Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, strani 49
TEMA
Gregor Erjavec
IfD.
TIBET V BESEDI IN PODOBI
Knjižno-fotografska razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici od i/, avgusta do 15. septembru 1999je nastala v želji, da hi slovenski javnosti predstavili del starodavne, edinstvene in duhovno izjemno bogate tibetanske kulture, kije v delih knjižne zakladnice A'UK. Besedilo iz razstavnega kataloga, poleg zbrane bibliografije knjig o Tibetu, tibetanski kulturi in religiji, seznanja bralca še s posameznimi in vsebinsko zelo r<*znolikimi sklopi predstavljenega knjižnega 8Wdiva o tej izjemni deželi. Na razstavi je bilo oh umetniških fotografijah Matjaža Krivica, ki so tenkočutno odslikovale čarobne Podobe prostrane tibetanske planote in obraze ljudi s strehe sveta, prikazanih tudi St'rinujst izvirnih tibetanskih religioznih in °f>rednih predmetov. Njihova starost datira 0(116. do 19. stoletja. Hrani pa jih Muzej U>'ad Goričane.
Razstava je bila postavljena tudi z željo, da bi v Metanskih duhovnih vrednotah - strpnosti, miroljubnosti in sočutju do vseh živih bitij - današnji ^»vek našel odgovore za miroljubno planetarno sožitje, ^nimanje za Tibet, tibetansko kulturo, religijo in nilroljubna prizadevanja tibetanskega naroda, za njihove nraviee se je v zadnjem desetletju močno povečalo tudi Pri nas.
riileiatisku kultura je izjemno barvita, zanimiva in ru^iolika v svojem tradicionalnem in še živem tisočletnem izročilu. Oblikovala se je v težkih naravnih razmerah, pod vplivom prvotnega animistično-''''man ¡stičnega verovanja, kasnejšega budističnega Nauka in v sožitju z naravo. Prav zato je tudi literatura.
ki tako ali drugače obravnava Tibet, Tibetance, njihove navade, obrede in verovanja, izredno pestra in večplastna.
Razstavljene knjige so tematsko raznolike; potopisi, avtobiografije, monografije, etnološko-geografska dela. knjige o tibetanskem budizmu, budistični filozofiji, tibetanski tradicionalni medicini. umetnosti, zgodovinsko-politični pregledi, folkloristika ter slovarji in slovnica tibetanskega jezika.
Najstarejša knjiga na razstavi je abeceda tibetanskega jezika iz leta 1773 z naslovom Alpha betu m tangittanum sive Ttbetanum v izdaji Typis Sac. Congregation i s dc Propag, i ide. Romae (Sveta Kongrcgacija za širjenje vere iz Rima). Je pregled in natančna predstavitev tibetanske abecede in učbenik z razlago ter transkripcijo tibetanskih črk v latinskem jeziku. Med starejšimi sta v naši zbirki omembe vredni še tibetanska slovnica z naslovom A grammar of Tibetan language in English in tibetansko-angleški slovar Essay towards a dictionary, Tibetan and English madžarskega avtorja Alexsandra C som a de Korosa iz leta 1834. Najbolj so zastopane knjige z re ligi oz no-filozofske ga področja tibetanskega budizma. Vprašanje smrti, umiranja in posmrtna stanja imajo v pojmovanju tibetanskega budizma prav posebno vlogo. Zato je eno temeljnih religioznih del prav Tibetanska knjiga mrtvih^ eno najpogosteje prevajanih del tibetanske literature v različne svetovne jezike. V zbirki je kar nekaj izvodov te knjige, med njimi tudi nemška izdaja z znamenitim psihološkim komentarjem Carla Gustava Junga iz leta 1938. Po zaslugi pesnika in dramatika Iva Svetine imamo to knjigo prevedeno tudi v slovenski jezik -izdala jo je založba Mihelač leta 1994. Ostale knjige s tega področja pa nam ponujajo znanja iz meditativnih praks, tibetanskega misticizma in budistične filozofije. Tibet kot težko dostopna, skrivnostna in prepovedana dežela na »strehi sveta« je že stoletja privlačil domišljijo popotnikov. Temu lahko pripišemo tudi veliko število potopisov o tej deželi. Najstarejši zapis z naslovom »Western Himalaya and Tibet« datira iz leta 1852 in je delo angleškega avtorja Thomasa Thompsona. Sledijo potopisi švedskega raziskovalca Svetla Hedina iz začetkov dvajsetega stoletja in kasnejši popotniški zapisi znane francoske raziskovalke Tibeta Alexsandre David-Neel. Najbolj znan in tudi najpogosteje prevajati potopis pa je avtobiografska zgodba Meinricha Harrerja »Sedem lei v Tibetu«, kije izšel prvič v nemščini leta 1953. V Tibetu je razmerje med umetnostjo in duhovnim življenjem nera združljivo prepleteno. Temeljna značilnost tibetanske umetnosti je. da ni nikoli sama sebi namen, temveč jc vedno posvečena duhovnemu razvoju umetnika, uporabnika, opazovalca in vseh
Si.D.

TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 50
drugih živih bitij. Naj opozorimo samo na dve novejši knjigi s lega področja; *Weisheii imd liebe: 1000 Jahre Kunst des Tibetanischen Buddhismus« avtorice Marylin M. Rliie iz leta 1996 in »Art of Tibet« avtorja Roberta L. Fisherja iz leta 1997.
V tibetanski klasični književnosti sta bili izredno priljubljeni dve literarni zvrsti: biografije in avtobiografije. Obe zvrsti najdemo tudi med deti, ki jih hrani NUK. Dve avtobiografski knjigi sta nastali pod peresom Milarepe, najbolj priljubljenega tihetanskega misleca, pesnika in mistika, ki je živel v M. stoletju. V slovenskem časopisju je bila njegova pesem prvič objavljena leta 1938 v prevodu Antona Dcbeljaka. Zelo znano avtobiografsko delo Svoboda v izgnanstvu (izšla leta 1995) pa je življenjska zgodba Tenzin Gyatsa. Njegove Svetosti 14. Dalaj Lame, tibetanskega duhovnega in posvetnega voditelja. Decembra ho minilo deset let, odkar je za svoje miroljubno, strpno in predano prizadevanje za razrešitev tibetanskega vprašanja prejel Nobelovo nagrado za mir. Njegova druga avtobiografska knjiga je dosegljiva v nemškem prevodu z naslovom «Mein Leben, mein Volk«, izšla pa je v Zurichu in Munchnu leta 1962. Starodavna tibetanska dediščina se zrcali v legendah, zgodbah in pripovedkah, ki nam odkrivajo animistično-šamanistična verovanja, budistične vrednote, priljubljenost trgovanja, univerzalni smisel za humor in optimistično naravnanost tibetanskega človeka. Po ameriških socioloških raziskavah kognitivnih procesov pri človeku se ljudje obračajo k mnogo širšemu svetu, kot ga obsega njihova vsakdanja družbena in psihološka stvarnost. In če sodimo po številu knjig, ki govorijo o Tibetu, Tibetancih in njihovi kulturi, ki so v zadnjih osmih letih izšle v slovenskem jeziku, bi lahko ugotovitve ameriških sociologov veljale tudi za Slovence. Prvi zapisi o Tibetu v knjižni obliki so se pri nas pojavili v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Leta 1931 je v zbirki Tabu izšla knjižica Z Odorikom Pordenonskim na Kitajsko in v Tibet, ki jo je izdala Misijonska pisarna v Ljubljani. Opisuje dvanajst let trajajoče popotovanje frančiškanskega misijonarja prek Indije. Kitajske in Mongolije v Tibet. V istem letu je izšel tudi prevod knjige nemškega avtorja Bernharda Kellermanna z naslovom Pot bogov, ¡'o Indiji, Malem Tibetu in Siamu. Leta 1938 je slovenska pisateljica Alma Karlin, ki jc sicer pisala v nemščini, v svojem zadnjem objavljenem romanu Modri mesec opisala slikovito popotovanje mlade Rine Klausner v odmaknjen tibetanski samostan, ki je pomenilo hkrati tudi popotovanje v duhovni svet. Prvo podrobnejšo predstavitev Tibeta v slovenščini pa je prinesla leta 1955 izdana knjiga Tibet, streha sveta avtorja Oskarja Hudalesa, ki je zbral podatke iz različnih virov.
Leta 1959 jc bila v Lhasi vstaja tibetanskega naroda proti kitajski zasedbi Tibeta, leto kasneje pa je v Ljubljani izšel prevod knjige Azijski divji zapad: spremembe v zahodni Kitajski. Tibetu, Mongoliji in Sibiriji avtorja Antona Zischke.
Več in botj objektivne informacije o Tibetu so prispele v Slovenijo z odpravami slovenskih alpinistov v Himalajo v šestdesetih letih. Knjiga Priročnik za vodenje umrlega skozi posmrtna stanja: sodobna interpretacija tibetanske
knjige mrtvih, izdana leta 1989 v samozaložbi in v prevodu Mirana Mehorc in Zorana Kržišnika, je bila prvo tovrstno delo v slovenskem jeziku. Po prevodu svetovno znane avtobiografije Henrietta Harrerja Sedet)t let r Tibetu in romana Tretje oko angleškega avtorja, ki piše pod psevdonimom Lobsang Rampa, ki sta izšla leta 1991, se je zanimanje širše slovenske javnosti za Tibet in tibetansko kulturo občutno povečalo. Izdajanje knjig s tibetansko tematiko se je nadaljevalo. Največji delež je prispeval dramatik in pesnik Ivo Svetina. Prevedel je: Zlata kapica: Tibetanski komentarji iz leta 1993, Tibetanska knjiga mrtvih iz leta 1994 in Trije tibetanski ¡Histeriji iz leta 1998,
Leta 1995 so izšle Pripovedke s strehe sveta avtorice Silvestre Rogelj-Petrič, leta 1993 potopis slovenskega svetovnega popotnika Toma Križnarja Sambah: z biciklom v Tibet, ki je bil leta 1997 ponatisnjen. Istega leta jc izšel v slovenskem jeziku roman Alme Karlin Modri mesec. Slovenski alpinist Iztok Tomazin je popisal svoje izkušnje in občutke v knjigah: Pustolovščina v Tibetu ( 1994) in Iskanje Šumbale (1998). Jani Kokalj, prav tako alpinist, pa v knjigi Serpe umirajo počasi
(1996).
V zadnjih letih pa so v Sloveniji izšli še naslednji prevodi: avtobiografija Dalaj Lame Svoboda v izgnanstvu (1995), roman Ttbetanci Stevana Pešiča ( 1993). Besede daiajlam: duhovno sporočilo za danes in jutri, ki jih je zbral Giles Van Giasdorff (1998). knjiga tibetanskega avtorja Norbu Namkhaija Mala pesem: »Delaj, kot ti je všeč« ( 1994), Votlina prednikov: izzivalna zgodba človeka, ki je spoznal velike skrivnosti življenja in razsvetljenja Lobsanga Rampe (1999) in Moč budizma: pogovori : dalajlamo francoskega avtorja Jeana-Clauda Camera
(1997).
Svojevrsten dosežek je knjiga Vrelec mladosti: pet tibetanskih vaj pomlajevanja avtorja Petra Kelderja, priročnik za zdravo počutje in dolgo življenje, ki je od leta 1993 doživela že peti ponatis in celo nadaljevanje v novi knjigi Vrelec mladosti 2: starodavna skrivnost petil' tibetanskih vaj pomlajevanja, kije izšla leta 1999.
Bibliografija o Tibetu, tibetanski kulturi in religiji, zbrana r Narodni in univerzitetni knjižnici
Adam. Leonhard: HOCHASÎAT1SCHH KUNST, Stuttgart, 192.1. Baumann; Bruno: TIBET, K AM.AS. SEI DENSTRASSE: DIAMANTENE WEG. Graz. 1989.
Baumgart, Gen: REISEN IN [HE SANFTE MEDIZIN VON HOMOOPATIIIE BIS OSTEOPATHIE. VON Dt. K BIORESONANZTHERAPIE BIS ZUR TIBETISCHEN MEDIZIN: EINE PRAX1SNAHE EINFÜHRUNG IN DIE METHODEN DER NATURHEILKUNDE. Wien: München: Zurich, 1999, Bell. Charles: THE PEOPLE OF TIBET. Oxford. 1938. Bell. Charles Ailrcd: ENGLISH ■ TIBETAN COLLOQUIAL DICTIONARY. Kaihmandu. 1989.
Berner, Chartes: PRIROČNIK 7A VODFNJR UMRLEGA SKOZI POSMRTNA STANJA: SODOBNA INTERPRETACIJA TIBETANSKE KNJIGE MRTVIH. Ljubljana. I9S9. Bogoslovskij, V,., A.; ESSAI SUR L'HISTOIRE DU PEUPLE TIBETAIN OU LA NAISSANCE DUNE SOCI FT F. DF. CLASSES, Paris, 1972.
Brauen, Martin: THE MANDALA: SAC RED CIRCLE IN TIBETAN BUDDHISM. Boston. 1998.
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, strani 51
TEMA
IfD.
Brn>n, Roben; FIRST RUSSIA. THEN TIBET, Harmon d won h, 1985,
Carrier. Jean-Claude: moc budizma: pogovori / DalaJLamO, Ljubljana. 1997.
Clifford. Terry: TIBETAN BUDDHIST MEDICINE AND PSYCHIATRY: THE DIAMOND H HALING York li ml-h (Maine), 1992.
Collurc, Šotna siri: DIE TIBETPOLITIK DER VOLKSREPUBLIK 1 HINa VON 1951 BIS 1959, Heilin
j^oma de Koros. Alexander A GRAMMAR OF THE TIBETAN
Language, in English, prepared, under the patronage of the governement and the auspices
01 The ASIATIC SOCIETY OF bengal. Calcuta, IS34 £soma de Koros. Alexander: ESSAY TOWARDS A DICTIONARY, rOJCTAN AND ENGLISH. Caicuta. 18.14. °»lai Lama XIV: MEIN LEBEN UND MEIN VOLK. München;
uricli, ]9Q.
^lai Unna XIV: FREEDOM IN EXILE: THE AUTOBIOGRAPHY K HIS HOLINESS THE DALAI LAMA OF TIBET. London. 1990,
?a,ai Lama XIV: S HUMANOSTJO DO MIRU NA SVETU, Piuj, 199(1,
Lam.i XIV: MY TIBET, Berkeley: Los Angeles. 1990. I)al"i Lama XIV: SVOBODA V IZGNANSTVU: ^'TOBIOGRAFUA NJEGOVE SVETOSTI TIBETANSKEGA JAI.AJ LAME. Ljubljana, 1993
Das, Sarai Chandra: A TIBETAN-ENGLISH DICTIONARY WITH ^NSKRTT SYNONYMS. Calcutta, 1902. Dwid-Neel, Alexandra: HEILIGE UND HEXER: GLAUBE UND ABERGLAUBE IM LANDE DES LAMAISMUS. Leipzig: Urockhaus. |J3i.
David-Ncel. Alexandra: MAISTER UND SCHULER: DIE
■EHglMNlSSE der LAMAISTISCHEN WEIHEN. Leipzig. 19.14,
David-Neel, Alexandra: MYSTIQUES ET MAGICIF.NS DU THlBET.iMris, 1936.
David-Neel; Alexandra: WITH MYSTICS AND MAGICIANS IN '[BET, Harmondsworüi. 193B.
avid-NeeL Alexandra: MIST1CI I ČAROBNJACI TIBETA.
»eograd, 1988.
ßavid-Neel, Alexandra: TIBET. Zagreh. 1994 _ äWa-Sajudup, Kazi: DAS TIBETANISCHE TOTEN BUSCH ODER DIE NACHTOD-ERFAHRUNGEN AUF DER BARDO rtJFF-. Oiien: Freibürg, 1978.
""ham. Ca roll: TIBET: REFLECTIONS FROM THE WHEEL OF C Ncw York: London: Paris. 1993.
p""15 Wentz, Walter Yeeling: TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH: OSMRtNA ISKUSTVA U BARDO RAVNE Beograd. I9H8. ^ns-Wenii. Waller Yeeling: CHOD: PRIZIVANJE I 'NJAVANJE NEČISTIH SILA II TIBETANSKOM 0|JRfcDU, Beograd. 1988.
p^ns-Wentij Waller Yeeling: TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH: f sMRTNa ISKUSTVA U BARDO RAVNI. Beograd. 1989. Vans-Wemz, Walter Yeeling: TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH, poljana, 1994.
"sch, Hermann-Josef: FELIX REIST ZUM DACH DER WELT:
Segnung mit i mnduismus und Buddhismus, ^seldorf, 1998.
t|sher, Robert E.: ART or TIBET, New York. 1997
fish
Fuiti
er, Robert E.: L' ART DU TIBET, Paris, I99S. ^er, Karl GEOGRAPHISCHE SKIZZE VON NORDOST
J»ET. Goiha. 190.1.
^Idanova. Galina Rinčinovna: lamaizm u burjati! xviii -k ala xx vf.ka, Novosibirsk. 198.1. sui»lein' melvyn c~ nomads of western tibet: ide ■ RVival of A way of life, Berkeley: Los Angeles, 1990. Lama Anagarika: undations of tibetan mysticism: according to j!u	ic teachings of the great mantra om
(i(, padme hum, York Beach (Maine). 1969. 35*. U[rta Anagarika: tibetanska mistika, Beograd, G
Lama Anagarika: TIBETANSKA MISTIKA, Beograd,
Q
Spni)'"-'' Gill<:i Van: BESEDE DALAJLAM: DUHOVNO uROCILO ZA DANFS IN JUTRI, Ljubljana. 1998.
Griswold, Alexander B.: BURMA, KOREA, TIBET, Baden-Baden: Holle, I97R.
Griswold, Alexander B.: BURMA, KOREA, TIBET, Baden-Baden. 1979.
Grof, Stanislav: BOOKS OF THE DEAD: MANUALS FOR LIVING AND DYING . London, [991.
Gronbold, Gunther: TIBETICA IN DER BAYERISCHEN STAATSBIBLIOTHEK: AUSSTELLUNG ANLASSLICH DES 4 SEMINARS DER INTERNATIONAL ASSOCIATION FOR TIBETAN STUDIES VOM 21. BIS 27. JULI 1985 IN SCHLOSS HOHENKAMMER. München. I9S5.
Gronbold. Gumcr. Auiflim-Mutien TIBETISCHE BUCH DECKEL, Munt hen. 1991.
Gunlon. Dennis: HIMALAYA TIBET. BHUTAN, I.ADAKH. NEPAL, SIKKIM, NORDINDIEN, KASCHMIR. Luzcrn. 1996, Guru Rinpoche: THE TIBETAN BOOK OF THE DEAD: THE GREAT LIBERATION THROUGH HEARING IN THE BARDO Boston: London, 1992.
Gvozdanovii, Jadranka: LANGUAGE SYSTEM AND ITS CHANGE: ON THEORY AND TESTABILITY Berlin; New York; Amsterdam. 1985.
Hannah, Herbert Bruce: GRAMMAR OF THE TIBETAN LANGUAGE: LITERARY AND COLLOQUIAL, Delhi. 197.1. Harrer, Heinrich: SIEBEN 1AHRE IN TIBET: MEIN LEBEN AM HOFE DES DALAI LAMA . Wien. 195.1. Hairer, Heinrich: SEVEN YEARS IN TIBET, Neu York. 1954, Harer. Heinrich: SEDAM GOD1NA U TIBETU: MOJ ŽJVOT NA DVORU DALAI LAME. Novi Sad. 1956.
I larrer. I Icinrich: SEDAM GOD1NA NA TIBETU: MOJ ŽIVOT NA
DVORU DALAJ I AM 6, Gornji Milanovac; Priština, 1990,
Harrer. Heinrich: SEDEM LET V T IBETU: MOJE ŽIVLJENJE NA
DALAJLAMOVEM DVORU, Ljubljana, 1991.
Harrer. Heinrich: SEDEM LET V TIBETU: MOJE ŽIVLJENJE NA
DALAJLAMOVEM DVORU, Ljubljana. 1998,
Havnevik. Hanna: TIBETAN BUDDHIST NUNS: HISTORY.
CULTURAL NORMS AND SOCIAL REALITY. Oslo. 1989.
Ilcdin. Sven: TRANSHIMALAJA: ENTDECKUNGEN UND
ABENTEUER IN TIBET Leipzig. 1910.
1 ledin, Sven V.: ABENTEUER IN TIBET, Leipzig, 1911
Hedin, Sven: TRANSHIMALAJA: NEUE ABENTEUER IN TIBET.
Lepzig. 1921.
Hedin. Sven: TRANSHIMALAJA. MOJI DOŽIVLJAJI U TIBETU. Zagreb, 1926.
Hedin, Sven: GEHEIMNISVOLLES TIBET. Leipzig. 1943. Hein, Ewald: TIBET - DER WEISE TEMPEL VON I HOLING, Raiingen, 1994.
Helbig, Madeleine: KULTURANTHROPOLOGIE UND PSYCHOLOGIE SEXUELLER RITUALE - NAVF.N (PAPUANEUGUINEA) LIND TANTRA (ALTES INDIEN. NEPAL. TIBET), Berlin, 1991.
Hcnss, Michael: MUSTANG, TIBETISCHES KÖNIGREICH IM HOHEN NORDEN NEPALS: EIN REISEFÜHRER MIT LANDES- UND KULTURKUNDE. Ulm. 1993. H eil ss. Michael: MUSTANG, TIBETISCHES KÖNIGREICH IM HOHEN NORDEN NEPALS: EIN REISEFÜHRER MIT LANDES- UND KULTURKUNDE. Ulm, 1994. Hermanns. Matthias: HIMMELSSTIER UND GLETSCHLKLOWE: MYTHEN. SAGEN UND FABELN AUS TIBET. Eisenach; Kassel. l955HeyuA GENERAL SURVEY OF TIBET, Beijing, 1988.
Hudales. Oskar: TIBET, STREHA SVETA. Ljubljana. 1955. Hummel, Siegbert: GESCHICHTE DER TIBETISCHEN KUNST. Leipzig, 1953.
Hue £vari sie-Regis: SOUVENIRS D'UN VOYAGE DANS LA TARTARIE ET LE THIBET, PENDANT LES ANEES 1844. 1845. 1846. Paris, 1862-1868.
j in, Zhou: TIBET: NO LONGER MEDIAEVAL, Beijing. 1981. Karlin. Alma: MODRI MESEC. Ljubljana. 1997. Kelder, Peter: VRELEC MLADOSTI: PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA. Ljubljana, 1993.
Kelder. Peter: VRELEC MLADOSTI: PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA, Ljubljana, 1994.
Kelder. Peter: VRELEC MLADOSTI: PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA, Ljubljana, 1995.
Kelder. Peter; VRELEC MLADOSTI: PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA. Ljubljana, 1996.
Si.D.
TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 52
Kclder, Pclcr: VRELEC MLADOSTI: PET VAJ S POSEBNO
MOL JU, Ljubljana, 1997.
Kelder. Peter: VRELEC MLADOSTI: PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA. Ljubljana. I99S
Kellermann. Bernhard: POT BOGOV, ¡'O INDIJI, MALEM TIBETU IN S1AMU, Ljubljana, 19,11
Kila novi i. Branislav: T1BETSKE NARODNE HAJKE, Beograd,
1979.
Kokalj. Jani: ŠERPE UMIRAJO POČASI. Kranjska Gora, 1996. Kozlov. Pelr Kuz'mifi: MONGOLIJA I KAM: TREHLETNEE PUTEŠESTViE l'O MONGOLU 1 TIBETU: (1899-1901 GG.) Moskva. 1947.
Križnar, [umo, Š AM BALA; Z BICIKLOM V TIBET. Ljubljana, 1993.
Kri ¿na r, Tomo: ŠAMBALA: Z BICIKLOM V TIBET. Ljubljana, 1997.
Landor. Henry S.: AUF VERBOTENEN WEGF.N: REISEN LIND ABENTEUER IN TIBET. Leipzig. 1905.
Levine, Norma: BLESSING POWER OF BUDDHAS: SACRED OBJESTS. SECRET LANDS. Shaftesbury: Rot k por i: Brisbane,
1993.
Loper, Norbert: PISMA TIBETANSKIH MUDRACA. Beograd.
1986.
M a rain i. Foseo: PRIMA DELLA TEMPESTA: TIBET 1937 E 1948, Arcidossu. 1990.
MatisolT. James A.: THE DICTIONARY OF LAHU. Berkeley.1989. MUaraspa: MILAREPA. Beograd, 1985. Milaraspa: MILAREPA. Beograd, 1989.
Muliin, Glenn H.: DEATH AND DYING: THE TIBETAN
TRADITION, London. 1987.
Ngapo, Ngawang Jigmei: TIBET. New York, 1984.
Ngapo. Ngawang Jigmei: TIBET. Luzern. 1986.
Ngapo. Ngawang Jigmei: TIBET. Milano, 1988.
Ngapo. Ngawang Jigmei: TIBET. Paris. 1988.
Ngapo. Ngawang Jigmei: TIBET. Paris. 1989
Norbu, Namkhai: THE CI IRYSTAL AND THE WAY OF LIGHT:
SUTRA. TANTRA AND DZOGCHEN, London, 1987
Norbu, Namkhai: DZOGCHEN: DhR URSPRÜNGLICHE
ZUSTAND. Frankfurt am Main, 1989.
Norbu, Namkhai: MALA PESEM; »DELAJ, KOL TI JE VŠEČ«. Dravograd, 1994.
Norbu, Ihinley: THE SMALL GOLDEN KEY. TO THE TREASURE OF THE VARIOUS ESSENTIAL NECESS1T1ESOF GENERAL AND EXTRAORDINARY BUDDHIST DHARMA, Boston; London. 1991
Padma Sambhava: THE TIBETAN BOOK OF THE DEAD: AS POPULARLY KNOWN IN THE WEST. KNOWN IN TIBET AS THE GREAT BOOK OI- NATURAL LIBERATION THROUGH UNDERSTANDING IN THE BETWEEN. New York. 1994. Pes it, Stevan: TIBETANCI, Ljubljana, 1993. Polo, Marco: MARKO POLO. ZV. 4, OD TIBETA DO MONGOLIJI:. Beograd, 1984.
Rangdrol. Tscle Natsok: LAMP OF MAIIAMUDRA: THE IMMACULATE LAMP THAT PERFECTLY AND FULLY ILEUMINATESTUE MEANING MAIIAMUDRA. THE ESSENCE OF ALL PHENOMENA. Bosion: Shaftesbury, 1989 Rawat, Indra Singh: INDIAN EXPLORERS OF THE I9TH CENTURY; ACCOUNT OF EXPLORATIONS IN THE HIMALAYAS, TIRET, MONGOLIA AND CENTRAL ASIA. New Delhi. 1973.
Raw son, Philip: SWIFTY TYBET. Warszawa. 1994.
Rhie. Marylin M.: WEISHEIT UND LIEBE: 1000 JAHRE KUNST
DES TIBETANISCHEN BUDDHISMUS, Bonn: Köln. 1996,
Rinbochay. Lati: SMRT. MEDUSTANJE I PONOVNO RODENJE:
U TIBETANSKOM BUDIZMU. Zemun, 1988.
Rockhill. Will. Woodville: DIARY OF A JOURNEY THROUGH
MONGOLIA AND TIBET 1891-1892. Washington, 1894,
Rogelj - Petrič, Silvestra: PRIPOVEDKE S STRF.HF. SVETA:
TIBETANSKE PRIPOVEDKE. Ljubljana, 1995.
Schäfer, Ernst: ERNST SCHÄFERS FORSCHUNGSREISE
DURCH TIBET, Berlin, 1938.
Schulcmann. Gunther: GESCHICHTE DER DALAI LAMAS. Lep? ig, 195R.
Schwartz, Ronald D.: CIRCLE OF PROTEST; POLITICAL RITUAL IN THE TIBETAN UPRISING, New York, 1994. Sogyal Rinpoche: THE TIBETAN BOOK OF LIVING AND
DYING. London, 1993.
Sogyal Rinpoche: TIRETANSKA KNJIGA ŽIVLJENJA IN UMIRANJA. Ljubljana, 1998,
Strasser. Roland: MONGOLEN. LAMAS UND DÄMONEN: REISEBERICHTE AUS TIBET UND DER MONGOLEI . Berlin. 1932.
Strong, Anna Louise: TIBETAN INTERVIEWS. Peking, 1959. Strong. Anna Louise: WHEN SERFS STOOD UP IN TIBET, Peking. I960.
Svetina. Ivo: TIBETANSKA KNJIGA MRTVIH: SMRT. SANJE. ROJSTVO, Ljubljana, 1992.
Svetina. Ivo: ZLATA KAPICA: TIBETANSKI KOMENTARJI. Ljubljani, 1993.
Svetina. Ivo: TRIJE TIBETANSKI MISTERIJI. Ljubljana. 1998. Širi ¡tek. Zmago: SREČEVANJA Z DRUGAČNOSTJO. Ljubljana. 1995,
Thomas, Lowell: THE SILENT WAR IN TIBET. London. I960. Thompson, Thomas: WESTERN HIMALAYA AND TIBET. London. 1852.
Tomazin, Iztok: PUSTOLOVŠČINA V TIBETU: SMUČANJE Z OSEMTISOČAKA. Ljubljana. 1994. Tomazin. Iztok: ISKANJE ŠAMBALE. Trat, 1998. Tucci, Giuseppe: TIBET . München, 1979.
Vosirikov. Andrej Ivanovič; TI BETSKAJA 1 STO RIČE S KA J A LITERATURA, Moskva. 1962.
Waddell, Lau rc nee Ausline: BUDDHISM & LAMAJSM OK TIBET: WITH ITS MYSTIC CULTS, SYMBOLISM AND MYTHOLOGY AND IN ITS RELATION TO INDIAN BUDDHISM, New Delhi, 1979.
Yang. Shuwcn: BUDDHIST THANG-KA ART OF ÜBET: I HE BIOGRAPHICAL PAINTINGS OE PI I AGS-PA Beijing: Lhasa, 1987.
Zagorčic, Zoran: TIBETANSKE LEGENDE. Beograd. 1988. Zischka. Anion: AZIJSKI DIVJI ZAPAD: SPREMEMBE V ZAHODNI KITAJSKI. TIBETU, MONGOLIJI IN SIBIRIJI Ljubljana. 1960.
Žukovskaja, N ...L.; LAM A IZ AM I RANI OBLICI RELIGIJE, Beograd. 1986.
ALPHABETUM TANGUTANUM SIVE TIBETANUM. Romae: Roma, 1773.
CONCERNING 1 HE QUESTION OF TIBET. Peking. 1959. DER WEG NACH SAMBIIALA, München, 1915. MAHAMUDRA. Beograd, 1985, MAIIAMUDRA. Beograd. 1989. MARCO POLO. Ljubljana. 1983.
MILARASPA: TIBETISCHE TEXTE. Hagen i. W; Darmstadl, 1922.
O TIBETSKOM VOPROSE, Peking, 1959. TIBET: MYTH VS. REALITY. Beijing, 1988. TIBET HEUTE, Peking. 1974. TIBETANS ON 1IBET. Beijing, 1988.
TIBET DARF NICHT STERBEN: EIN BUDDHISTISCHES
LAND SUCH I DIE BEFREIUNG Hamburg. 1992.
VRELEC MLADOSTI 2: STARODAVNA SKRIVNOST PETIH
TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA, Ljubljana. 1999.
VRT LOTOSA: DREVNI TIBETANSKI TEKSTOV! Kruševac.
1983.
Z ODORIKOM PORDENONSK1M NA KITAJSKO IN V TIBET, Ljubljana, 1931,