* List 13. ^ -i f' P rt r : t r> • • " i \ • *> rad* . - rri v • l ecaj XLVII i narodne i zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr 0 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 27. marcija 1889. Obseg: Državni melijoracijski naklad. poslanca dr. Poklukarja. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Trgovinska in obrtna zbornica. Govor Gospodarske stvari. še v posebn pa če se odpeljuje voda po ceveh, to je po sistemu dreoaže te škodlj odp razm 10 Državni melijoracijski zaklad ploh se zemlja zb^ljša se vse 'a. Po (Dalje.) ceveh pa prihaja tudi zrak v spodnje plasti zemlj« katerih torej nahajajo daleč segajoče korenine opl po redil tva Pa vse polno je še drugih dolin, katere silno trpe osušili moč in dejanski spričujejo povsod, koder so • • po povodnjah čenja. nji z drenažnimi cevam tak da so iz račenska i. d. Res se nekaj tu pri- redno rodovitne, po katerih a vse prema sredste da res kaj stal jih pred drenažo ni bilo uspevajo tudi rastline i ki dobrega zvršili. Koliko je drugih dolin, skozi kate mogoče sejati na se m ki vse kažejo, kako silno je potreba odpeljati Ob Mirni, ob Temenici, Krki in vode iz njih zemljišč, kater rodovitn vod nič mrzla so prav zarad zastajajoče katerih raznih dolinah in pod gora n a h a j drugih vodah po manj kaj ne ugaja goveji živini in daj kislo krmo 5 ki rodovitnost bi se z odpelj silno mogla zboljšati. Preobširno Ako se peljemo Trzin po vidimo ob njej državni mokr cesti V od Črnuč proti samezna premokra zemljišča imenoval se obilno zemljišč, zastajajoče vode vsa po- že Konfi- bilo ko Saj guracija naše dežele taka, da imamo po dolinah veči- senožeti, po katerih noma premoki raste kaj slabo seno. Kako lehko in primeroma z malimi mljišča stroški nekaj tu pridobili Ta zemljišča osušiti na stoti orali tudi prav izvrstnih travnike pra z um sploh z odpeljavo zastajajoče vode! Če se peljem dobrih, ljive vode, drenažo, oziru so Angl mora biti oprostiti zastajajoče škod umnih kmetovalcev skrb pravi rnojst* tem 25 letih je državna po tej poti, vidimo krog Doba do dalj vlada posodila kmetovalcem 165 milijo za osuševanj strani proti Krumperku polno travnik in kad evi ter tudi po desni močvirnih zemljišč, in to posojilo poplačujejo dotični prevlažnih, mokrotnih kmetovalci po anuitetah ali letnih odplačkih, kateri znašajo zopet močvirni travniki dolini nahajajo. dospemo do Lukovice, pričenjajo se poleg 4°/ o obresti 17 0 za povračilo, torej o se več od ploh po krašenski ozki navadnih, sicer jako nizkih obresti, in v 41 letih Res priraste po takih travnikih precej plača bo ves znesek državi koliko kislega, katero nima prave tečnosti. Saj je znano, lehko povračajo državi zaleže stot sladkega hribskega po- Kmetovalci pa radi in tudi izposo m kažejo pokrajine z izvrstnimi travniki krasno živino in mesarji in tudi ži pokraj živino. po katerih pozuajo res dobro melijoracijski kapital, sena. Prav tako saj imajo od zboljšanega zemljišča podvojene dohodke. ker preobilni so kaj dob Goved pa, ki ima za krmo uspevala kislo seno, ne bo nikdar dobro nima tečne hrane, premokre. xMokra zemlja je mrzla saj ne more Pa tudi brez števila je njiv jo moremo pozno obdelati osuši se pozno take , izvrstno smrdljivo , ker ki so torej davki Žalosten je položaj kmetovalcev, silno dragi posli, grozno nizke pa cene pridelkom tem skoro obupnem stanji pa tudi ni mogoče priča kovati boljših časov, ker davki se ne bodo konkurenca nas bo posebno še dolgo let trla. Kar nam znižali, in ? preostaje to je » da skušamo od zemlje dobiti kar naj posebno krompir plevel, gnije v po njej se šil vež mogoče. Delo ostaj skor isto na močvirnem kaj rada pozebuje ozj njej posebno ob mokrih letinah naglo grozno nifcu, ki nam prinaša pustega kislega sena, mna žitna setev, na močvirni njivi, kakor na dobri osušeni, na uspeva bolje sleharni pridelek. Ako nakosimo na f , T<>o\ w ■ < i\ i l 98 travnika 30 stotov kislega sena, zaleže nam malo, ker živina je ob taki krmi Premišljal sem pozneje, kaj je moglo biti povod revna, in če ga prodamo, temu čudnemu mitničarskemu postopanju. Izvedel sem skupimo za nje n. pr. za stot komaj 80 kr., žlahtnega da imajo srbski mitničarji nalog, naj presodijo potnika i sladkega sena stot prodamo pa lahko tudi po 1 !/2 gld in če vidijo, da ne misli i trgovati z uneseno robo naj Na močvirni njivi nam silno krompirja zgnije, na dobri, mu pogledajo skozi prste suhi ne, na močvirni mnogokrat ozimina pozebe, na Drugi dan ko sem se bil dobro spočil, šel sem suhimi ne; in tako bi navedel lahko jasnih dokazov, ogledat prestolnico. Sreča me je prinesla koliko več ob enakih stroških za obdelovanje blizo lahko cerkve na višino, kjer sem ostal očaran. Mili Bog, stolne kako pridelujemo iz ene orali dobre zemlje nego iz slabe diven razgled! Spodaj hladna Sava, ki se izliva v mo- močvirne. In prav v tem imamo dandanes iskati rešitve, gočni Dunav. Svet je na sever odprt, a z juga je za na da pridelujemo od zemlje, kolikor je sploh mogoče, da robljea v polokrogu z nježnimi brežički. Prostor, nam poleg stroškov za obdelovanje vsaj nekaj dohodkov katerem stojim, bil je nekdaj turško pokopališče. Vrav- preostaje. To pa nam je le mogoče na dobrih ali ure- nano je uže vse, da bode s časom tu lepo šetališče. jenih zemljiščih. Zato vidimo v istini, da ondod, koder Malo naprej, na rtu mesta, mej Savu in Dunavom, stoji imajo rodovitno polje, še shajajo. Obupen pa je položaj trdnjava, ona ista trdnjava, za katero so se toliko sto- gospodarju, ki se trudi na slabem ? neplodnem svetu, letij pipali Turki in kristjanje; katero je Janez Kapistran katerega mora obdelovati prav tako, kakor njegov sosed samo z največim trudom mogel osvojiti; s katere je svojo dobro zemljo, a proti njemu prideluje le malo, celo Evgen Savojski prinesel neumrlo ime; katero je Laudon nad polovico manje. On mora propasti, ker stroški za pridelovanje so veči od pridelkov. otel jako malo zgubo vojakov. Turki so jo zapustili Da pa je mnogo ni bilo drugače. Prestolnica srbska sama dosta osvet prav mnogo zemljišč prav zaradi močvirnosti maloplodnih, ljuje celo zgodovino srbsko bogato in krvavo, ki jo to je istina. Zato jih moramo zboljšati, ker le tako se opevajo narodne pesmi. Beligrad je bil vedno kluč bal- moramo obdržati v naših današnjih kritičnih časih. Fran Povše. kanskega poluostrova ter je imel najrazličnejših gospo darjev. Vladali so ga Bizantinci, Bolgari strijci, Ogri in Av , a vmes in za njimi turški polomesec. Ali srbski narod se je naveličal turškega robstva, vzdignil se je in otresel trdi jarem. Beligrad je vrnjen Evropi, kulturi. Podučne stvari. Beligrad postal mlade kneževine, ali glava te Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. glave, trdnjava beligrajska, bila je še dolgo v rokah turških. Sedaj ni več. Ko sem trdnjavo ogledal, spustil sem se na levo na polje, kjer se vezbajo vojaki. Častniki so opravljeni ukusno in čisto, ne tako moštvo. Gledal sem 5 in po- ti) alje.) slušal: „Desno, lievo! Jedan, dva! Od tu sem jo 103. zavil na gla trg To je kraj se more najlaglj m Beligrad. najpriložnejše preučiti narav naroda Trg kakor drugi trgi, samo mi je dvoje vdarilo v oči: malo fesov ? Stoji, stoji tam Beligrad! Za gradom teče r deča kri, 'a gradom teče r deča kri, Da b' gnala mlinske kamne tri X se manj rudečih ženskih kapic; gospoda se nosi tu največ zahodno evropski. Lepih prodajalnic je od leta do leta več, elegantno opravljenih malo do sedaj. Marsikaj še spominja turškega gospostva. Kavarne so Stal sem na strašnem mestu, na mitnici v Belem- opravljene čisto po turški, toraj tudi niso posebno snažne. gradu ničar. r> Ali imate kaj za mitnico?" popraša me mit- Gostilne so dokaj boljše. Psi se še klatijo po Belemgradu 5 kakor sploh po turških mestih. Fijakarji po veliko Prav nič, razen 60 cigar za svojo porabo na po tovanju". mestni drdrajo po ulicah, a po malomestni letajo in krulijo rejeni prašiči okoli hiš. n n Zakon vam jih dopušča samo 25." Če je tako, hočem plačati za ostale, samo me ne Nekatere postranske ulice so še nesnažne, smrd kaznujte, ker sem jih sam prijavil. n Gospod," doda mitničar mirno, »plačali bodete petkrat toliko, kolikor so vredne." ljive, brez tlaku, blatne ali prašne, kakor letni čas nanese. Ali narod srbski bode kmalu odstranil vse ostanke osmanske dedščine. Kedar narod vzraste, vzraste mu tudi prestolnica. Beligrad ima jako srečno ležo, mora se r Tako! Vržem jih rajše v Dunav." vzdigniti. Na vseh koncih se od leta do leta reguluje, zida in prezidava. Skodle mečejo s koplje streh » > n 5 če hočete. Ali čemu! Da si nič ne ulice uravnavajo, tlak vkladajo in nove hiše stavijo. Ni trgu. domislite! Dajte jih temu nosaču dvajset, unemu dvajset, mi pa ugajal prosti narod, ki sem ga opažal na saj vam nosita, ali ne, pa je rešen zakon in mirna Krepke postave, to je res, ali kako siromašni oblečene! Bosna." V bližini prestolnice pa tako siromašni! Kaj to more 9» biti! Vele, da je temu kriva visuka politika*). Zamišljen druge obr strok pa ? med njimi posebno stopam Daprej in na čelu l:ga opazim krasno i arhi- ninska obrtnost in osobito bombažne tkalnice 5 tektonski pozidano poslopje, kateremu na čelu z zlatimi obrtne stroke tka- torej katere dajejo dela na tisoče delavcem, črkami blesti slavno ime mecena Miše Anastasijeviča, kateri v mnogih zborničnih okrajih avstrijskih zastopajo ki je je poklonil domovini. Tu so visoke šole beligrajske. največe število, je baš napačno. Potem se v prošnji Upamo, da se bode tudi našega mecena Josipa Gorupa ime svetilo z zlatimi črkami na višej dekliškej šoli v dokazuje s statistiškimi podatk da je ako uporabimo 13 točka , in 28 zakona, nemogoče napravljati Ljubljani. V srcu pa uže tako vsak hvaležeo Slovenec primeren pričuvni zalog za poslednje imenovane obrtne nosi njegovo ime. nuje » Potem sem ogledal kazališče. Zunanjost ne impo-praktični Srbi so večo pozornost posvetili notra- stroke osebe katere imajo zvečine ženske in v obče mlajše a pr. predilnice in tkalnice za bombaž). Kar se tiče medseboinosti zlič bolniških blagajni med njosti. In prav imajo. Zvečer ob sedmih sem šel na seboj in nasproti izstopajočim in ustopajočim delavcem 9 predstavo. Lože so prostorne, tudi ostali prostori so zdi se, da je prav za prav ki > ako se ravno zdaj lepi in obširni, vsega vkup je prostora za 2000 gle- govori o njej ter se za dokaz navaja. Po tem dalcev. Na predstave prihaja vedno dovelj , kakor občinstva stvari zdaj stoje, bila bi medsebojnost v tem, da mo- razoih stanov. Za predstave je samo oder zmerno raz- rajo delavci, kateri izstopijo iz kake prešnje delovrš svetljeo, ostali prostori so malo-ne somračni. Na Ita- bene blagaj ) prinesti svoj pričuvni delež iz te lijanskem pa vse prostore jasno razsvetie. Med nastopi blagajnice v katero drugo po zakonu na novo usta-sem opažal, da ho meščanje in meščanke večinoma ev- novljeno bolniške blagajnice. Ako pa izstopijo delavci ropski opravljeni, da si je bilo tudi gospode v narodnem iz katere na novo ustanovlj bol ške blagajnice ter kroju videti. (Dalj e nasl.) Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje ) Tvornice, katere morajo radi neugodnih trgovinskih razmer začasno odpuščati mnogo delavcev, morale na mah oddati velik del zbranega pričuvnega zaloga svojih delovršbenih bolniških blagajnic in take pridejo v tvornico, katera ima že od prej delovršbeno bolniško blagajnico. preskrbeno s pričuvnim zalogom, ne morejo tej blagajnici prinesti nobenega pričuvnega deleža, jednostavno zaradi tega ne, ker ta nova bolniška blagajnica. v kateri so bili najzadnje, nima še nobenega pričuvnega zaloga. Prava medsebojnost mej bolniškimi blagajnicami in med njih udi je v nečem drugem 9 nego v tem da se iz starejše tvornice 9 ki že imajo zalog in vsled nesreče precejšnji pričuvni recimo požara, ne more dlje se povračuje pričuvni delež; v tem je, kakor javljajo sama »Uradna poročila", da se opira zakon o bolniških blagajnicah na načelo medsebojnosti. Jeden za vse in vsi za jednega. Mladič za starca in starec za mladiča. To je jedino prav in v to ni potreba zamotanega knjigovodstvenega aparata, niti kontokorenta časa delati, izgubile bi prečuvni zalog malone povse, z,a, veSkrat deset let nazaj za vsakega pojedine in, kadar prejšnji delavci po prenovljeni tvornici spet poiščejo svojo domovino in stai delo vadno dogaja mogli kar se pač na- delavca nicami niti dopisovanja z mnogimi bolniškim blagaj Ako je delavec res sprejet v kako delo, postane od tistih deležev pričuvnega ob jednem ud bolniške blagaj in uživa nje storitve aloga, katere so s seboj vzeli, le zlomke prinesti bodisi da je mlad ali star, in mi moramo reči ko bi novo ustanovljene bolniške blagajnice vsaj pri potrebovale dolgo vrsto let mnogih obrtnih strokah, predno zbero z ozirom na visoke zakonite zahteve primeren pričuvni zalog, pri katerih je torej odstotni ne poznaje praktične navade, lavec laže dobil delo v tvornici kdo trdi > da tisti da bode de- postavek pričuvnega deleža zelo nizek in radi tega mor se tudi znesek deleža celo tedaj, kadar se delo mnogo jih ne utegne katere bolniške blagaj velike upravne troške. Tudi § 27, odst. biti , ako par goldinarčkov, pokaže kot pričuvni delež od Prošnja nadalje kaže na > in 40, točka odstavek i večkrat premenja, vedno manjšati Dalje se priznaje v prošnji, da zavarovalno tehniško gotovo prav, da je verojetnost obolelosti in morala bi se predrugačiti. § 27. določuje, da je od letnega zneska blagajniških prispevkov vsako leto porabiti najmanj 2/10 za prihranilni zalog. V § 40. pravi se, da smrti, torej upotreblj bolniške blagajnice pri starih ljudeh večja, nego pri mladih; toda iz izkušnje in z ozirom na storitve bolniške blagajnice, ki so po zakonu določene, ter iz različnih obrtnih strok ne daje se to trditi za vse slučaje, ampak da se trditi, pri delavcih takih in- ima deželno oblastvo pravico, razpustiti okrajno bolniško blagajnico, ako, kadar so se prispevki zavarovancev zvišali na 3 odstotke, z doneski delodajalcev, torej 41/ 2 'O da to utegne biti pač dustrij ali podjetij, ki imajo moške delavce 9 za d\ moči blagajnici zalagati zakonitih najmanjših dajatev, katerim pripada v zmislu §§ 25., 26. in 27. tudi donesek k pričuvnemu zalogu, in ako občni zbor blagajnice ni ukrenil povišati doneskov. Vsekakor bilo bi tu ) V tem smislu je pisala tudi Zgodnja Danica" 1889.1. št. 4. zakonito določilo umestno, katero naj bi izjavilo, da bolniške blagajnice, v katerih se za poravnavanje troškovnih 100 \ pobira od zavarovancev že 3% od mezde, plačilo dve leti pozneje. Priporočam tedaj morajo le tisti iznos dajati pričuvnemu zalogu, ki vse- speši ta zadeva ter spomladi pravoča kakor preostaje tedaj, ko so že poravnane potrebščine da se tedaj, ko nastopi lepo vreme, za boluiške troške. delo ter tudi nepretr dovrši • 4 (Dalje nasl.) (Pra Omeniti hočem A tukaj , da se po-azpišejo dela, more takoj pričeti res! na desnici). predmet ki 86 1 leto precej temeljito razpravljal. Državna cesta iz bij v Novo Mesto do Metlike proti karlovsk Politične stvari je ena najčudnejših mogoče v celi državi cesti Poiskala se je naravnost vsaka gora, vsak hrib ter čez nje cesta. Znano mi ni, zakaj napra Govor poslanca dr. Poklukarja v državnozborski seji dne 1. marea t. 1. (Dalje). Ker so se tukaj storili sklepi, s katerimi so se onih časov tako naklonil ljudem zaslužek mogoče, da se je po načelu Del teh poprav se za predprego sicer pričel to priznavam. Osobito naložili prispevajočim okrajem konkurenčni doneski > na Gorjancih in na zagrebški cesti iz N proti Kostanjevici so trije strmi klaajci, človek stopiti iz poštnega voza ter peš iti na vrh. treba je bilo za ta deželnozborski sklep Najvišjega po- progj 0(j Ljublj Zaradi tega so se spisi poslali ministerstvu no- Kapiteljski klanec Enake razmere pa so sedaj še do No t Mesta e moral , da je prišel skoraj na celi o Mesta Tu trjenja tranjih zadev. Tu pa je menda zadevo rešil kako v mlajši uradnik, vidi se vsaj, da se ni oziral na dosedanjo naipr v zatiškem okraji, ki se je predložil potem pa cela vrsta do Medvedjeka Od Ljublj doli rabo in besede cestne postave, ki je veljavna za Kranjsko, klanec pri Višnji Gori Zahteval je namreč, se je pustil tudi še jako strm da se z nova prično konkurenč eno besedo ročam vladi obravnave s prispevajočimi okraji vojaške oblastnije o primernosti besedah postave ni utemelj dalj naj se prašaj naj se temeljito to progo pripo preložitve. To vse po vse klance. (Dobro! na desnici.) njo ozira ter prel (Pra res! na desnici.) (Dalje prihodnjič.) Cesta je jako važna, obravnave se vrše od leta 1854, i ko smo po velikih težavah prišli do tega da mogli že rihodnjo spomlad pričeti z zgradbo bili naleteli smo na te birokratične t v ničemur opravičene težave v ministerstvu notranjih zadev imajo vendar tudi ravnoisto korist, nevarne cestne proge, polnoma neutemeljenimi ako pospešujejo preložitev za življenje jo ovirali s po- Govor poslanca Šukljeja v državnozborski seji dne 28. februvarija t namestu da zaprekami. Visoka zbornic Lotil se bojem Dovoljuj si tedaj prositi ministerskega predsed nika, kot načelnika vendar gleda na to ministerstvu notranjih zadev čunskih razprav gospodo skušal vsaj deloma ovreči oziral najprvo prora da se ne bodo delale prav naj nepo- na gospoda poslanca dr. Men dičenje neposredne predgovornikov ter jih bom prvi vrsti se bom pri tem ?erja, kajti bese« gospoda predgovornika (Mag Or o trebne težave pri podjetjih, ki so gotovo sposobne po peševati deželno blagostanje. drugače ne morem imenovati onega dela njegovih raz prav 9 ki se je tikal drža proračuna prepuščam Ker sem že pri cestnih stavbih v zahval pri z veseljem v odgovor onim gospodom te (desne) strani, znavam da vlada nekako dobrohotno ravna glede cest z avauj) —----- enim delom naše dežele, ki je tuli bolj zane- ki bodo govorili za menoj. Gospod poslanec dr. Men da je proračunski odsek J sku s dokazati 9 mar j en optimistično postopala pri ustanovljanji oziroma njega večina jako Za državno cesto mej Ljubljano in Karlovcem ter hotela proračun olepšati s svetlimi Ljubljano in Zagrebom so se predlagale in sklenile po- njegova pri tem je bila stara proračuna ter barvami. Metoda prave ki se izvršujejo blizu dve leti sem ter so pro- ki utemeljuje nekak razloček , izimši pri oni okolišči ono ljubeznjivo na 9 računjene še na daljšo vrsto let. V tem oziru bi prosil na Italijo in poziv gospoda ministerskega predsednika, kot vodjo minister- lijapske finančne uprave, je letos iz lahko stva n( obrokov za tranjih zadev, naj vendar ne določuje tako majhnih vzrokov izostal nanašanje da bi tudi mi posnemali vzgled ita- umevnih zvršitev takih poprav 9 ki se s tem le po Oglejmo si tedaj do dražijo Sedaj imamo podjetnika, kateremu so na raz- kernovski navel zoper polaganje vrli delavci Istrijanec je, preskrbljen z izvan Tudi kaze, katere je gospod poslanec tevilke proračunskega odseka. jaz sem tega nazora, da redno svoje dobrimi istrskimi zidarji, ki izborno izvršujejo po verjetnosti, in treba je na vsak nači vsak proračun le rač delo Vj ud j so si napravil barake 5 v kater? h da imajo orodje, svojo kuhinjo delavci so vsi zbrani Del ta račun s primerno Dobro previdnostj se presoja in tesnosrčnostjo proge je gotov Čujem 9 vreme ugodno, delali bi se lahko še na prejšnja leta in po učljivo je pa vendar, ako pri tem p ogledamo mnogo. Cujem, ako bi se jim izročilo delo da bi bili gotovi podjetniki zodovolj Ni bilo prvi pot da j tudi tedaj, če se jim da tauovlja večina kajti že od leta 1880 imela je ta nalog proračun 9 Ako pogledate računske zaključke in jih primerjate s proračuni, prišli bodete do nastopnega rezultata: Leta 1880 je bil ra- obdačiti. sa pozneje obdačile ali pa jih sploh ni bilo več mogoče Nunski zaključek ugodnejši nasproti proračunu za Priznavam 18,411.000 gld. dovolite mi, da navajam okrogle da so te množi svote leta 1881 za 16,122 000 gld., leta 1882 nego 230 000 hektolitro toda za mnogo več znašale brez po- vse drugo je mena 30.752.000 gld., leta 1883 za 11.970.000 gld., leta 1884 za 8,456.000 gld., leta 1885 je presegal vspeh državni proračun za 4,883.000 gld. in leta ugodnejši vspeh za 13,977.000 gld. Ako se sklicuje na Ogersko in oaglaša, da kon tuje s 300.000 hektolitri manj J je 1886 imamo zopet lansko leto sami pri špiritni to umevno. Saj ste razpravi opravičeno pov-naš darjali da je ogerski kontingent neprimerno velik, pa je mnogo prenizek. Kaj iz tega sledi? Po mojem Navidezno je tukaj leto 1887 izjema. Izrečno moram mnenji to da je odračuuek na Ogerskem glašati le navidezno! Prosim gospode, naj vza- večji* kakor je pri nas potreben (P res mejo v roke proračun za leto 1887, ki je konečno tudi Dalj mnogo na desnici). se govorilo o tem, da bo poraba v posameznih svojih delih zanimiv ? in dozvoljujem si manjša mnog ren passant" vzlasti eno točko priporočati gospodu poslancu pl. Plenerju v naklonjen prevaarek. To je namreč katere ste rabili lansko leto ? Ali ste, gospodje, popolnoma pozabili dokaze naslov 5. v poglavji 6: „DoneseK k troškom za skupne državne zadeve". Prepričal se bo lahko takoj na prvi pogled, kako neopravičeno je bilo vlani njegovo dotično očitanje najvišjemu računskemu dvoru in njegovemu postopanju. Vlani je vlada tako računala, da je sprejela množino kuhanega in obdačenega špirita, odračunši oni le Trdim tedaj, da so bili neugodni vspehi leta 1887 uavidezni. Gospodje se gotovo še spominjajo, da špirit, ki je namenjen za obrtniško porabo in je tedaj davka prost, za našo državno polovico z 1,232.000 hektolitrov. Zoper to se je že lansko leto zelo ugovarjalo, rekoč, da doklada 80 odstotkov premajh žganjerije > so se ocenjale po izdelovalni zmožnosti zarozgaličnih finančna postava ni obsegala celega zneska potrebščine posod J a nisem čul z nobene strani, da je prevelika > marveč da se precejšen ujel del iz čisto formalnih pač pa so posebno zastopniki iz B in Galicij vzrokov ni postavil v finančno postavo. Najdemo tedaj ter zvedenci iz teh dežel odločno naglašali, da se mora mej neproračunjenimi troški v računskem zaključku za v Galiciji priračuniti 100 da 120 odstčtkov. Iz tega leto 188 kredit 20,923.000 gld. za vojaške naredbe, moremo sklepati, da je bila ta množina sama ob sebi potem vročilo vsled skupnega račuujanja z 1,281.887 gld. in konečno priklade deželam, občinam in trgovinskim zbornicam za podržavljene železnice točko potrebščine v skupnem znesku 1,558 450 gld. Zaradi tega je bil, ako primerjamo to skupno svoto 23,763.337 gld. z navidezno neugodnim izidom 14,329.860 gld., tudi leta 1887 prenizko izmerjena. vspeh nedvomno ugodnejši nasproti proračunu za 9,443.477 gld. Navedel sem to v dokaz, da dr. Menger vsaj iz preteklosti, iz računskih zaključkov zadnjih let nima nikakoršne podlage za svojo trditev, po kateri se je preobtimistično postopalo pri proračunanju. Priznavam pa in tudi ni izključeno, da se je letos drugače se- Danes omeniti nam je le še, da je bil vtis Lich- stavljal proračun. Gospod poslanec dr. Menger je pred tensteinovega govora velikansk. Knez je razorožil svoje državnega zbora. Proračun uaučnega ministerstva. zadnjem listu „Novic" poročali smo že o govorih poslancev Fuss in kneza Lichtenstein-a, in pa o vsebini njunih govorov. vsem izpodbijal nastopne točke katere hočem na kratko nasprotnike s tem, da je nadrobno opisal, kaj namerava predlog njegov dalje z dokazi, da je naravna pravica starišev in cerkve v prvi vrsti voditi odgojo otrok in navesti. Pri vojaški taksi mu ni prav, da se je vpisala od-sekova številka. Naglašam da se je tudi pri vojaški faksi odračunila v proračunskem odseku svota 70.000 gld. in da je na drugi strani toliko zaostankov, da se moramo vzlic novi orožni postavi zanašati na vplačevanje določenega zneska. Pri žganju kara, da se je prekoračila vladna številka. Vlada je proračuaila 311/„ milijona. adzorovati poduk v države krog nas razun pa z državo skupno vrediti in ljudski šoli. Dokazal je, da imajo Laške in Francoske, vse verske šole in ves govor njegov bil je tako jasen, t^adnokrven in z duševne višine doli govorjen, da se je predgovornik, zelo ošabno jezičen Proračunski odsek je računil na 32,375.000 gld. ? ker meD% da se ne bo porabilo, kakor je mislila vlada 5 900.0 O O hektolitrov, marveč 925.000 hektolitrov. Odkri- tosrčno moram priznati, da me zoper to točko navedeni dokazi nikakor niso omajali v mojem pritrjevanji za to številko. Le eden dokaz ima nekaj na sebi, da so se namreč v začetku leta 1889. našle množine, katere so profesor Fuss čutil kar poparjenega, malega. Ve)'kansk uti* Lichtenstein-ovega govora čutil se je v celi zbornici in v časništvu in sledil je razun mla-dočeskega Greger-ja, pri vsih poslednjih govornikih. Malo srčno govoril je prvi govornik za Lichtenstein-om, nemškega Schulverein-a kolovodja Weitloff in videlo se je, da predpripravljen govor njegov je meril samo na ono, kar so nasprotni časniki pisali o Lichtensteinovem predloga pa ne na pred vpem odločilna pojasnila pred-lagateljeve. Drugi dan, minulo sredo 20. marca govoril je prvi - • ■ o vprašanje stopilo bode enega dne v spremstvu cele vrste druzih vprašani pred visoko zbornico (čujte vpokojeni šolski vodja Lipert ? hud Nemec s Češke, ve- čujte! enega gibanje na levici) pravim stopilo bode dne pred to visoko zbornico, in takrat do činoma stvarno in primeroma mirno, s tem nasprotujoč gnala se bode borba med nasprotji, ki se nahajajo Lichtenstein-u, da je navajal nekatere nesposobnosti, ki v tej visoki zbornici, in ki so se včeraj odločno poka- 80 se nahajala med duhovništvam katoliške cerkve. Ko zali Takrat bode naučni minister svoje stališče tudi se potem besedi oglasi naučni minister Gautsch, na drobno označil (gibanje na levici on bode oddal zbrali so se radovedni skoraj vsi poslanci v zbornici svoj glas. (Gibanje in mrmranje na levici). Oddal bode krog ministerskih stolov, ker se je sploh pričakovalo, svoj glas po svojem prepričanji in brez vsakega pi da se minister v imenu vlade izreče, kako se ona stavlja držka. On bode varoval pravice države pri šoli, kar pri nasproti predlogam, ki merijo na prevstrojenje ljudske njej država zahtevati sme in zahtevati mora : po moči šole. splošno in najboljše ljudsko-šolsko izobraženje. Zasto- Minister je dolgo govoril o mnogo drugih rečeh, pa pal bode šolo v tej visoki zbornici kot njen goreč pri konečno govoril je tudi, akoravno nekoliko prikrito jatelj brez ozira na posledice ki bi mogle iz njegove vendar razumljivo o ljudski šoli; rekel je med drugim: izjave '.nastati za njegov stanje. Takrat bodete tudi r> Vse te zadeve pa se avno zad umaknejo na na tem mestu našli, ne sicer kakor je včeraj rekel en sproti vprašanju, katero se je včeraj pričelo razpravljati od več govornikov z različnih strani te visoke zbornice, pred vprašanjem o vredbi naše ljudske šole. govornik zastopnika ker minister to ni Prav tako malo, kako i mogel dopustiti, da se naša Le ljudska šola vredi po željah ene same stranke se morem staviti na stališče, ki se očividno deli od mnogo gospodov leve strani te visoke zbornice, na stališče, da je uprava naše ljudske šole brez napak in da toraj naš zakono ljudski šoli nikakor ne potrebuje premembe. ako ravno pripoznavam prednosti naše šolske postave in pa vspehe, ki so se dosegli na tem polji, moram vendar visoki zbornici očitno izreči, da naša Ijudsko- šolska postava prenaša prememb in to na več kot eno stran. u n Včeraj se je v tej visoki zbornici v zelo zanimivem njegovega Veličanstva cesarja temveč svetovalca krone, ki si je zavest svoje odgovornosti, ne stvar kneza Lichten-steina, pa tudi ne stvar čestite opozicije. (Dobro, dobro na desni.) Čast mi je danes v četrto zastopati v tej visoki zbornici državni proračun naučnega ministerstva. Ta čas v resnici ni bilo premalo težav in borb in pobli-skavanje v tej razpravi kaže bližanje viharjev. Nič manj pa se bodem stalno držal onih načel, katera so vodila do sedaj, visoko staviti skrb za državo, opravila svojega oddelka stvarno voditi, odgojo in poduk po vsi moči povzdigovati in pa zahtevam vsih narodov naše domovine glede državnih pripomočkov za izobraževanje v smislu poravnajoče pravičnosti vstrezati.^ me govoru, katerega bi skoraj imenoval pojasnilo (komentar) znanemu šolskemu predlogu ravno tistega gospoda govornika, ne glede na razvoj njegovega načelnega (Dobro > dobro na desnici, ugovarjanje na levici, živahna trajno gibanje v celi zbornici.) Za ministrom govoril je staročeški poslanec Adamek stališča, navedla vrsta pritožb nasproti posameznim na- ki je v obširnem temeljito podprtem govoru razkladal reabam in dogodbam v naši ljudski šoli, katere po mojem težave češkega šolstva, ki je očital vladi, da velika mnenji zaslužijo popolni ozir." (Cujte, čujte, in gibanje premalo skrbi za češke šole, posebno vspešno pa se je na levici.) obračal zopor delovanje nemškega Schulverein-a. ki ne n tukaj Vendar pa moram opomniti, da ono, kar se je brani Nemcev temveč ponemčava Slovane, ker sprejema reklo posebej o duhu, ki navdaja en del našega v svoje šole med Cehi po 17 o o med Slovenci pa celo učiteljstva, o izjavah, katerih ne morem drugače kot po 27'5% vsih šolarjev, med tem ko nasproti Čehi in najodločnejše obsojati, vendar morebiti v tej meri ne Slovenci načeloma ne sprejemajo v šole svojih narodnih velja o našem učiteljstvu sploh. Visoka zbornica mi ne društev nobenega Nemca, bode zamerila, ako v tem trenutku tudi najdem besedo za naše učiteljstvo, ker ne smem prezirati, da velik - del teh učiteljev v najtežavnejših razmerah hvalevredno spolnuje svojo dolžnost. Naša ljudska šola ima spolnovati dve veliki nalogi: odgojo in poduk. Namenoma stavim odgojo v Naši dopisi. Ljubljane, t Riharjeva Jerica. Komu izmed sta prvo vrsto, ker mislim, da se na tem polji naša ljudska rejših izobraženih stanovnikov naše ožje Kranjske do šola da bistveno zboljšati. Od srečne rešitve teh dveh v državi odvisnega neskončno veliko, in kdor , da se duševna vojna moč države nalog je je kakor jaz movine, zlasti pa izmed čč. gg. duhovnikov in onih > ki mnenja opira na šolo, moral bo priznati, da pomenja rešitev tega vprašanja vprašanje obstanka za državo. so se zanimali za cerkveno petje, ni znano to ime? Saj je v prejšnjih letih slovelo na dalječ okrog. Kdor pa izmed spoštovanih mlajših bralcev „Novic" o tej spoštovani rajni osebi bolj natančno poučen biti želi 103 naj se potrudi brati nasledne vrstice: Rajnca Jerica pripravljenega imeli so mnogo orožja, mnogo besed in bila je sestra slavno znanega rajn. skladatelja in lju- fraz zoper vse ono, kar so levičarski časniki napravili Gregorija iz predloga Lichtenstein-ovega. Pa govor predlagateljev gosp bljanske stolne cerkve organista v. Rihar-ja. Kot priprosto kmetsko deklino vzel jo je bil izbi! jim je iz rok vse ono orožje, ker sprevidel \ so 9 da on sebi; njeni že sam po sebi izvrstni in jasno-do- morali pobijati samo izmišljije lastne domišljij neči sopran-glas opilil, izuril in izvežbal je tako ? da zoper to, kar je knez označil kot svoj predlog, ni bilo bi boljših vspehov gotovo ne bil dosegel nobeni kon- bistvenega ugovarjati servatorij. Velika je naša ljubljanska stolna cerkev, Greger delal se Edin kakor protigovornik bil preslišal mladočeh ves pa kadar se je oaa raz kora oglasila: kar odmevalo Lichtenstein-ov, akoravno ga je vsa zbornica videla govor da je po vsih prostorih in od vseh sten. Ni je imela in je poslušal jako pazljivo. Edin Greger boril se je zoper javaljne bo kdaj več imela naša katedrala f Riharjevi pošast, katero si je v predlogu naslikal sam. Govor J© Jerici enako „prima-dono". Vsaki svetovni operi delala po svoji navadi strastno, žaljivo, prav po napevu Knotz bi bila ona z svojim izdatnim in bi rekli, plemenitim ovem grdeč duhovščino, plemstvo prejšnjih in sedanji glasom, čast. Vkljub tolike nadarjenosti in izurjenosti časov, na kratko, govoril je tako, da si je v polni meri v petji, pa je bila in ostala ona vedno po svoji opravi zaslužil bogato in gromovito pohvalo, katero mu je da- le ponižno kmetijsko dekle. Bodi si še tako velik jala opozicija državnega zbora. Po sicer temeljitem > pa praznik, in naj bodo zbrane na stolne cerkve koru še za splošnost malo zanimivem govoru poljskega poslanca tako izobražene pevske moči v gosposkej opravi: ona Rutovskega sklenila se je razprava onega naslova in stopila je v peči na glavi med nje, vzela note v roke, izbrana sta bila izmed protigovornikov oče sedanj in bila vsem in vsakemu kos. Pa! vse je minljivo šolske postave dvorni svetnik Beer, izmed zagovornikov pod solncarn! Po smrti njenega preljubljenega č. gosp. pa naš posla kanonik Klun. Beer-ov govor bil je brata, prevzel je bil njuni stričnik, šibki mladenček, naravno šolskemu predlogu nasproten, v obče pa vendar Gregorček Rihar mesto in službo stolnega organista , stvaren in ne pretiran. Poslancu Kluuu pa je pripadla v tu izurjen in izvežban je bil tudi on po rajnem č. g. čez noč teška pa tudi častna naloga ugovarjati tako stricu ? n malo cvetki ur je danih", — v najlepših rekoč nepripravljenemu govoru Beer-ovemu * dalj pa letih sledil je tudi Gregorček slavnemu stricu v grob. govorom Lipert-ovem, Weitlofl-ovemu in pa Greger Zdaj jele so tudi Jerici potekati naglo prijetne ure jevemu. življenja. Kdor kaki posel opravlja z toliko vnemo, Na muho je vzel posebno mladočeha Greger-ja in kakor je ona petje, in se vendar loči od njega, pre- odgovarjal mu je v resnici tako krepko, jedrnato in te trgana mu je tako rekoč nitika življenja. Vrh tega meljito, da je v resnici sebi in pa desnici vsi pri tej morala je blaga rajnca prepogostno slišati > kako borbi prislužil prvo lavoriko. Izrekoma je stališče če nemilo, nečastno in krivično je bil njeni rajni slavni škega kluba in naroda pri tej gosp. brat napadan po njegovi smrti, kar ji je mno- spretnostjo, da mu priliki branil s toliko po vsem zasluženji slavo pojo krat bridko ranilo srce, in je od takrat tudi ni bilo češki listi. Pa tudi napad Gregerjev na kneza Lichten- lahko več videti vesele vsemu temu pritisnila se stein-a, zavrnil je Klun jako sijajno in uspešno. Še dolga in mučna bolezen, in vpihnila jej v 14. dan t. m. po obrambi napadov prestopil je naš poslanec k šolstvu lučico življenja v 75 letu dobe njene 16 dan t m Slovencev ter je tukaj omenjal zahvalno najpred novo položeno je bilo njeno truplo na sv. Krištofa pokopa- osnovanih strokovnih šol v Ljubljani. Potem priporočal lišču v hladni grob k večnemu počitku, njenej duši pa j8 zopet sicer že nevoljen, pa vendar z vso odločnostjo želimo, da bi bila pridružena pevskemu zboru na gori dalnji obstanek gimnazije Kranjske. Konečno pa raz- Sionski! k. pravlja še s spretno besedo nepostavnosti pri šolstvu Iz Ljubljane Slovencem namenjenem na Koroškem in Štajerskem prav srečno pobijajoč ugovore Gohn-ove in Weitloff-ove. Držauii zbor. Kakor je to Poročevalec za ta del budgeta mlad poljski vse navadno, vspela se je tudi letos budgetna razprava do svo- učilišni profesor Bobzinski govoril je z višjega stališča jega vrhunca pri naučnem budgetu. Razprava ta postala za zboljšanje šolskega zakona poudarjajoč izrekoma, da je pa letos tudi zato bolj zanimiva, ker se je vsem državno višje nadzorstvo mora vstati po državnih te drugem vprašanjem zamotane šolske uprave pridružila meljnih zakonih torej ima opozicija v rokah moč za letos še verska šola. Najpred je knez Lichtenstein v braniti tako premembo, katero vedno slikaj v ajgrjih svojem izglednem in mojsterskem govoru razložil namen barvah. Da bi se pa otroci v šoli in pomen svojega šolskega predloga tako temeljito » da po manj naučili ali slabeje odgajali, to pa novem načrtu bode znala, ako sedaj pač nihče ne more govoriti, da ne ve kam knez bi treba bilo, zabraniti tudi vsa desnica izrekoma poljsU meri s svojim predlogam. Potem oglasil se je v imenu vlade naučni minister z izjavo, po kateri se sme soditi, klub. Prav krepko pa je Bobzinski še hlastni po Gre •da vlada res sama predloži načrt šolskega zakona, kar gerju rekoč, da je ta edini ostal v zborrici je še je do sedaj bolj veljalo za govorico. Govorniki z veroval na vraga, katerega so si levičarji na steno na levice bili so iznenadeni z govorom Lichtenstein-ovem, risali o predlogu Lichtenstein-ovem. Pri naslovo n šolsko nadzorstvo" pa je zopet Gre- tedna gerec hudo šibal postopanje nemškega Schulvereina na Štajerskem ; in za glavnega govornika pri tem naslovu Dopolnilne mestne volitve zvršile so se tudi v II, razredu neugodno za judom prijazne libe izvoljen je zopet naš poslanec Šuklje ralce, ki so zopet pr J je, poročila kristj tri sedeže tej volitvi zgubili na združene seaaj se nimamo, gotovo tudi včeraj svojo nalogo častno rešil. Med drugi Muzej kranjski v Ljubljani. Deželni odbo srednjem mestu za mestnega odbornika Florijan Hostnik, načelnik voljen je bil v nas Kamnika, g. le urada pri sv. Štefanu. Pri sklenil v začasno oskrbovanje muzeja na mesto umrlega od šila dne 23. t. m v • • OZJl volitvi. Katei bornika Deschmanna, izročiti rojaku kranjskemu, vpokoje- beralni kandidat Hackenberg predmestji Wieden rojak s kvenega a se je agal je pr nemu kr. profesorju Alfonsu Miillnerj se je že toda samo z večino 11 gl antisemitu Bauk dolgo časa bavil s starinskimi najdbami naše dežele spisal tudi več zanimivih knjig, med drugimi „EmonaM. vsih narav« da pridejo ter Nov ono z naslovom časni kustos je dcber strokovnjak v zboi Združeni kristj* 26 zastopnikov imel bodo sedaj v mestnem Ogerska.— Državni zbor ogersk slovskih strokah, tako da je opravičena nada, 70 0 novem vojnem zakon zboruje že nad m stveni zakladi naše dežele v dobre roke. stroški zborovanj ačunalo se je, da znašajo že 200,000 srčne Javna zahvala. mi ni mogoče, izreči vsakemu posebej svoje napadel je prejšnji teden dijak Vrh tega poslanca in mu dal zaušnico z realke v zbornici strelil po njegovih nogah ta pa je z m ajtopl zahvale za toliko vstrajno in zdatno pomoč v dan 18 mojega po požaru vkončanega gospo kakor tudi za zabrambo. m larsk trudapolno pri gašenji :a prslopja, z novega veliki poulični izgredi Vsled te dogodbe nastali erjem so- ne ministri niso bili na ces zborove večine hal posebno slastjo varni pred poulično di so širna poslopja rešena vkončanja ta uamen pota javnosti. V prvi toplejša zahvala t da so bila moja druga ob skega odbora ki i se poslužim toraj v vrsti velja moja naj-poštovanim članom tukajšnega občin-so bili prec o pričetku nesi predsednika Tisz-e, čegar kamenji ter pljevali vanj o vozu ministerskega so ometavali z blatom in Razburjenost nameraval takoj odpeljati strau bila tolika, da se je cesarski mestu dolžai ter pomagali vladati gasilce Nič najtoplejšo zahvalo prespoštovanemu upniku Janezu Sušnik esreče na manj sem v. č. gosp. zažugal. da bod miru, videti na Dimni Ko pa vojaštvo mestni župa po rožji. ako ne bod da se je vriš polegel in cesar vrne Selc na Šlibar-ju požarno brambo prihitela tako vsi posebno veliko pripomogli, da se hitreje in blagorodnemu gosp. Fr ki sta se z ondotno brizgalnico in na pomoč in so nevarnost tim str vdušila Tudi vsem drugim gasilcem galcem domačim in poma maj jutri, kakoi Cesarsko ročno Fabini-ja od nje Orczi-ja od poslovanj zadev ter ta začasni stru Barossu. se ie b Četkom če pismo od pravosodnega mini pvega posla, ravno tako ministra kot namestnika ministra notranjih posel izroča trgovinskemu min velj a ta moja srčna zahvala zunajnim od prvega do zadnjega ? skupaj iz srca želim da bi vsacemu posebej in vsem Telegram take in enake nesreče jih Bog v Novicam u oval vsake prizadjala hudobna ali pa škode, kakor jo je meni D u n aj ob 3 roka požigalčev dasiravno mi moj est ne očita dejal Včeraj je Šuklje v vzglednem uri popoludne dega in krivičnega želel, ali pa storil da bi bil jaz komu kedaj kaj hu- šolstva očitanja Dumreichera cr lede govoru raz- slovenskega j potem bičal Gregerja ter zahteval Železnikih > 21 membo šolskega zakona marcija 1889. Leopold Globočnik fuzinar in posestnik. z državnopravneg pre rodnega in pedagogičnega stališča na Danes je Na 9 bergo.j priporočal podporo cerkvi barkolski. Zakon povekšanje plač bogoslovskim profesorjem, bil je sprejet nespremenjen. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Ker so poročila iz državnega zbor v današnjem listu tako obširna, nam tukaj Žitna cena v Ljubljani 23. marcija 1889. O državnega proračuna ne zpr Hektol pse d H C C razun, da se ostaja mnogo več poročati, 6 gold. 80 kr 34 k je čulo v poslaniških krogih, da se ta 80 k turšice 5 gold. 30 k teden pričnejo tudi redne večerne seje, tako da se na učno ministerstvo reši vsaj v • rzi 4 gold. 50 k banaške soršice 5 gld. do četrtka ali petka tega ovsa 3 gold ječmena 4 gold, 33 kr kr j de 4 gold 33 k 44 k Kromp 2 gold ovsa 2 gol d 41 kr. 100 kilogramu Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki