LISTEK. Bankovec za ntilHan funtii/ zlata. Angleški tpisal Mark Twain. (Dalje.) •Poskusite me, o — le sanio poskusite me, takole za trideset, štirideset let in če —.« »Dobro, dobro! Pa poskusimo! No, — vzemite si |o!«- Ce sva bila srečna? Ni bescd v slovarju, ki bi mogle popisati najino srečo! — In ko je London par dni pozneje zvedel vso Kgodbo, moje dogodivščine z milijonskim bankovcem, Sn kako se je stava končala, vprašatc, ali so govorili in se zabavali —? , Pa še kakol In bogati oče Porcijin je šel s tistim dragocenim papirjem na banko in banka niu ga je izplačala. ga ttizveljavila in mu ga podarila v spomin in on ga \t poklonil nama za poročno darilo — mcd mnogimi drugiini darili scve — in djala sva ga v okvir in sedaj vi ¦I na odličnem mestu v najini sobi. Kajti s tcm bankovcem sem zaslužil svojo Porcijo. fce bi ga nc bil dobil na posodo. bi ne bil ostal v Lon iipnu, bi ne bil prišel v poslanikovo hišo in bi ne bil *»ikoli srečal Porcije. In vsakomur, ki me obišče, ga pokažem in pravirti: ^ . i "k\ «Da, to je bankovec za milijon fur*ov zlata! — Pa v celem svojem dragocenem življenju je kupil samo le cno stvar, — in (a stvarca je neizmerno dragocenejša ko cel milijon funtov zlata — « Izkušnje ns:e.a U/illiamsa. Angleški spisal Mark Twain. I. «Da torej nadaljujem svoje pripovedovanjc«, — tako mi je pravil prijazni gospod Williams iz NewYorka — «bridke izkušnje sem doživel listikrat, ko je škrlatica razsajala v mestu in so vse matere malodanr zblaznelc od sliahu in skrbi za svojc otroke. — Sedeli sino na vrtu, moja žena z raalo Penelopo v naročju in jaz, in otrok je grizel l>orovo tresko in si jo tiščal med zobe, kakor pač imajo otroci navado, da vse nesejo v usta, kar jim pride pod roko. Dejal seui ženi: «Dra*ira, če bi jaz bil na tvojem mestu, bi ne puslil giizti otroku borove treske!« «Kaj je neki hudega na tem!« je odgovoiila in se pripravljala, da vzame otroku tresko. — Ženske pač ne morejo slišati najpametnejše besede, pa da ne bi ugovarjale, — omožene namreč. Odvrnil sem: «Ljubček, znano je, da je borov les najmanj redilen izmed vsega, kar bi se moglo dati otioku v ustal« Roka, ki je prijemala za tresko, se je uslavila in je pustila les otroku. «Sam dobro veš, da to ni resl Sam dobro vešf — Vsi« — zelo je poudarjala besedico vsi — «vsi zdravniki pravijo, da jc borova smola najboljše krepilno sredstvo za slabolno hrbtenico pri otrokih in za bolne ledvice!« «Ah — oprosti! Nisem te razumel! Nisem vedel, da ima naša Penelopa slabotno brbtenico in da boleha na ledvicah in da je zdravnik priporočal —« «Kdo pravi, da ima otrok slabotno hrbtenico io bolne ledvice —?« «Dragica, — ti sama si to rekla!« «Kaj takega —! Nikoli nisem tega rekla!« «Ampak — ljuba Karolina, prcd dvema minutamt si dejala, da —.« «Ničesar nisem dejala! Kaj mene briga, kaj sem dejala! — Prav nič hudcga ni na tem, če grize otrok borovo tresko, ako le hoče! Ti to dobro vešl Le naj jo grize in grizla jo bo, moja Penelopa! — Takolc —!« In djala je otroku tresko nazaj v usta. «To mi zadostuje, ljuba moja žena! Ividevam Ivoje razloge in klanjam se tvojemu razumu in tvojim izkušnjam in šel bom in naročil še danos dva ali tri sežnje najboljšega borovega lesa. Moji olroci ne smejo ničesar pogrošati, kar bi —« «Ob, prosim te. pojdi v svoj urnd in pnsti me prl niiru! človek ne more ziniti niti najnedolžnejše opazke, pa se prepiraš in prepiraš, da nazadnje že sam ne veš več, kaj govoriš. — Sploh pa ti tega nikdar ne veš!« «Jako dobro! Naj bo, kakor ti hočeš! Ampak v tvojih besedah —« Pograbila je otroka in odvršala kakor nevihta —. Samemu sebi pa nisem hotel govoriti, zato sem zaprl usta sredi stavka in se molče napotil v svojo sobo. K večerji je prišla žena bleda ko prt. «Ob, Mortimer —!« je zaihlela. «Za božjo —! Kaj ti je, ljubček?« «Že zopet eden —! Sosedov George jo je dobil —!« «Kaj je dobil?« «Škrlatico —!« «Škrlati<^o —?« «Da! — In čisto v naši bližini stanuje —!« «Je kaj upanja ,da ozdravi?« «Nobenega na vsem svetu! — Oh, kaj bo z nami —!« — Po večerji je prinesla pestunja malo Penelopo, da nania vošči lahko nr.r- in zmoli večerno molitev na materinem krilu, kakor je bila naučena. Sredi molitve je nalahko zakašljala. Žena je olrpnila od smrtnega strahu —. Pa v hipu je bila spet vsa po koncu in je kipela mrzlične delavnosti. In najprvo je od cdila, da mora Penelopina zibelJca iz otročje sobe — imela sva še enega otroka, fant- ka — v najino spalnico. Sama je šla, da nadzoruje preselitev. Mene je seveda vzela seboj. V največji naglici smo se selili. Za pestunjo smo postavili posteljo v sobici poleg naju. Spravljal sem se spat —. Kar zastoče moja skrbna soproga, da bo sedaj najin fantek v otročji sobi brez nadzorstva in postrežbe celo noč — «in kaj, če bi — zbolel —!« Spet je prebledela, ubožica. Odnesli smo torej Penelopino in pestunjino posteljo nazaj v otročjo sobo. — Da pa bi bila v teh nevarnih in resnih trenutkih blizu svojih ljubčkov, sva si za silo in z velikim trudom postavila najina ležišča blizu njih v sosedni sobi. Seliti in prenašati tri, štiri postelje, to ni mala stvar! Utrudilo me je in zadovoljen, da je tako dobro poskrbljeno za otroka, sem se spravljal na svoje zasilno ležišče s čuvstvi človeka, ki si je pošteno zaslužil svoj počitek. Hipoma pa pride moji soprogi strašna misel. «Kaj, čc bi še fantek dobil škrlatico od Penelope?!* Ta misel ji je pognala nov strah po vseh udih. Nemudoma sem moral spet iz postelje in nismo ji mogli zadosti naglo spraviti Penelopine zibelke iz otročje sob< Sama je pomagala in v svoji nepotrpežljivi naglici skoraj polomila zibelko. 7. zibelko vred smo s°lili seve tudi najina lcžišča in pestunjino posteljo. Saj smo vsi hoteli biti blizu bolnemu otroku. Selili smo se po stopnicab doli v pritličje. Potoma --  srcdi temnib stopnic — pa se spomne žena, da spodaj: ne bo prostora za pestunjo. In vendar je bila njena prisotnost in pomoč nad vse potrebna. Obrnili smo se torej sredi stopnic in se napotili * vso prtijago — zibelko, trerua posteljima in pripadi-< jočo posteljnino — še enlirat v najine sobe. Po brezkončnem prcstavljanju in postavljanju i» premikanju je bila nazadnje vsaka stvar na svojem mestu in oddahnil sem si globoko, češ, sedaj pa zaret pojdem spat, in srečnega sem se počutil, kakor pličica, ko po dolgem letanju spet najde svoje gnezdo. Preden sva legla, je še pohitela soproga k fantk* v otročjo sobo, da vidi, kako tam stvari stoje. Vsa preplašena prihiti nazaj. «Zakaj neki fantek tako spi —?« Rečem jej: «Dragica, najin fautek hvala Bogu vedno spi k«* kor polh.« «Vem, vem! — -'a nekaj posebnega se mi zdi j* nocoj njegovo spanjc —. Zdi se mi, da spi in diše ta-< ko — lako — bumljivo pravilno —. Oh, to je pat slrašno —!« «Ampak, ljuba žena, pomiri se, fantek vedno pr»vilno diše!« «Vem, vem! — Pa nekaj strašnega je nocoj na nje- govem pravilnem dihanju! — Pestunja je vse premlad* in ncizkušena. Marija« — Marija je bila naša dolgo* letna, izkušena dekla — «mora ostati pri njej, da bodt pri roki, če bi se kaj zgodilol«