	
Delovni čas:	od 10- — 19-
ponedeljek	
torek	zaprto
sreda	od 13» — 19-
četrtek	od &> — 14"
petek	od 6" — 19-
sobota	od 6" — 12-
Priporočam se za obisk!	
OBVESTILO
Delovne ljudi in občane obveščam, da so uradne ure odvetniške pisarne v Litiji, Ljubljanska cesta l/a, dopoldan od 8. do 12. ure v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ter popoldan od 14.30 do 16.30 v ponedeljek, sredo in četrtek.
Odvetnica Jolanda Konjar
Petrol Ljubljana, TOZD Trgovina Ljubljana
objavlja prosta dela in naloge
snažilke
na bencinskih servisih v Litiji.
Delo je za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. OD okoli 145.000 din Vse podrobnejše informacije dobite na Brodarski ul. št. 1.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza
objavlja za šol. I. 1987/88
RAZPIS
I. za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja
1. kovinsko-obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalcc strojev (L in 3. letnik)— SR
— program obratni strojni tehnik — tehnolog (I. letnik) — NAD
2. promet in zveze
— program vožnja motornega vozila — smer voznik (SKR)
— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik (NAD)
3. komercialni tehnik (NAD)
4. živilska predelava — smer živilski delavec (SKR)
II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda)
III. v programe strokov nofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje):
— upravljalcc lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za voznike viličarja
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— tečaj za skladiščnike
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj za gostinske delavec
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
Vse informacije 0 posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi. Parmova 4. tel. 881-182. vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure.
OBVESTILO
Občane obveščamo, da imata odslej Zavod za izobraževanje in kulturo Litija in Matična knjižnica Litija enotno tel. številko, in sicer 881-102. Zvezo kulturnih organizacij Litija kličite po tel. št. 881-617.
mali OGLASI
Prodam gozd v k. o. .lablanica. parcela št. 404/5. razred 3. velikost 1.41 ha. Drnovšek Zdenko, Ul. Prva pruga št. 7/56, Zemun. tel. št.: (011) 671-634.
Zaposlim točajko v dopoldanskem času. Vse informacije dobite v lokalu »Bife pri Pajku«. Valvazorjcv trg II, Litija.
Sprejmem delavca v kovinski stroki. Šteferl Nace. Bobek 2. Litija.
Garažo na Stavbah (vrstno, ob železnici) prodam. Informacije na Ponoviški 5. Litija, stanovanje št. 11.
Na Stavbah najamem garažo. Ponudbe sporočile od ponedeljka do četrtka po tel. 882-932.
) ŠPORT IN REKREACIJA ]
TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC!
Tek zmage letos po novem
Teki zmage so bili v Liliji že od nekdaj privlačni. Koje v Litiji še deloval Atletski klub, so se tega majskega teka udeleževali številni kvalitetni tekači iz vse Slovenije, obenem pa je tek imel tudi primerno množično udeležbo.
Letošnji tek zmage,, ki ga bo organizirala tekaška sekcija Partizan Litija, bo zasnovan na dveh ciljih, in sicer: doseči čim večjo udeležbo, obenem pa tudi zagotoviti primerno kvaliteto. Prvi cilj bodo organizatorji skušali doseči s primerno obveščenostjo in dobro organizacijo, drugega pa tudi s privlačnimi nagradami za najboljše.
Tek zmage v Litiji bo 6. maja Start bo ob 18. uri na Valvasorjevem trgu. Prijave bo organizator sprejemal od l6hdo 17.45. Startnina bo 500 din.
Vsak dobi medaljo. Vsi tekači in tekačice, ki bodo pretekli 12 km dolgo progo, bodo na cilju prejeli spominsko medaljo.
Proga bo dolga 12 km. Start bo na Valvasorjevem trgu v Litiji, nato pa bo proga potekala mimo spomenika NOB proti Podšcntjurju do spomenika NOB v Pogoniku. Tu se bodo v pentlji tekači in tekačice obrnili in se po isti progi vrnili do cilja, ki bo prav tako na Valvasorjevem trgu. Tek jetu-di v koledarju množičnih športno-rekrcativnih prireditev v Sloveniji za leto 1987.
Zapora ceste. Na dan teka zmage. \ 6. maja, bosta Valvasorjev trg in cesta od Litije do Pogonika zaprta Zl ves motorni promet. Zapora bo od 17.45 do 19.45.
/Pri organizaciji teka zmage sodeX ^lujc Predilnica Litija.
Kategorije. Moški: do 30 let, od 30 do 45 let, nad 45 let; ženske: do 30 j let, nad 30 let. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli posebne ; ^medalje. ^
KEGLJANJE Trim liga
Kegljači Predilnice prvi
Za popularizacijo kegljanja v Litiji je K K Litija organiziral ekipno tekmovanje za DO, KS in druge organizacije. Lkipo je sestavljalo pet tekmovalcev in en rezervni tekmovalec. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 10 ekip, ki so se srečale vsaka z vsako v devetih kolih. Dve ekipi sta se v enem dvoboju pomerili v osmih nizih in za vsak dobljeni niz dobili po eno točko, za neodločen rezultat pa obe po pol točke.
Tekmovanja so potekala ob ponedeljkih od novega leta. Kljub velike-
GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZItl. Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Go-razd Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečcnik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
mu številu tekmovalcev so se tekme odvijale v športnem duhu, za kar gre tekmovalcem posebna hvala in priznanje.
Ob zaključku tekmovanja je potrebno opozoriti na ekipo KS DESNI BREG. saj so v njej nastopile štiri tekmovalke in se enakovredno merile z drugimi — moškimi ekipami. To naj bo v novi sezoni vzpodbuda drugim DO v občini Litija, katerih večino tvorijo ženski kolektivi.
Osnovni namen TRIM lige je bil:
— skozi tekmovanja pridobili čim večje število kvalitetnih igralcev za tekmovalni program KK Litija,
— prikazati čim večjemu številu zainteresiranih, da to ni le oblika gostilniškega kegljanja in hazardiranja, temveč športno udejstvovanjc z vsemi njegovimi pozitivnimi posledicami,
— delavcem DO občine Litija v zimskem času ponuditi tovrstno rekreacijo glede na neprimerne pogoje za ukvarjanje z rekreativno dejavnostjo na prostem itd.
LESTVICA:
1.	Predilnica	S6V2 točke
2.	Lesna	50 točk
3.	Mački	49/2 točke
4,	Gradmetal	42'/2 točke
5.	Obrtniki	36/2 točke
6.	Desni breg	34 točk
7.	IVV	27 točk
8.	Jablanica	27 točk
9.	Kovina	20 točk
10.	SO Litija	17 točk
Pionirke in pionirji v četrtfinalu
Končalo se je zasavsko prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje. V letošnji sezoni igrajo mlajše kategorije po spremenjenih pravilih. Tekma seigra 3-krat po 10 minut. V prvi tretjini nastopa lahko šest igralcev, v drugi tretjini ostalih šest, v zadnji tretjini pa lahko trener sestavi poljubno peterko izmed vseh dvanajst igralcev in lahko neomejeno menja.
Pri pionirkah sta nastopali le Litija in Hrastnik. V Zagorju in Trbovljah izgleda, da ni interesa za žensko košarko. V četrtfinalc pionirskega festivala so se uvrstile pionirke Litije, ki so premagale svoje vrstnice iz Hrastnika v treh tekmah od štirih odigranih. Pionirke so se zasluženo uvrstile v četrtfinalc Na tekmah so pokazale veliko borbenosti in lepih akcij. Zelo prizadevno pa vadijo tudi na treningih pod vodstvom Tatjane Milinkovič. Upamo lahko, da bodo pri svojem resnem delu še naprej vztrajale in da bodo čez nekaj let okostje članske ekipe, ki se zopet bori za povratek v 1. republiško ligo.
Pionirji so zasedli drugo mesto. Letos se iz Zasavske lige uvrstita v četrtfinale prvo in drugouvrščeni. Tekme so bile zelo razburljive. Veliko so k temu pripomogla tudi nova pravila. Po prikazanem znanju na tekmah prednjačijo pionirji iz Zagorja, ki so tudi zasluženo zasedli prvo mesto. Ligaško tekmovanje so malce pokvarili pionirji iz Hrastnika, ki so predali obe tekmi Litiji brez boja. Pionirji iz Litije so skupaj šele slabo leto. Fantje pridno trenirajo, le pritožujejo se, da imajo premalo treningov. Trenirajo samo dvakrat tedensko po eno uro. Njihovi vrstniki iz Zagorja pa trenirajo od 4 do 5-krat tedensko. Kljub temu pa fantje napredujejo in bodo z rednim delom in z več treningi v bodoče dosegli še boljše rezultate. Vsi skupaj pa čakajo na novo dvorano in s tem na boljše pogoje treniranja v zimskem času.
Rezultati: Pionirke:
Pionirji:
Lestvica:
Hrastnik Litija Hrastnik Litija Trbovlje Zagorje Hrastnik Litija : Litija Litija
1. Zagorje
2. Litija
3. Trbovlje
4. Hrastnik
Litija Hrastnik Litija Hrastnik Litija Litija Litija Trbovlje Zagorje Hrastnik
21:32 40:19 14:35 20:22 15:29 58:32 0:2 b. 39:30 40:51 2:0 b. 6 5 I 6 4 2 6 3 3 6 0 6
(15:22). 6:14) (32:5, 17:2) (7:21. .3:0) (16:14. 6:3) (10:21. 6:10) (33:23, 25:8) b.
(29:20. 23:13) (27:43, 13:28)
b.
11 točk 10 točk
9 točk
4 točke (-2) Zdravko Spes
Nogometaši Litije startali
Zadnjo soboto v marcu se je pričel spomladanski del Zasavske nogometne lige. v kateri nastopajo klubi Litije, Apnarja in Enotnosti. Doslej so odigrali 2 koli. V rednem delu tekmovanja je treba odigrati še 3 kola. nato pa se bodo prve štiri ekipe pomerile med seboj še po dvakrat (plav off). Prvak si bo pridobil pravico do sodelovanja v kvalifikacijah za območno ligo.
V Zasavski ligi trenutno vodi ekipa Litije. Ta je v pripravljalnem obdobju odigrala nekaj prijateljskih tekem (premagala je Piran z 2:1. Adrio iz Mirna s 3:2. Bilje s 4:0 in Savo iz Kranja s 5:0. izgubila pa doma s Slovanom z 1:4 ter v Sežani s Taborom z 1:3), Uspehi so pokazali, da so fantje na dobri poti k osvojitvi mesta, ki dovoljuje kvalifikacije za območno ligo.
V ekipo je vključenih nekaj zelo mladih igralcev (mladincev), ki so pokazali velik napredek v igri. s tem pa so tudi direktno vključeni v prvo moštvo. Tako sta se predvsem uveljavila Primož. Vehovcc in Dejan Grošelj.
V prvih dveh prvenstvenih tekmah Zasavske lige je Litija premagala ekipo Rudarja II s 4:2 ter Enotnost iz Jevnicc s 3:2. Omenimo naj še, da je Enotnost premagala enega favoritov v Zasavski ligi. ekipo Svobode iz Kisovca z 1:0.
LESTVICA ZASAVSKE LIGE PO 12. kolu:
Ml
Prva ekipa je prejela pokal v trajno last, vse ostale pa diplome.
M. Amon
							točk
1.	LITIJA	12	9	1	2	31	:   16 19
2.	SVOBODA	12	6	4	2	23	9 16
3.	APNAR	12	7	2	3	23	:    17 16
4.	STEKLAR	12	6	3	3	26	:   16 15
5.	ENOTNOST	12	5	2	5	25	:   18 12
6.	SIJAJ	12	4	2	6	15	:   23 10
7.	RUDAR II.	12	2	2	8	18	:   33  5 (,1)
8.	PROLETAREC 11.	12	1	0	11	11	:   42 2 Mirko Plaznik