Dopisi. Iz Maribora. (Marsikaj.) Liste začeli so zopet marljivo koafiscirati. V aedeljo je to celo ,,Marburgerci" se zgodilo, da se je vse čudilo, to pa zaradi raale opazke o aekej magjarskej loteriji. Tudi ,,Siidsteiriscae Post" so pograbili ia list tadi v čitalaici pobrali. Za zadeto 83 je tržaška loterija tukaj 20.000 gld. izplačala, ljudje so se kar trli pri izplačevanji. Sedaj stavijo 71. — Nek lakirar je aa lestvici stoječ pri ,,čraem orlu" mazal strešaičai žleb, aek mesar zadeae ob lestvico ia lakirar padae aa tla aa pol ubit. — V Lobnici se je ustrelil posestaik Rataj. — Po Hočah ia Bohovi lovijo kmete za šulvereia. — V Slivaici so iaštalirali aovega župaika č. g. Truaka ter z možnarji pošteao streljali. Prešlo bi vse brez aesreče, toda mežnar še je začel iz pištole streljati, strel prliae v smodnik ia k priči je 5 ljndi hudo raajeaib, mežaar aajhuje. Nesreča aikoli ae miraje. Od sv. Urbana poleg Ptuja. Ko se je pri aas pred koacem šolskega leta razglasilo, da aas mora zapastiti vrli g. učitelj Zadravec, in da pride g. Juvaa, katerega je moral deželai šolski svet v Gradci z Gore prestaviti, zbrali so se odboraiki krajaega šolskega 8vetovalstva ia so skleaili eaoglasao protest proti temu. Taki protest podpisali so tudi vsi občiaski predstojaiki ia pisma so romale v Gradec, da bi aemški gospodje gori zvedeli, da Sloveaci pri sv. Urbaau, ki so si teško ia za dragi deaar aovo šolo sezidali, ki plačajejo daco, da učitelji dobivajo plačo. ae želijo takih nčiteljev, katerih drugod ae morejo rabiti. Naše šolsko svetovalstvo ia vse ob^iae po SY0Jib zastop^ aikih so se skllcevale aa postavo, katera pravi, da sc aiorejo učitelji le v sporazumljeaji s tistimi aaatavljati, ki šolo vzdrživjejo ia ueitelje plačujejo, to so faraai, ki dačo placujejo. Bilo je vse zastoaj. Nemški gospodje v aem.škem Gradci so odrekli. Sloveaci, zapomnimo si to! Kaj pa je z račuuoai za šolsko stavbo ? Ali ga ae bo aa svitlo? Kje je slavai ,,baukomite"'r' Iz Mozivj a. (Z a zastavo ,,S avv i a jskega Sokola) so dalje darovali: Čč. gg. Fraa Petek 1 fl.; J. Globočaik 1 fl.; B. Goričar 1 H.; J. Ermeac 1 fl ; A. Krolaik 1 fl.; neimeaovaa aarodajak 5 fi.; Fr. Sedovaik 1 fi.; J. Žmavec 1 fl.; J. BeDcla 1 fl.; J. Solar 1 fl.; M. Juvaa 2 fl.; J. Valte 1 fl.; vsi iz Ljubnega. — prevzvišaaoat railostljivi gospod kaezoškof ljubljauski J. Zl. Pogačar 10 fl.; vč. gg.: M Smid, kaplaa, Ljubao 1 fl.; K. Hribovšek, šplritual, Maribor 2 fl.; K. Trjašek, kaplaa, Paka 5 fl.; J. Bobaaec, kaplan, Cirkovce 2 fl. — Cč. gg.: Dr. J. Sraec, Maribor 5 fl.; Dr. Drag. Prus, Koajice 2 fl.; J. Willinpart, Nazaret 2 fl.; J. Koren, Mozirje 3 fl ; pri veselici v Litnši uabrano: 15 fl. 74 kr Vsim čč. darovateljem izreka presrčao zahvalo odborv,,Sav. Sokola". Iz Saleškc dolhie. (Čitalaica — šiba š u 1 v e r e i a a r j e m.) 0 gospodn "NVagaerji govoriti se mi aepotrebao zdi, kajti tolažimo se, da ga prej ali slej zgubimo, saj tako ae more dolgo iti ia ,,šaop8'' ga tudi ae bo zmirom držal ia morebiti se nm bodo še pozneje oči odprle ia se bo lcesal, da ae je tako trudil za ,,judeževe groše". Ozriaio se zdaj aa g. davkarja ia koatrolorja. Prvi že osiveli samec se boji, da bi se ajegova deca, katerih pa hvala Boga aič aiaia, ker je saraec, ae mogla učiti aemški, ako se ae skrbi za aemške šole. Veadar mislim, da tudi ta ai šel doli v Veleaje iz slabega aameaa, ampak bolje tako kakor g. Schaitzer, pa boljši je od Schaitzerja, ker vsaj svojega sluge ai aeboj komandiral, ampak je najbržej se dal sam koaiaadirati od svojega koatrolorja kar je verjetao, ker je g. davkar zelo aieliak moŁ, dobra ia pošteaa dnša drngače, a g. Simoaič mu je aamigail ia g. davkarju se zgodilo kot oaemu ribiču: ,,halb zog es iba, halb saak er hia aad ward aicht aiebr gesehea". G. koatrolor je pa vže aevaraejai, ker je enkrat bil iskrea aarodajak. Oa je sia poštenega sloveaskega mliaarja v Janeževcih blizu Ptuja pa gori aedaj za prusački ,,§alvereia", a njegov siako prepeva ,,Waclit am Rheia" z razaimi faataliai, hčerka pa z Orelovo puačico. Tako izgoja okisaea Slovencc svojo deco. Žalostao! (Dalje prihodnjič.) Iz Soštanja. Nekdo tukaj .je dobi! od okrajaega zastopa slovea.ski dopis. Akoiavao rojcn Slovenec veadar sioveaskega zmožea ai, se je pritoževal rekoe: ,,bral bi že še, pa ae zaatopim vsega; ta beseda je ruska, ta arbska, lirvaška, furlaaska, italjaaska, fraacoska, aagleška — če bi bilo aemško piamo, bi ga pa razumel". Ali ai škoda, da človek, kteri je zmožea aeaiškega, mskega, srbskega, hrvaškega, furlaaskega jezika — ia Bog si ga vedi kaj še vse — svojo ačeaoat bolje ae porabi, ter taleate s kojimi je obdarovaa, v zemljo zakoplje ia med Sloveaci služi, kterih jezika zelo ae razume? jIz Zreč. (Koajiški aemakutarji) tudi v Zrečali išejo aoviacev za ,,aulferaja". Ko ao imeli 23. aeptembra zbrorovaaje v Koajicah. ao bili k temu tudi dva kmeta iz Zreč povabili, namreč riebastjaaa Gol5er-ja ia Jaaeza Oroža, aovega župaaa. Pa moža imeaovaaa za povabilo aista marala, bila sta zadosti modra spozuati aamoa ,,šulferajaa"', ki poskuša pačiti sloveaski aarod. Ia kako bi Sloveaec od ,,šulferajna" blagor pričakovati mogel? Naj le pogloda kakaai možje pristopaje k teavu društvu! Ne aajdeš aobeaega domorodca, aobeaega duhovna, nobenoga značajaega učitelja ia župaaa, aobeaoga Sloveaca. ki ima razsvetljeao pamet ia blago srce. Le slabi kristijaai, ia aapuaajeai knietje postaaejo udje ,,šulferajaa". Ia tako je upati, da Konjiški šulferaja aobeaega Zrecaaa ae vjaaie. Iz Konjic. (Nemčurska aevedaost.) Kakšui aevedaeži da so časih aemčurji ia aemškatarji, to je aajbolje jasao pokazal aaš mjilar ali ,,žajfar" ia pek g. Johaaa dae 23. sept. pri koajiškera ,,Hirscheawirtau", ko se je aemškemu ,,Schulvereiau" aa ljabo veliko prazae slame zmlatilo. Pri tisti priliki je aaš ,,žajjar" povedal, da so Koajice aemška tla. Da je s temi besedarai kaj prav čadaega izastil, se mu aaj dokaže. Vsakemu človeku, ki se je kedaj kaj pametaega učil, je dobro zaaao, da se iz imea krajev, okolic ia vaai sklepa, kakšae krvi da so ajih prebivalci. Imeaa aaših okolic ia vasi so čisto sloveaska ia aahajajo se v zapisaikih ia knjigah, ki so aad 200 let stare, ravno tako pisaaa, kakor jih ljadstvo ae zdaj izgovarja, toraj so morali že od aekdaj v teh krajib Slovenci prebivati, zarad česa ae morejo biti Koajice aemška, ampak so sloveaaka t!a. To potrjujejo tudi zgodoviaarji. Med drugimi trdi a. pr. aeaiški pisatelj dr. Karol Hiracb. v svoji kajigi ,,Heimatskuade dea Herzogthuma Steierraark" aa atr. 8 ia 9, da so za časa aeljeaja narodov (Volkerwaaderaag) v 6 atoletji po Kristasovcm rojstvn Sloveaci večjiv del Stajerske dežele zasedli. Tu aa spodajem Stirskem, kamor Koajice spadajo, so se do daaašajega dae ohraaili, kar iz tega aledi, da še do zdaj živa duša aa svetu dokazala ai ia tudi dokazati ae more, da bi bil kdo od tistega časa Sloveace aa apodajem Stajerskem pohrustal. Ia Sloveaci tnkaj bivajoči so razaim krajem, vodaai goram itd. sloveaska imeaa dajali, kar se samo ob sebi razume. Nektera slovenaka imena pa so k Sloveacem privaadrani Nemci, iz kterih so se tu in tam sčasoma nemčurji izvalili ia pa domači aemškutarji, to je rojeni Sloveaci, ki so lioteli in ki še hočejo Nemci biti. čndao popačili, ponemčili in poaemčarili, kar to — le spričaje. Neraškutarji in nemčurji so napravili v koajiški fari iz Nove vesi — Neudorf, iz spodaje in zgoraje Priatave — Uater- ia Oberpristava, iz Konjiške vesi — Gonobitzdorf, iz Brega — Raandorf, iz Blata — Kothdorf, iz Vešeaeka — Haagenberg, iz Tepanja ia Tepanjskega vrha — Topiaadorf ia Topinaberg. iz Bezine — Woaiaa, iz Žeč — Seitsche, iz Brda — Werdu ia iz Konjic —¦ Goaobitz. Imeaa drugih koajiških okolic ia vasi niso mogli aikakor popačiti in prekrstiti, toraj so jih pri mira pustili, ia te so: Poleaa, Preloge, Dobrova, Gabrovlje, Skalice, Prevrat, Prežigal, Perovec, Gabrovnik, Dobrnež in Strteaek. Če tedaj naš ,,žajfar" ia pek, ki je iz nemškega "VVeitza aa sloveasko zemljo priromal, ia ki se je ,,žajfo*' kuhati in žemlje peči, ne pa štajerske zgodoviae učil, miali, da so Konjice morebiti zategadelj aemška tla, ker so nemškutarji in nemčarji naša lepa že več sto let atara slovenska imeaa zlaati v tem stoletji grdo pačili ia ponemčevali, je jasno, kakor beli dan, da on ravao tako krivo misli in govori, kakor bi debelo lagal tisti, ki bi trdil, da oa kot rojen Nemec ,,žajfe" in ,,šaopsa" v Koajicah ne prodaja. Iz rečenega že vsak pameten kmetič labko spozaa, da bi bilo čisto prav, ako bi naš ,,žajfar", pek in aačelnik koa- jiš_i_ ,,aulfereiaarjev" g. Johann S zaaa- prej pri ,,žajfi", ,,šnopsu", loji, svečaa in žemljak ostal, kajti je to njegov ,,profesijoa", kterega se je učil, o zgodoviaskih ia dragih. enakih reČeh pa aič ae govoril, ker o njih ravno toliko ali morda še maaje ve, kakor njegov aiaček ,,Hanz", ki vvkonjiško šolo hodi- lz Braslovč. (Čudea baroa.) Čim bolj ae sloveasko ljudstvo zaveda svoje aarodnoati, tem bolj delajo naši nasprotaiki nemškatarji aa vse kriplje zoper naše veljavae ia velezaslužene može med narai razpor aarediti ali vsaj njih upliv pri ljadstvo zmaajaati. Pred nekaterimi dnevi eem se z aekim baroaom pogovarjal. Najini pogovor se zaaače tudi na našega ,,Vraaskega" novega okrajaega načelaika obče spoat. g. dekaaa J. Bohinca. Baron pravi: ,.kako je to, ker ao ,,pauri<- toliko pametni pa veadar tako neumai, da duhovnike za take volijo". Na to rečem: Mi se na domače ljadi vedno bolj zaaesemo, ker jih lahko zastopimo oni pa nas; mi imamo tadi g. Haupta radi, pa ker naaega jezika ne zaa, zato ne morerno z njim lehko občevati. Na to pravi, aloveasko bi se vže naj pisalo, da bi le ,,Pf '' zravea ae bilo, ia pristavi: ,,bodete vže videli, kam vaa bodo pripeljali". To aam je Slovencem dosta, da se ta- kib ljudij, kakor je ta nemski baron, lepo ogibljemo. Občiai št. Paulski čestitamo. da je gospodstvo H. otreala. lz Čadrama. (Volitev obeinskega odbora v Oplotn ici) se je vršila 2. dae t. m. ia naši nemčurji, kakor uže zaani konjiaki Alojzi Wallaad, občiaski piaar — bivši žeadar Malir, Fr. Kunaj ral. ia drugi so vse žile napeli, da bi v vseh 3 volitvenih oddelkib zmagali, zato ao žeae laataice s policajem ia pismenim ukazom tirali v občiasko pisarao in so njim tarn može svoje stranke kar napovedali, kterim so morale nevedae airote oblast izročiti. Kruti Turki bi tudi akoraj lepše ravaati ae zastopili! Ia to se je tudi den volitve pokazalo, kajti žapan Kunaj st. je dobro vedel. da ai prišla k volitvi le ajegova aemčurska družba, ampak tudi narodna duhovBika in z njima toliko kmetov, da, ako bi bila se volitev imela vršiti raed pravimi olikanci, bibila zmaga gotovo aa koaservativao narodaej straai, pa aaši nasprotaiki ae pozaajo toliko zatajevaaja, da bi aasprotaiku kake drobtinice privošili, oai bočejo le saiai povsod gospodovati, če tadi niao vaelej zato najspoaobaejši, ker v volitveai odbor je naa župan ai izbral zaanega kranjskega človeka nadučitelja Malenšek-a, poštarja ia trgovca Joake, Cadraraskega mlinarja Jožefa Kliac, ker ga G r i 1 - i držijo tako, da aiu že sape zmaajkuje, in nje on še pri aemčurjib iše, in pa sicer prav poštenega nernca Kriecbbaum, kteri pa vendar večidel z nemčurji potegae, kar njemu rodom aemcu že zameriti ai. Da je ta volitveai odbor lehko zmago na svojo straa spravil, ae razume, a le deloma, zakaj v 3. razredu je zmagala duhovščiaa s svojimi kandidati, čeravao je žapaa sam volil za aeko žeao, koje mož še živi, kar postava naravaost prepoveduje in se je glas eaega narodaega volilca po odboru zavrgel, ker sta bila z eaakim imeaom ia je volivec še razločao rekel: Jaz sem Matija Flis iz Dobrove. Nihčer mu ae oporeka, on voli in si svest svoje spolajeae dolžaosti odide k svojemu delu na dom, ia ker do kraja ni ostal, so bili razun peka Kriechbaum vsi zato, da ni oa volil. Pač stokrat gorje pravici, če bi njo vaelej taki nemčurji razsojevati imeli! (Konec prih.)