Usto:
llreflniStuo in opraoniStno:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokl
Telefon št. 113.
Celo leto		. 12	K
Pol leta . . . . .	. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št 57.
Maribor, dne 23. maja 1913.
Letnik V.
Pečat sramote«
Današnja „Tagesposta“ poroča, da je včeraj, dne ,22. t. m., popoldne, umrl v Vernbergu na Koroškem bivši državni in deželni poslanec Mat. Orasoh, star 68 let. Mož je bil velik nasprotnik koroških 'Slovencev in je celo svoje življenje in vse svoje moči posvetil ponemčevanju našega naroda. Častnega spomina med nami tedaj gotovo ne zasluži in mi bi se tudi z njim dalje ne bavili, saj, ne pomenja v naši razvojni dobi nikakega mejnika in [je bil v veliki armadi germanizatorjev kolikor toliko samo prostak. Nekaj drugega je, kar nas je napotilo, da navajamo njegovo smrt na tem mestu. „Tagespost“ zaključuje notico o njegovi smrti tako-le : „Im slove irischen Teile seines Wahlbezirkes wirkte er — auch nachdem er sein Reichsratsmandat nicht mehr dnne hatte — als fortschrittlicher und deutschigjesi’nnter Slovene, ruhig für die Ausbreitung und für [die Interessen des Deutschtums.“ (V slovenskem delu svojega volilnega okraja je skrbel kot napredni in nemško-misle-či Slovenec za razširjenje in za interese nemštva «— ko tudi ni bil več državni poslanec.)
Ta pripomba pravi dvoje: ji. Nemška trditev o obrambi samo nemškega posestnega stanja na južni meji je velika laž. V opravičbo svojega grdega in večkrat nepoštenega in nekulturnega napadalnega dela navajajo Nemci pogosto trditev, da oni samo branijo svoje posestno stanje. Zlasti koroških Slovencev ne marajo nikdar priznati in bi jih najrajši izbrisali iz zemljepisne karte. Koroška jim je vedno „strammdeutsch“ [dežela in vsak Slovenec, ki pride od drugod med koroške Slovence ter se trudi, da bi jih probudit, je hujskač, zločinec, ki bi ga nemški nacionalizem najrajši pahnil v temnico. Zigorajšnji stavki pa povedo, da prebivajo na Koroškem Slovenci, da na Koroškem Slovenec ni nikak pritepenec, ampak avtohton sodeželan, da v okolici Beljaka, v ogroženem Vernbergu še prebivaljo Slovenci, da boj Slovencev za obstanek zato ni nikaka (zločesta hujskanja, ampak nekaj povsem naravnega: odpor človeka, ki se ga hoče ugonobiti. Nemec se tudi brani, kjer prebiva v manjšini, za svoj obstapek in nemški narod smatra za svojo najsvetejšo nalogo, da pomaga takemu svojemu rojaku, ki je v nevarnosti, z vsemi sredstvi. Da bi bilo to kaj nedopustnega, ne reče nihče in da bi se očitaio radi tega komu kako
PODLISTEK.
Konstantinova slavnost.
Konstantinova slavnost v kn.šk. dijaškem semenišču v Mariboru se j,e pričela, kakor smo izvedli, že zjutraj v domači kapeli,, kjer so pristupili vsi gojenci k skupnemu svetemu obhajilu, da zmaga in vlada božje kraljestvo v njih srcih. Spored v ^okrašeni obedniški dvorani pa je imel dva dela: slavnostni govor z deklamacijo in pevsko-tamiburaiškim o-kraiskom ter gledališčno igro. V prvi del nas je u-vedla tamburaška točka:	V. G- Brož, II posavskoj
šumi, kjer sei nam v veliki glalsbeni sliki rišejo rae-lični motivi iz domačije. Lepo se je čulo petje prepelice, kukavice, slavčka ter pesem slepca. Prijetno-domaei zvonovi triangla so nas zvali v cerkev, kjer se je razlegala v e li č astri o-sve č an o cerkvena angelj-ska himna.'1 S to točko, kakor -tudi z drugo: D. Ü. O-grič : Kraljestvo tvoje, je pokazal dirigent, osmošolec Krošl, da je izvežbal svoj zbor tako, da je sledil njegovi taktirki z vso preciznostjo, milobo in ognjem. Deklamator Silv. , iS-ardenkove pesmi i,,V katakombah“ iz poezije „Roma“, drugošolec Štancer — menda najmanjši semeniščan — nas je vrlo iznenadu, ko je vkljub 'svoji majhni postavi krepko ter lično slikal : [čustva v katakombah. Po mračnih kata-kombskih mislih je povzdignil mešani zbor s pesmijo „Naša zvezda“ (Nedved) naše misli kvišku k hrepenenju po boljših dnevih svobode in sreče. Svobodo za krščanstvo in s tem blagoslov in srečo za ves svet je naznanjal Konstantinov milansk: razglas, o katerem jubileju je govoril osmošolec AvŠič. ter pokazal, kako je prišla Cerkev po krvavi zori preganjanja iz katakomb na beli dan ter začela širiti svoj blagodejen vpliv po vsem svetu. Sledeča tamburaška točka, mistično-skrivnostno predavanje alegorije
zlokobno dejanje, ne pride nikomur na misel. To velja za vse narode in velja zato tudi za Slovence. Boj koroških Slovencev in naše podpiranje njihovih stremljenj je tedaj nekaj povsem naravnega in pošten Nemec radi tega ne more in ne sme nikomur očitati hujskašiva. Slovenci branijo na Koroškem samo svojo zemljo, svojo dedščino.
2. Nemci se poslužujejo najogabnejših sredstev, da bi vlovili narodnih odpadnikov. Nemški narod je velik narod, ki se mu ni treba bati za obstapek. Je mogočen po številu in zgodovini. Hvali se posebno s svojo značajnostjo in se ravno radi tega nazMje rad „Edelvolk.“ Kakšen pa je Ita „Edelvolk“, kako spoštuje značajnost? Slučaj Oraseli pove vse. Da bi pomnožili svoj „Edelvolk“ za nekoliko stotin, pozabijo Nemci na vse meje dostojnosti in gredo med najbolj prostaške kramarje s človeškim prepričanjem. In z vsemi sredstvi zapeljujejo in silijo .„bindišarske Roteine“, da bi se pustili uvesti v vrste „Edelvolka.“ Ljudje, ki jim je značajnost baje najglasnejša maksima, delajo z vsemi silami, da bi naši ljudje zatajili jezik svoje matere, da bi celo 'življenje hodili o-krog z veliko lažjo v srcu in na obrazu, da bi postali neznačajni elementi, ki jih mora zaničevati že vsakdo. In za to grdo delo se poslužujejo celo naših ljudi. Slovenec Orasch je delal za „interese nemštva“ na Koroškem. Tako početje daje pečat sramote vesoljnemu nemštvu.
Odprto pismo.
PL Underlain, bivši ptujski glavar, bivši graškižupan“ nima srca za obrtnika. Obračamo se na c. kr. namestnika grofa Clary v Gradcu.
V zadnjem času se prakticira pri naših političnih oblašteh taka lena zaostalost, da smo primorani, Vašo ekscelenco javnim potom prositi, da podrejenim c. kr. obrtnim oblastem ukažete, da se obrtne in zadružne zadeve bolj naglo rešijo. 'Zgodili so se pogostoma slučaji, da se čisto navadne, obrtno-zadružne zadeve niso rešile po eno leto, kar i notranje zadružno poslovanje občutljivo ovira. Med tem, ko se od c. kr. obrtne oblasti zadružnim načelstvom, ki opravljajo te posle večinoma brezplačno, kratko-maio ukaže, v kolikih dneh se mora na kak ukaz odgovoriti, da ße jih občutno ne kaznuje, ostanejo na-
o kraljestvu, je bil primeren glasbeni sklep za lepo in vzvišeno pesem slavnostnega govornika. Pa nastopi še mnogoštevilni pevski zbor ter zapoje krepko in pogumno pesem ;,,Naš prapor“ (Ferjančič). Culo se je, kakor da bi korakali pogumni junaki neustrašeno naprej z „vihrajočim praporom s\T. vere.“ In pevska zbora je dobro vodil sedmošoleo Krpač., ki je v odmoru tudi pri klavirju pokazal, da mu ni tuje to glasbilo.
Drugi del, gledališčna igra „Mimi pod zemljo, ali: Zadnje ure poganstva v Rimu“, je bil ilustracija prvega dela. Jgra je po vsebini in tehniki jako dobra in že zato hvaležna za igralce, da lahko pokažejo svojo zmožnost. Da bi pa dijaki, ki sicer niso doma na odru, tako dobro izvršili^ svoje vloge, — nismo pričakovali. In kako se je znalo 23 nastopajočih oseb sukati v krasnih, popolnoma rimskih o-pravah! Vsi so se dobro vživeli v svoje vloge, tako da ne vemo, kateremu bi prisodili prvenstvo.
Ker bo morebiti prirediteljem bodočih letošnjih Konstantinovih slavnosti ustreženo, podamo kratko vsebino te v III. snopiču /„Zbirke ljudskih iger“ se nahajajoče igre, ki jo je po nemškem prevodu italijanskega izvirnika priredil dr. Gr. P.
Po cesarja Teodozija zmagi nad vsiljencem Maksimom so se približale poganstvu zadnje ure v Rimu. Zato so napeli poganski svečeniki zadnje moči, da bi še zopet oživeli poganska misel. Našuntali so i ljudstvo, naj zahteva po senatu, da se! postavi na trgu altar boginje Zmage. Najbolj nevaren jim je v-pliven rimski senator Prob (K. Kolšek VIL). Ta pa razodene svojemu nečaku Valentu (A. Lorger V.), ki se je ravnokar vrnil v Rim iz vojnega pohoda Teo-dozijeve vojske proti Maksimu v Panoniji, kjer je v bitki v Petoviju (Ptuju) usmrtil Maksima, da bo v senatu proti predlogu o malikovalskem altarju stavil nasproten predlog: poganstvo naj se po vsej državi prepove. Da se Probov naklep prepreči, podkupi
Še vloge vkljub vsemu dreganju kratkomalo nerešene. Vzemimo na primer zadevo [ravnokar se snujoče Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, koje pravila so se dne 20. januarja 1912 vložila pri c. kr. na-mestniji. Ta pravila potujejo tako Odisejevo pot, da še danes proponenti ne vedo, kedaj se sme njih vrnitev pričakovati. Tako nedolžno obrtno organizacijsko vpralšanje vleči na tako dolgo klop, je zares čisto avstrijsko. Koliko nemškonacionalnih bojnih društev bi se bilo med tem časom že ustanovilo? C. kr. namestnija je izdala na vse nji podrejene oblasti s 9. III. 1906 št. 4 271-1 06 navodila, kako bi se naj po najhitrejšem potu zasledovalo, kaznovalo in iztrebilo obrtne škodljivce. Vspeh tega odloka je, da se danes po „tunlichster Beschleunigung“ zasači in kaznuje — če kaj vmes ne pride — takega ,,'fušerja“ že čez (!!) deset mesecev s petimi kronami. Enakih naglih slučajev bi lahko nešteto mnogo navedli.
Ne dvomimo, da imajo politične oblasti dovolj opravka — če ravno premnogokrat vidimo, da si kak obrtni referent od dolgega časa nohte snaži — ali stvar je važna in mislimo, da j-e spodnještajersko obrtništvo in trgovstvo, ki Šteje kakih 16.800 u-dov-mojstrov, faktor., s katerim bi naj vlada računala, ker tudi davke od njega pobira. Tiorej, napravite remeduro, ekscelenca,\ mi Vain bomo hvaležni! Poučite ,razne pl. Underraine, da se bodo zavedli, kaj je njihova dolžnost napram spodnještajerskim o-brtnikom.
Gospodarske posledice
vojske-
Ni še sicer sklenjen mir na Balkanu, a gotovo je, da bo kmalu sklenjen. Z]ato se že delajo razni proračuni in prevdarki o gospodarskem /gibanju in ekonomičnem' preobratu na Balkanu,ki bo evropski industriji v prid. Kaj bo sedaj po končani vojski na Balkanu, o tem so naziranja različna in celo popolnoma si nasprotujoča. Eni pravijo, da bo sedaj nastalo na Balkanu jako živahno gospodarsko gibanje, da se bo dvignila konsumna moč prebivalstva, ker je konec vojske in bo treba nadomestiti in popraviti mnogo potrebščin. Zopet drugi so pa mnenja, da se sedanje žalostne in težke finaneijelne razmere balkanskih držav ne bodo tako kmalu zboljšale, ker
Jupitrov svečenik Saturnij (J. Ranöigaj VIII.) Pro-bovega sužnika Numida (A. Klemenčič VI.), da mu izda Probovega sina Cecilija (F. Lukman IV.).
Drugo dejanje se pričenja s poganskim obredom žrtvovanja, po katerem se Saturnij v krogu poganskih svečenikov spominja velikega Julijana, pod katerim so zatrli Konstantinovo delo, a zdaj da jim bije zadnja ura. Svojemu tovarišu Olimipiju (A. Ciglar VIL) naroči, naj gre v Probovo hišo, ter s ponarejenim povabilom na cesarski dvor zvabi Cecilija iz hiše. Saturnij stopi v zvezo z Metrumom (V. Prelog V.), lastnikom mlinov pod zemljo, ki naj s svojimi sužniki skrije Cecilija v svojih mlinih. Načrt se posrečij, dasi je nočna straža,, centurio (A. Grač-nar VI.) z vojaki, blizu kraja nesreče.
Tretje dejanje nam kaže pretresljivo žalost v Probovi hiši nad izgubo Cecilijevo. Italik (J. Konrad V.), paznik Probovih sužnikov, preiskuje, kam bi izginil Cecilij, pa dobi od neznanca list, v katerem se Probu naznanja, da ne bo več videl Cecilija, ako ne glasuje v zbornici za to, da se postavi poganski žrtvenik. Valent začne sumiti Numido, ki pa nato zbeži iz Probove hiše v Metrajnove mline pod zemljo. Prob premaga hudo poskušnjo, iz ljubezni do nedolžnega Cecilija molčati v zbornici ter se odloči izvršiti težko dolžnost tvegati življenje Cecilijevo v zaupanju, da ga Bog reši, in govoriti proti predlogu o poganskem žrtveniku.
Četrto dejanje nam kaže mline pod zemljo, koder je pod nadzorstvom ' paznika Askamija (J. Gaš-parič VIL) zaprt tudi bivši Probov zvesti sužnik Narzej (J. Kavčič V.), izdan od Numida, da bi ne izdal njegovih spletkarij. Saturnij z odvedbo Cecilija ni dosegel svojega namena. Prob je govoril z vspehom proti poganskim žrtvenikom ter za to, da se prepove poganstvo v državi. Zato si Saturnij izmisli zadnji poizkus, vsaj preprečiti razglas Probovega predloga. V ta namen diktira v mlinu zaprtemu Će-
vlada vsepovsod na Balkanu silno pomanjkanje denarja in bodo vse balkanske države brez izjeme prisiljene, najeti si večja posojila, če si bodo hotele u-ravnati svoj gospodarski položaj ter zaceliti globoke gospodarske rane, ki jih jim je vsekala krvava vojska. Naj bo temu tako ali tako, /eno je sigurno, — namreč, da si bodo morale balkanske države najeti ogromna posojila, če bodo hotele zadostiti najnujnejšim javnim potrebam. Nastopiti bodo morale na denarnem trgu kot konkurentnije drugih evropskih držav, katere si vse brez izjeme žele miru, ker jim leta omogoči posojilo. Prva (gospodarska posledica miru bo tedaj ta, da bo denar drag in ga bo malo. Velikanske svote so, ki jih hočejo najetii (evropske države. Na prvem mestu so balkanske države; te so napravile za časa vojske težke tekoče dolgove, ki pa morajo biti sedaj fundirani. Veliko je uničila vojska, kar se mora sedaj povrniti. Reforme,, ki jih do sedaj Turčija ni hotela uvesti, bodo morale sedaj po končani vojski v zasedenih krajih uvesti balkanske države, seveda v drugačni, obliki, a te reforme bodo stale ogromno denarja. Osobito nova Albanija bo požrla ogromne milijone, ker primanjkuje tamkaj tako-rekoč vsega, česar rabi vsaka vsaj nekoliko civilizirana . država.
Srbija se že pogaja v Parizu o najetju posojila 200,000.000 frankov. Za sedaj je prejela že kajkih
30,000.000 frankov predujema. Tudi /Turčija je sito-pila v zvezo z Rotšildom in francoskimi bankami, da najme pol milijarde frankov. To posojilo bo tudi dobila, če se bo odločila, da se podvrže angleškim zar htevam, postaviti evropsko (Turčijo pod 'finajnčno kontrolo. Turčija, ki je sedaj navezana samo na svojo azijatsko posest, bo morala to svojo posest na željo Anglije organizirati in sicer s posredovanjem evropskih inženirjev, državnikov in finančnikov. Anglešr ka hoče uporabiti to priložnost, da raztegne še svoj vpliv v Mali Aziji notri do perzijskega zaliva.
Bolgarija, ki je vsled vojne zelo trpela, je tudi prisiljena, najeti večje posojilo, če hoče gospodarski napredovati. Isto velja o Grški.
Teda ne le balkanske države, ampak tudi velesile bodo prišle po ogromna posojila. Rusija hoče najeti v Parizu 700,000.000 frankov, ker jih rabi za zgradbo železnic. Francija, ki je neusahljiva posoje-valka denarja, bo pa tudi doma rabila ogromne milijone. Dve milijardi bo francoska vlada baje najela na domačem denarnem trgu, da pomnoži in izpopolni svojo vojno mornarico. Francija je sicer neizmerno bogata država, toda če bo le vedno delala dolgove, zna zabresti v gospodarske krize, kajti njen državni dolg že znaša danes nič manj kakor 30 milijard! In tudi Avstrija, Nemčija in Italija se bodo morale zateči k posojilu. Med tem pa, ko je vsem zgoraj imenovanim državam pariški denarni trg vedno na razpolago, je trozveza navezana zgolj sama ;na-se. Za njo nima francoski denarni trg — prav nobenega denarja!
Toda ne samo evropske države, tudi izvenev-ropske, kot Kitajska, Japonska in Perzija bodo prišle na denarni trg v Pariz in London. Ravno tako bo prišla tudi cela vrsta malih južno-amerikajnskih in azijskih držav na denarni trg po posojila. To, kar velja o posameznih državah, velja pa tudi o posameznih deželah in mestih, ki si bodo najele milijone in milijone. Bližnja doba na denarnem trgu bo tedaj doba velikanskih javnih posojil. Delnice in zasebni vrednostni papirji bodo.potisnjeni iv ozadje in pod posledicami tega pojava se bo razvilo gospodarsko življenje.
Haikanske zadeve
Rubrika „balkanske zadeve“ v časopisju se od dne do dne bolj krči in vidoma izgubava na intere-santnosti. Vojske je konec, o tem ni nobene dvojbe več. Zadnje, vesti že pravijo, da se Turčija razoro-žuje. Spori med zavezniki zgubavajo vedno bolj na
čiliju pismo na očeta, v katerem Cecilij prosi, naj se razglas ustavi, ker bo sicer mrltev, prečimo bo' zašlo sobice. V mlinu, pa se spoznata Cecilij in Narzej. Med tem je Valent pomagal ujeti ubeglega Numida, ki je pred njim ubežal v mlinsko jamo. V pivnici, kjer je izginil Numida, pa se uderejo Valentu hipoma tla, to je vrata v tleh in on telebne tudi v jamo., kjer so Metranovi mlini in kamor je po teh udirajočih se vratih lovil ljudi, da so mu delali brezplačno v mlinu, dokler niso pomrli vsled stradanja, težkega dela ali zastrupljanja, ko niso mogli več delati. Iz tega brloga pa ni prišel nihče ven. V mlinu najde Valent Cecilija in Narzeja, ki jim izdela načrt za rešitev. Numida med tem v mlinu tudi zastrupijo, da se ga odkrižajo, potem ko jim je pomagal pri izdajstvu.
V petem dejanju iščejo Narzej, Valent in CecL lij izhoda iz jame. Najdejo neko od dežja premočeno mesto nad seboj. Valent stopi na fame Narzeju ter z mečem odjkrha opeko in zemljo, ki jo kmalu prodre, da se vidi nebo nad njimi. Valent prvi splaži iz jame skozi to luknjo. Cecilija mu misli vzdigniti Narzej kvišku, da ga potegne za seboj. V tem trenutku pa pride gospodar mlinov. Cecilij in Narzej Še ostaneta v jami. Saturnij ves iz sebe pride v mline k Metranu ter mu s togoto naznatni, da je vse izgubljeno: odlok proti poganstvu je že pribit. Zato se hoče Saturnij vsaj maščevati nad Probovim 'Cecili-
ostrosti. Nekoliko pozornosti je vzbudil v zadnjih dneh zopet Essad paša, ki se ne kaže nič kaj posebno naklonjenega, ; sprejeti kakega evropskega princa. Listi že hite zatrjevati, da je imenovanje albanskega vladarja najnujnejša zadeva. V celoti pa je središče balkanskih zadev v Londonu, kjer so zbrani mirovni delegati in veleposlaniki. Podrobnih in sigurnih poročil o posvetovanjih in sklepih teh mož ni, kot gotovo pa lahko smatramo, da se bodo pogajanja časovno precej raztegnila. Rešiti je še več zadev, : na primer radi Albanije, in bo Turčija gotovo zopet skušala rešiti marsikaj diplomatičnim potom, kar ni mogla z orožjem. ,
Svetovno-političen položaj.
Na Dunaju se presoja mednarodni politični položaj tako-le:
Mednarodni politični položaj se označuje kot štacijonaren.
V London so dospeli že vsi mirovni delegati, a vendar je popolnoma negotovo, kedaj bo sklenjen preliminarni mir. Srbija in Grška, sta stavili glede vprašanja albanskih mej in Egejskih otokov posebne pridržke, katerih do sedaj še nista opustili.
• Vi torek, dne 20. t. !m., se je vršil sestanek po-slaniške reunije, ki se je bavil z vpraša/njem albanske prestolne kandidature. Vesti, da kandidira trozveza kneza Wreda, se na..dunajskihuradnih mestih ne dementirajo in tudi ne potrjujejo.
Razmerje med Srbijo in Bolgarsko je konstantno. Situacija je sicer resna, vendar pa ne kritična. Na obeh straneh se naglaša, da hočeta obe državi rešiti spor mirnim potom.
Bolgarski krogi izjavljajo, da je Bolgarska a-pelirala na razsodišče Rusije, ki je že opetovano tozadevno posredovala v Belgradu. Z bolgarske strani se raznašajo tudi vesti, da ni izključeno, da se proklamira cela Macedonia kot avtonomna dežela, če Srbi, ne odnehajo. Na srbski strani pà se še nasprotno zatrjuje, da je Srbija sicer pripravljena k najkoncilijaintnejšimj pogajanjem in hoče vedno tudi varovati interese Balkanske zveze, vendar pa je revizija srbsko-bolgarske pogodbe sedaj neobhodno potrebna.
Politični pregled.
Državni zbor.
V sredini seji se je nadaljevalo prvo branje budgetnega provizorija in se je tudi nadaljevala v torek začeta politična debata. Zanimanje je že znatno opešalo. Prvi govornik, češki agrarec Stanjek, je povdarjal, da govor grofa Stiirgkha ni napravil pri nobeni stranki nobenega vtisa, ker ni povedal prav nič novega. Avstrija bi morala s krepko roko poseči v balkanske zadeve, a prišla je sedaj po dolgem diplomatičnem cincanju do sklepa, da se mora umetno ustvariti nova Albanija, ki pa ne bo zasigurala miru na Balkanu. Za njim je govoril socijalni dem. dr. Adler,, ki je slikal grozne gospodarske posledice, ki so nastale v Avstriji vsled napetega razmerja na Balkanu. Italijanski poslanec Pitacco je zahteval u-stanovitev laškega vseučilišča, rusinski poslanec E. Lewicki se je pa pritoževal čez vlado, češ, ista ni znala dovesti avstrijskih narodov do zdravlih domačih razmer, ker nima krepke roke. Nato je bila debata prekinjena in so sledile razne interpelacije in vprašanja.
Prihodnja seja danes v petek, ob 11. uri predpoldne.
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov. Jiustični odsek se je bavil z ostalimi točkami odvetniškega reda, draginjski odsek je razpravljal o sredstvih za stanovanjski oskrbni fond, obrtni odsek o uravnavi obrtnega zaposlenja kaznjencev, brambni odsek zopet ni bil sklepčen in budgotni odsek je nadaljeval debato o centralnem računskem zaključku za leto 1911.
jem, ki mu ga izroči Metran za Saturnijeve zadnje dragocenosti. Že hoče usmrtiti Cecilija, ko se Narzej, kateremu je Valent pustil meč, postavi £ mečem nasproti ter brani Cecilija. V tem hipu je prišel še Valent z vojaki v mlin, da reši Cecilija in razkrije razbojniško jamo. Saturnija in Metranova odvedejo vojaki. Prob pa prihiti [kmalu za Valentom, da vidi Cecilija, zahvali Boga za rešitev njegovega .življenja in izrazi veselje nad zmago krščanstva.
* *
*
Po zadnji točki sporeda so prev. nadpastir povzeli besedo ter po prisrčni zahvali vsem, ki so pripomogli k tej pomenljivi prireditvi, semeniščanom položili na srce opomin, da se naj po vzgledu mladega Konstantina neomahljivo držijo svete vere, ki je premagovala, premaguje in bo premagovala svet; da naj po tej veri uravnajo svoje življenje; da naj jim bo sveti križ prapor, pod katerim se bodo zmagovito vojskovali; naj jim bo labar, bodisi da ta beseda pomeni vse, kar je vzvišeno, po čemer naj hrepenijo, ali pa isto, kar latinski labor, delo, katerega) se naj nikdar ne ustrašijo; slednjič, da naj ljubijo svetega očeta Pija X., čigar ime je nekako monogram Kristusov (črki P in X). — Po podelitvi nadpastirskega blagoslova so se prevz^Šeni proti 9. uri zvečer poslovili od nadebudnega zavoda. — To je bil pomenljiv dan za okrepitev krščanske zav)esti! med učečo se mladino v Mariboru!
Raznoterosti.
Prevzv. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik je
zopet odičil svoj spomin z veleblagim činom. Poročali smo že svoj,ečasno, da je bil prevzyj(šeni kot prvi in najbolj požrtvovalni podpornik dijaškega podpornega društva mariborske gimnazije na) predlog gimnazijskega ravnatelja z velikim navdušenjem i-menovan prvim (častnim članom omenjenega društva. Na ta izraz hvaležnosti se je, kakor smo izvedeli, prevzvdšeni pravkar odzval z dejanjem, vrednim velmoža in res prvega dobrotnika naše vladikovine : s posvetilnim pismom, ki ga preveva vsa plemenitost in veleumnost našega dušnega nadpalstirja, je poklonil prevzvišeni podpornemu društvu naše gimnazije dosedaj največji dar: 1000 K! Poroča se nam, da bo ta veledušni iđar plodonosno naložen v obliki, ki bo vekovečila ime prevzvišenega darovalca. Bodimo veseli in ponosni, da načeluje naši vladikovini tak dušni pastir ! Bog ga ' nam ohrani še mnogo let !
Iz učiteljske službe. Na dveraizrednici, tretji plačilni razred, v Selah je razpisano mesto nadučitelja; prošnje do dne 31. [t. m, — Na enorazrednici v Resniku, drugi plačilni razred, je oddati mesto u-čitelja-vodijtelja; prošnje do dne 5. junija. — Na Štirirazrednici v Kapli pri Arvežu je oddati službo učiteljice; prošnje do dne 14. junija.
Pro domo. Na mariborskem liberalnem shodu v nedeljo, dne 18. t. m. se jie neki Ceh, naš poročevalec pravi, z imenom Fiala, hudoval nad našim u-redništvom, češ, da mu v neki zadevi ni šlo na roko. Konstatiramo, da v zadnjem času ni bilo v našem uredništvu nobenega , Ceha, ki bi imel do nas kakoršnokoli zahtevo ali prošnjo.
„Südslawische Rundschau“ Na Dunaju je pričela izhajati korespondenca z zgorajšnjim naslovom. Izdaja in urejuje jo dunajski urednik „.Slovenskega Naroda“, dr. A. Kramer.
Dijaki vojaki. Preteklo sredo so osmošolci-strelci mariborske gimnazije doživeli dan pouka, ki je doslej pač prvi svoje vrste v Avstriji. Pred peto uro zjutraj so se zbrali v domobrajnski vojašnici, tam so dobili puške, patrone, kuhalno pripravo in posodo, meso itd., na kar so v spremstvu dvajseterice vojakov, pod vodstvom stotnika J. Kisvardayja odkorakali v popolni bojni opravi v gozdove proti Sv. Urbanu. Tam so izvrševali vojaške vaje, so napadali in streljali, si pod šotori kuhali obed in so popoldne ob štirih prikorakali nazaj v mesto, sicer blatni in deloma premočeni, a čili in dobre volje. Ker se je ta prvi poskus izborno obnesel, ni dvoma, da se bo o pri,liki ponovil in da ga bodo posnemali i drugi zavodi.
Nesramnosti. M rokah1 imamo dve pismi, ki kažeta vso drznost n emško-n ac Ì onaln i h „fehtarjev.“ E-no je od Schulvereina, drugo od šosflanjske mestne občine. Schulvereinovo je bilo poslano na neki slovenski župni urad na Spodnjem Štajerskem in se v njem prosi za izdaten prispevek. Utemeljujejo prošnjo s tem, da praznuje Schulverein v maju obletnico ustanovitve. Kakor navadno, se tudi v tem pismu hinavsko zatrjuje, da je Schulverein samo za obrambo posestnega stanja pred napadi Slovanov, ki so postali sedaj po balkanskih zmagah posebno ostri. Da bi ja gotovo vsakega omečili, pripoveduje pismo, kako je napravil Schulverein iz svojih „(otroških naselbin zavode z moderno mladinsko vzgojo“ in kako obiskujejo te zavode v pretežni večini otroci revnih uslužbencev in delavcev. Drugo pismo je poslal mestni urad v Šoštanju občinskemu predstojništvu v Pazinu v Istri. V njem se prosi; za prispevek za — nemški volilni sklad v Šoštanju. „Občinske volitve v Šoštanju so pred durmi. Z nepopisnimi žrtvami se je posrečilo spraviti to mesto, ki je bilo prej v slovenskih, v nemške roke. Med tem, ko dobivajo nasprotniki od vseh strani podpore, je naš volilni sklad popolnoma izčrpan in gledamo z veliko skrbjo v bodočnost. Zato ne pozabite na naš nemški kraj in pošljite za naš volilni sklad svoj prispevek, da bomo lahko ohranili našo oazo v puščavi nemško!“ JTako pravi pismo. Ce prezremo lepo priznanje, da so priborili Nemci Šoštanj po „nepopisnih žrtvah“, kar ne bo težko nobenemu prav 1 razumeti, moramo res občudovati 'brezprimerno drznost, s katero „fehtari“ šo-štanjsko nemštvo in nemškutarstvp pri naših bratih Hrvatih, da bi ohranilo svoje omajane pozicije. Na tem ne spremeni tudi nič,. če je prišlo to pismo mogoče po pomoti v roke pazinskega mag(fetrata. Tudi v tem slučaju razkriva pismo vso nemoč in gnilobo našega spodnještajerskega posdlinemštva, ki se tako rado baha, 1 a je v resnici samo tedaj zmožno življenja.. če ga od vseh strani bogato in mastno podpira-* * jo. V čast taki „fehtajoči bratje“ nemškemu narodu gotovo niso. Odsevi nemške kulture na našem jugu so zelo žalostni in sramotni.
Dirka. Včeraj, dne 22. t. m., se je vršila v Mariboru spomladna konjska dirka. Razpisanih je bilo šest glavnih daril. Tekmovalo je zelo veliko konj, vendar ni prinesla dirka nobenih posebnih presenečenj. Pri totalizaterju je bila kupčija precej mrtva in so bile kvote majhne. Samo enkrat je bila kvota 5:82. Veliko llepih konj je bilo zlasti iz ljutomerskega okraja. Za ljutomersko darilo je tekmovalo 10 konj. Prvo darilo je dobij Marko SlaVič iz Ključa-rovc. V nedeljo, dne 25. t. m., je zopet dirka. Razen Štirih daril je na programu tudi 20 km distamčna /vožnja na državni cesti Maribor—Račje.
23. maja 1913.
Stran 3.
Slavnosti poroke v nemški vladarski hiši v Be-rolinu. T!e dni se vršijo v Berolinu velikanske 1 slovesnosti povodom poroke edine hčerke nemškega cesarja, princesinje Viktorije Luize, s princem Ernes' om Avgustom Kumberlajndskim. Ne le, da tje s to poroko poravnan dolgoletni ispor med Hohenzollernci in Kumberlandovci, so ti dnevi tudi velikega političnega pomena, ker so poleg drugih odličnih gostov došli v Berolin angleški kralj in kraljica ter ruski car. To srečanje najmogočnejših evropskih vladarjev, če tudi se mu pripisuje zgolj družinski značaj, gotovo ni in ne bo brez političnih posleldic. Čudno in neprijetno dirne samo to, da med tem, ko se poroke udeležita kar dva reprezentanta tripelentente, ni ne dunajski dvor in tudi ne Kvirinat zastopan po nobenem članu svoje vladarske hiše. Govorilo se je, da bo šel v Berolin Fran Ferdinand, toda zgodilo se to ni. Da so bili vzrok politični: motivi, je brez dvoma. V zraku še vedno trepeče nekaj morečega. V varstvo visokih gostov v Berolinu je zaukazala' nemška vlada najostrejše (Varnostne odredbe.
Prijet vlomilec cerkvenih nabiralnikov za milodare. V Žalcu so dne 16. t. m. prijeli nekega človeka ravno v trenutku, ko je nameraval vlomiti v tamošnji cerkveni nabiralnik za milodare. Vlomilec se zove Franc Katschaba in je po poklicu krznarski rokodelski pomočnik. Med drugimi je tudi vlomil in oropal cerkvene nabiralnike v Žalcu in v Gotov-ljah.
Delavee zadel glavni dobitek. Delavec v graški tovarni za stroje F. Fiedler je zadel glavni dobitek ogrske državne loterije v znesku 200.000 kroni Obveščen o ‘tem, je mirno dalje delal.
Kaj Je na svetu vse mogoče? Med drugi|m tudi to, da naročnik turške srečke že po vplačilu 4 K 75 vin. zadene 400.000 frankov. Kdor ne verjame, naj piše po dokazila glasom današnjega oglasa — „Srečke v korist Slovenski Straži.“1
Stajernk®«
Maribor. Na tukajšnji gimnaziji se prične pismena matura dne 9. junija. Udeležifo se je bo 63 kandidatov. Ustmena matura se pa prične dne 7. julija.
Maribor. Že ljubljanski listi so se čutili dolžni, da so prejšnji teden ostro ožigosali navade in pa razvade naših nemških gimnazijcev. Ddt,ično nelepo sliko moramo danes tudi od naše strani primerno izpopolniti. Pri nedeljski tomboli za Schulverein, pri kateri so, kakor smo že zadnjič poročali, igrali razni Slovenci zelo žalostno vlogo, so nastopali pa tudi nemški gimnazijci. Ti nedorasli gospodeki niso imeli nujnejšega opravila, kakor da so izzivali. Z znano nemško predrznostjo so prodajali in vsiljevali karte za šulvereinsko tombolo. Ne glede na to, da je dijakom naravnost prepovedano, podpirati politična društva — in Schulverein vendar ni nič drugega,, kot napadalno, politično društvo — je skrajno nečuveno, da si upajo gojenci :c. kr. zavoda s takim početjem izzivati in žaliti svoje slovenske kolege. Seveda, čudno pač ni, če tem nemškim petelinom tako rase greben, kajti v nemških profesorjih imajo najboljše zaščitnike. Ti gredo1 celo tako daleč, da po razredih agitirajo za razna nemško-n a,c i on airi a društva. Proti takemu postopahju profesorjev, kakor tudi dijakov, protestiramo kar najodločnejše, in če se razmere takoj ne spremene, bodemo govorili Še naprej!
Sv. Križ nad Mariborom. Prihodnjo nedeljo, dne 25. maja, se bo vršil tukaj javen društven shod Slovenske kmečke zveze. Govorili bodo naš državni in deželni poslanec gospod Ivan Roškar, nadrevizor gospod Vlado Pušenjak in gospod Franjo Žebot. U-pamo obilne udeležbe. Naj pridejo tudi somišljeniki iz St.'Jurija ob Pesnici, Svečine, Sv. Kungote in iz Kamniqe !
Ruše. Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva v Rušah priredi v nedeljo, dne 8. junija 1913 v gostilni Novak v Rušah gledališki večer. Spored je sledeč:	1. ; Veseloigra v enem
dejanju in eni spremembi: „'Zlakonske nadloge.“ 2. Kuplet:	„Slapca Damjan v zakonskem stan.“ 3.
Šaljiva igra v dveh dejanjih: „Stric Jaka.“ 4. Kuplet: „Mala oznanila.“ Da se omogoči mariborskim obiskovalcem povratek z enajstim vlakom, se začne s sporedom točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Ker je čisti prebitek namenjen za zgradbo novega razglednega stolpa poleg Ruške koče, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Ptuj. V nedeljo, dne 18. t. m. je bil občni jzbor tukapnje krojaške in čevljarske zadruge v gostilni gospoda Kodela. Dosedanji nepristranski,, mnogoletni in marljivi načelnik zadruge, gospod V. Besjak, je rešil navedene točke mirno in zvesto. Tudi točka izvolitev načelnica in namestnika se je rešila z volilnimi listki mirno in pošteno in sicer v propad nar šim posilinemcem, ki- hočejo dobiti šiloma vse vodstvo v svoje grabežljive roke. Gospod V. Besjak je dobil 35 glasov, med tem ko je posilinemec gospod A. Masten komaj 19 glasov skupaj spravil. Zadnji je vsled propada v onemogli jezi razburjeno nastopil proti z veliko večino izvoljenemu načelniku, vsled česar je izbruhnil burni prizor. Prisostvoval je občnemu zboru od c. kr. okrajnega glavarstva neki mjadi gospod kot komisar, oziroma zastopnik, ki je
S T R A Ž A.
takoj občni zbor razpustil, če prav je bila izvolitev načelnika pravilna. Naše mnenje je, da bi se moralo od strani vladnega zastopnika nemirnežem beseda odvzeti in cela zadeva bi bila v občno zadovoljnost mirno rešena. Pa naši „Nemci“ nočejo skupnega delovanja v javnih napravahf, pač pa skupnega razdiranja. Sklican bo bržkone drugi občni zbor, tedaj pa vsi treznomisleči gospodje krojači, čevljarji in šivilje v Ptuju in v okolici, pozor ! Mi hočemo pošteno gospodarsko delo, kakoršnega vodi g. V. Besjak že skozi 10 let!
Ljutomer. V Ljutomeru so torej sijajno minule občinske volitve. Slovenci smo krasno zmagali v- 3. razredu. Hvala vsem vrlim in zavednim volilcem — domačim, kakor tudi okoliškim! Krasno je bilo gledati, ko so prikorakali v trg volgici iz Kamqhščaka, Babinec in Cvena. Izostalo je nekaj naših strahopetcev,, a upamo, da se do prihodnjih volitev spametujejo in pokažejo takrat, da so zavedni rojaki, ki se ne boje naših narodnih nasprotnikov, ki od nas živijo. Ti so pa vse spravili na volišče s trdnim zaupanjem, da je zmaga tudi v tem razredu v njihovih rokah. A motili so se. Vedite, da gremo pri teh volitvah pač vedno skupno pot. Naši novoizvoljeni odborniki so gospodje: Babnik Ludovik, Mišja Anton, Rajk Alojzij st., Seršen Franc, Stajnko Franc ml., Nacheri Brano. Namestniki so gospodje: Dijak ‘Fr., Kukovec Viktor in Dijak' Janko. — V I. in II. razredu je bila zmaga na nemški strani, kajti volilni i-menik je bil sestavljen tako, da so lahko zmagali v teh razredih. Naši volilci so oddali prazne glaeov-nice. Gojimo nado, da bo zmajgala pravičnost, zato le krepko in skupno na delo. Odborniki nemjške večine so v I. razredu gospodje: Mallegg M., 'Novak Jiosip, Nemetz Roman st., Nowak Albert, Reisinger
J., Šinigoj Ignac. Namestniki so gospodje:	Josip
Arnusch ml., Stermann Mat., Seml|tsch Fric. V II. razredu gospodje:	Höniigmann Maks, Hönigmann
Osvald, Krainz Alojzij, dr. Schwarz E., Strasser J., Thum Julius. Namestniki so gospodje: Erjawetz J., Sideritsch H. st., Herndl Josip. Prihodnjič o tem več zanimivosti.
Ljutomer. Novi zdravnik, gospod dr. A. Heric, ordinuje že od dne 19. t. m. v hiši posojilnice na Glavnem trgu.
Sv. Miklavž pri Ormožu. {Slavnost našega veteranskega društva.) Velecenjeni gospod urednik! Vas res obžalujemo, ker pri naši slav(nosti nist,e bili navzoči. Videli in slišali bi gotovo mairsikaj, kar bi Vas zanimalo, pa tudi marsikaj, kar bi ne razumeli, saj tudi mi vsega ne umemo in (če bi si še tako glavo ubijali. Tukaj Vam pošljemo slavnostni znak, da boste imeli tudi Vi nek spomin na to našo slavnost! Ta znak' naj Vas in nas spominja, kako smo se mi Sentmiklavžani na ta dan držali „strammdeutsch“ ! Pa to samo za eden dan, sedaj pa smo zopet to, kar smo, namreč Slovenci. ITo nam pa ne boste gotovo ne Vi in ne kdo drugi zamerili, ako smo si za eden dan, pravimo samo za eden dan, upali svetu pokazati, da znamo tudi „deutsch.“ Seveda smo to mi ve-teranci naročili, da se morajo glasiti slavnostni znaki samo nemški:	„Zur Erinnerung an die Fahnen-
weihe des Mil. Vet. Vereines Graf Wilhelm Wurm-brand-Stupach, [St. Nikolai bei Friedau und Umgeb. am 18. Mai 1913.“ Pa Amen. S tem pa Še ne trdimo, da naj naši Sentmjklavžani ta sapmonemški spominski napis razumejo, ne, tega nikakor ne, ampak ' ta samonemški spominski napis je bil namenjen tujim gostom iz Ljutomera in Ormoža, ki res ne znajo — slovenski (?), med tem, ko so naši ljubi Sentmildav-žani itak vedeli, za kaj se gre. Nosili smo pa te-le vsenemške znake na prsih zavoljo lepšega in pa zavoljo tega, da smo vsi glihno izgledali; mislili smo si pa tudi, za en dan nas zavoljo tega ne bo zlodaj vzel. O naši novi veteranski zastavi pa Vam sporočimo samo to, da ima tudi samo nemški napis, da se razločuje od zastave svetinskega društva, ki ima slovanski napis in je okinčana s slovenskimi traki. Mi veteranci pri Miklavžu smo malo na nemško stran potegnoli, ker so nam naš koma|ndant to zapovedali, in oni že vedo, kaj delajo. Mi smo jih vse ubogali, samo Sentmiklavžani so jim roge pokazali na zapoved, naj. razobesijo samo nemške in štajerske zastave raz svojih hiš. Pa tega niso storili in rajši nobenih zastav, ne slovenskih in ne nemških, razobesili. Da ne pozabimo: raz hišo gostilne, kjer se je slavnost vršila, pa je vsekakor plapolala) slovenska trobojnica, vkljub temu, da je imel naš veteranski komandant velike skrbi za Nemce, da se jim, zameri. Drugo je bilo pa vse v redu, namo nemška komanda našemu hauptmanu ne gre prav od rok, slovenska bi mu bolj pristojala. Pa oni niso mogli na vse misliti, ko so jim gospod grof naročili, da jim je sam hauptman odgovoren za to, da bo imelo moštvo obuvalo nabiksano (!) za to slavjnost, ne pa s kako mažo namlazano (!), ali pa celo, da bi (kateri prišli z rudečimi podplati (!), kar bi celo slavnost spravilo v slabo luč. Sedaj pa si lahko mislite, koliko dela in skrbi so imeli naš hauptman, ko so morali moštvu o-buvalo previzitirati in biksati v temi cestnem prahu, ki ga je veter kakor nalašč gonil na veterapce. Sedaj pa Še nekaj veselega, kar ismo opazili med starimi in častnimi veteranci iz ormoške okolice in Ljutomera, ja celo iz Ptuja. Človeku se je res milo -storilo gledati te stare in častivredne može Slovence, ki če so tudi nosili in še nosijo oficirsko suknjo, se ne sramujejo svojega milega slovenskega jezika. Ti res naši veteranci so v bratskem objemu popevali
slovenske vojaške in druge pesmi, kakor prek mnogo, mnogo leti, ko so korakali v vojaških vrstah kot mladi fantje in možje nad sovražnika. Bili so gotovo dobri vojaki, saj to kažejo častni znaki na njih junaških prsih. Oisitaji pa so vkljub temp to kar so, dobri zavedni Slovenci. Dober Slovenec je torej lahko tudi dober vojak. Slovenski vojaki in veteranci, posnemajmo te stare, in častne može veterance, ne sramujmo se svoj,ega materigega jezika nikjer in pa pred nikomur, ostanimo vedno to kar ' smo, dobri vojaki Slovenci. Bog živi slovenske veterance!
Iz kozjanskeka okraja. Ni dolgo od tega, odkar sta Kukovec in Špindler na svojih shodih po kozjanskem okraju ob Sotli in v Podsredi obsojala slovensko obstrukcijo v deželnem zboru. Liberalno učiteljstvo v posameznih občinah je bilo na teh shodih častno, polnoštevilno zaistopano, treznomisleče je tvorilo in še tvori lepo izjemo, bilo je odsotno. Pritrjevalo je pozivu, naj naši poslanci opuste obstrukcijo, pomečejo puške v koruzo in se brezpogojno u-dajo. Naš poslanec dr. Jankovič jim ni ostal odgovora dolžen, kojega so zahtevali. Odgovarjal je zaporedoma na treh shodih. A gospodom liberalnega kalibra se ni vzljubilo, priti odgovor. poslušat. Ostali so lepo doma. Zakaj? Ali so se zbali odgovora? Ljudstvo je soglasno odobrilo delovanje in obstrukcijo naših poslancev. In sedaj so pogodili nova pota. V okrajnem šolskem svetu v Kozjem je stavil g. Bračič, nadučitelj v St. Vidu, predlog, naj se obstrukcija opusti, da se zvišajo učiteljem plače, sicer pomrjejo lakote (müssen verhungern). Njegov predlog je padel v vodo. V predzadnji občinski seji v Podsredi je prišel učitelj g. Potočnik s sličnlim predlogom. Zaznamovati je imel ta vspeh, da je proti tenui predlogu glasovalo 11 odbornikov in je gospod s svojim predlogom temeljito propadel in smel le sam zanj glasovati. Trezno mislečim odbornikom, [ki niso ni-kaki izraziti „klerikalci“, se je zdel ita predlog neumesten in so šli z njim slovesno v — koš. In prav so storili. Občina ima sedaj nujnejše zadeve reševati, nego misliti na deželne uradnike. Da pa nas ne bo smatralo učiteljstvo liberalnega kova za — pristranske, mu svetujemo, naji se pride informirat na naše shode, kako stališče zavzemamo o zvišanju u-čiteljskih plač, kar bo več koristilo, nego agitacija proti našim shodom in našim poslancem. Kaj ne?
Kozje. Naša slavna sodnija je začela v zadnjem času dopisovati v blaženi nemščini. Vprašamo: L Je-li to postopanje našemu ljudstvu v korist in slavni isodniji v ... no, kaj, — misli si lahko sama! 2. Od kod ta preobrat naenkrat? Pričaikujemo odgovora.. Ža naše poslance pa že nabiramo potrebnega gradiva. Toliko za danes.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Decimi ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došia priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmanuova lilijska krema „ Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Srajca je srajca, trdijo nekateri. Pa vendar ni vse eno, kako srajco nosite.*Posebno poletu, ko se človek poti, mora paziti, da ima perilo iz zdrave tkanine in dobrega kroja. Najboljše perilo vsake vrste dobite pri prvi slovenski spodnještajerski razpošiljalnici J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5. V zalogi je vedno razno perilo, ker ima lastnik tudi izde-lovainico. — Pine srajce iz cefira štanejo 2.40, 2.80, srajce iz zelo finega blaga, prsa iz pralne svile 3.20, 3.60, 4.—. Kdor naroči tri komade, dobi poštnine prosto, pri šestih komadih pa dobi še 10%, popusta. Neugajajoče se zamenja, ali pa vrne denar.
Gradec. Slovensko dobrodelno društvo „,Sveta Marta“ v Gradcu vabi na veselico, ki ijo priredi v nedeljo, dne 25. t. m., v domačih prostorih, Gradec, Prokopigasse 12-1. Spored: V prostorih Zarje:	ob
4.	uri popoldne: „Marijin otrok sem!“ Igra v treh dejanjih. Igrajo članice društva Sv. Marte. Ob 7. u-ri zvečer:	„Amerihanska pantomima“ z najboljšimi
močmi Kresa. V prostorih Kresa: Ob 5. uri popoldne:	1. Petje društvenega moškega in mešanega
zbora. 2. Tamburanje društvenega tamburaiškega zbora. 3. Šaljiva prizora: „Vojak, rekrut, pestunja“ in „Berač Jojmene.“ Ob 8. uri zvečer: Šaljiva prizora: ,„Dva žalostna rekruta“, „Klobasa, klobasar.“ Prosta zabava s petjem, tamburin jem,, konfeti, kori-jandoli in šaljivo pošto. Vstopnina za vsako prireditev 20 vinarjev. Ker je (čisti dobiček! te prireditve namenjen v dobrodelne namene, prosi najoibilnejše udeležbe — odbor.
Stročjavas. V Stročjivasi je umrl ugledni bivši kmet Matija Puconja, v starosti 74 let. Naj v miru počiva!
Podsreda. Celjski „Narodni List," je vi zadnjem času ponižno zaprosil vsprejema pri našem ljudstvu. Pošiljajo ga celo takim, ki ga nikdar niso naročili,
in ga ne marajo. Ljudstvo mu pa bode poka/zalo- pot skozi vrata na poštni voz in dalje v Celje nazaj. In prav tako. Vsiljivi „Narodni List“ ni pristojen za med krščansko ljudstvo, ampak med liberalno gospodo in Irakarstvo.
Trbovlje. Skupina jugoslovanske strokovne zveze ima prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., v Društvenem domu III. redni občni zbor po sledečem vs-poredu:	Dopoldan ob 9. uri svelta maša. Ob 2. uri
popoldne seja rudarskega odseka; predsedoval bo gospod dr. M. Božič iz Ljubljane. Ob 3. uri popoldne otvoritev občnega zbora in poročilo predsednikovo o delovanju preteklega leta. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Raznoterosti. 4. Volitev novefga odbora. Na občni zbor naj pridejo vsi člani in naj še pripeljejo novih članov, ki se bodo ta dan sprejemali. Vstop je vsakomur prosit.
pošteno dekle
z dobrimi spričevali želi ti-koj vstopiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot [trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M. J. 203“ poste restante Velenje.	117
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, doslužen vojak podčastnik, izurjen v «saki stroki vrtnarstva, vi torej e, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrb-nikinakaki grajščini ali vele-posestvu.Kje pove upravništvo
Gostilna
s trafiko in trgovina, 1 uro od Maribora na okrajni cesti Maribor Ptuj, jako prometni kraj, se vsem zemljiščem in premiò ninami, pod roko takoj proda. Pogoji ugodni. Naslov se izve v uprav ništvo lista.
Za birmo!
Točna postrežba:
Dobro. Pa ceni!
Veli oga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke ! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
/ ' J 1 07O f Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
* «• lolo. pò večjih naročilih zdatno znižane cene.
SETA. THIEUE Y A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varevan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega b&lsama s podobnimi znamkami se sodiHjsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pn pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem tek« in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih bolehnih, pri trganju po udih, pri. opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- ( jib, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi ! operacij o nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah .i. t. d. 2 dozi staneta 3’60 K.
iMigiiraa
Ijedhw privy balsam a life Il lodila strti. I
AJNamta v Privide I Qfc«*to-«i8w.
Naroči se: Lenama k angeljn varlbu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri RODATGU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
Automobil na zveza
Celie* Ljubljana družba z. o.z. na Vranskem. Vozni red
veljaven od 26. maja 1913.
Odhod iz Ljublane ob 6. ari zjutraj.
Prihod v Ce'je ob 9. uri dop. Odhod iz Celja ob 1. uri 30 min. popoldne.
Prihod v Ljubljano ob 4. uri 40 min. popoldne.
Odhod iz Celja 6. uri zjutraj. Prihod v Ljubljano ob 9. uri dopoldne
Odhod iz Ljubljane ob 3. uri 30 min. popoldne. Prihod v Celje ob 7. uri zvečer.
Alojz Šumenjak
trgovina manufaktur-nega, špecerijskega blaga in železnine ^
Sv. Benedikt v
Slov. goricah
v, posojilniški hiši, '
priporoča svojo veliko izber. Kupuje vsakovrstne deželne pridelke, kakor: jajca, maslo, surovo maslo, fižol, oves, pšenico, ječmen, vinski kamen, suhe gobe, itd., sploh vse deželne pridelke v vsaki množini po najviSjih cen a h.	118
v’qi' VV ™ V VV W f ff V	Vf
Svoji k svojim 1
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
Velika narodna trgovina w
Ki£2iVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktur*
nega in modnega blaga, posebno
krasne novosti za s po m ledne obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno.
Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago I
m
Celju , Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
^ NajniZit cene! postrežba foSaal IHali dobiček\ Pebr© Imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak SIsvenea naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Nš tisoče zahvalnih p?sem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Pozor!
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
R- stermeck! v Celju št. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Franjo Duchek
svečar in medicar v Mariboru
Viktrin Hof utica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih,, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Srečke v fiorisi „Slovenski Straži“ F
1,800.000
frankov znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanjih
^ lavni dobitki turških srečk! ^
Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost ! Kupnina se poravna vi mesečnih obrokih po samo 4 K 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka. Prihodnje žrebanje I junija I9!3.
2,387.000
oziroma frankov, znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 5 K 25. vin.
Naročila sprejema in pojasnila daje za, „Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, Ljubljana. iSprejmo se provizijski zastopniki !
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, smalla, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točna in po ceni
Štefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Teleion št 188.
Etilnu štajerska narodna steklarska
88» debelo I	Ìf®tjCIW̧ÌIl	Ma	8
Franc Strupi, Celje
Oreška ©està
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejžs in točna postrežba.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
5
obrestuje hranilne vloge po
01
lo
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	©d dne vloge do dne vzdiga
¥ lastni hiši (HOTEL yyPRl BELEM VOLU”) pofettii s 1. januarjem 1913«
¥ €ELJUy Graška casta stav« 9y 8, yilCiStfQPji Rentni davek plačuje zadruga sama.