tega pa pater Mikula misijonari iz kraja v kraj. Slovensko društvo iz Sydneya vodi akcijo za združitev vseh slovenskih društev v Avstraliji. V i r i i n l i t e r a t u r a : 1. S. Lipoglavšek - Rakovec: Slovenski izseljenci, Geografski vestnik X X I I 1950 2. C. A. Kristan: Gospodarsko izseljevanje slovenskih izseljencev. Ljubljana 1955 3. A. Melik: Amerika in ameriška Slovenija. Ljubljana 1956 4! Ž. Šifrer: Izseljevanje s slovenskega ozemlja. Ljubljana 1962 5. Mladinec: Naši u Americi. Beograd 1929 6. Izseljenski zbornik 1938 7. Koledar sv. Mohorja 1969. Celovec 1969 8. Obvestila Slovenske izseljenske matice. Ljubljana 1968 9. Slovenski izseljenski koledar 1954-1969, Ljubljana 10. Rodna gruda 1955-1969. Ljubljana 11. Koroška kronika 1966-1969. Celovec 12. Lokalno časopisje 1966-1969 (Dolenjski list, Primorski dnevnik, Glas) 13. Arhiv RTV Ljubljana. Jakob M e d v e d O N O V ! O R I E N T A C I J I G E O G R A F I J E K O T U Č N E G A P R E D M E T A i. Ko začenjamo reformirati gimnazijske učne načrte, moramo izhajati iz spoznanja, da vzgojno-izobra- ževalni smotri šole niso enostavna rezultanta smotrov posameznih predmetov, temveč so postavljeni od družbe. Sleherna družba v skladu s svojim družbenoekonomskim, kulturnim, znanstvenim in tehničnim razvojem določa svoje vzgojno-izobraževalne smotre, ki naj jih šola uresničuje. Zaradi tega ne mo- remo pri posameznih predmetih postavljati vzgojno-izobraževalnih smotrov, ki bi izhajali samo iz u- strezne znanosti, temveč moramo vsak učni predmet ponovno ovrednotiti predvsem z vidika, kaj lah- ko ta predmet prispeva k uresničevanju splošnega vzgojno-izobraževalnega smotra. K a j bomo pri posameznem predmetu uči l i , je v veliki meri odvisno od tega z a k a j in k a k o bomo učili. Če «tro- 22 kovna didaktika tega ne u(*ošteva, lahko nastanejo velike razlike med vzgojno-izobraževalnimi smotri šole in učno snovjo. Pogoste posledice tega so, da vzgojno-izobraževalnih smotrov šole ne jemljemo resno in vztrajamo predvsem pri ozkih smotrih predmetnega področja. S tem lahko postane določen uč - ni predmet problematičen, ne samo da ne daje tistih vzgojno-izobraževalnih vrednot, ki bi jih mogel dajati, temveč lahko z nepotrebno obremenitvijo učencev celo ovirg uspehe pri drugih predmetih. Pri določanju smotrov pouka posameznih predmetov v gimnaziji moramo izhajati iz naših splošnih vzgoj- no-izobraževalnih smotrov, izraženih v Resoluciji o vzgoji in izobraževanju. Ti smotri naj nam bodo kriteriji za izbor učne snovi. Omejitev na bistveno snov pri posameznih predmetih pa nam omogočajo Schmidtove smernice (1). Po teh smernicah je bistvena tista snov: a) ki je ne moremo pogrešati, če hočemo usposobiti dijake za razumevanje sistema, logične strukture ustrezne znanosti, b) ki je pogoj za uspešnejše reševanje miselnih nalog, za razumevanje nadaljnje snovi tega predmeta v šoli in za poznejše samoizobraževanje, c) ki jo je mogoče še posebej izkoristiti za uresničevanje naših vzgojnih smotrov in č) ki je zlasti pomembna za razvijanje miselnih sposobnosti dijakov. II. Pri oblikovanju načel za novo orientacijo geografije kot učnega predmeta v gimnaziji moram uvodoma poudariti, da se razmišljanje ne more naslanjati na domače znanstvene raziskave o ustreznosti ali neu- streznosti učnih načrtov, učnih metod in pripomočkov ali eksperimentov, temveč predvsem na deduktiv- no sklepanje in na tuje izkušnje. Zaradi tega so misli v tem prispevku subkejtivne ter pri nas nedoku- mentirane in lahko služijo le kot izhodišče za razpravo. Če hočemo dobiti kriterije za izbor snovi, moramo najprej geografijo kot učni predmet ponovno ovred- notiti. Ugotoviti moramo: - ali je geografija kot učni predmet za dosego naših vzgojno-izobraževalnih smotrov gimnazije sploh potrebna, - kakšne so splošne in specifične vzgojno-izobraževalne vrednosti geografijo kot učnega predmeta, in - kakšne so posebne didaktične zahteve za doseganje vzgojno-izobraževalnih smotrov pri geografiji kot učnem predmetu. Če skušamo v duhu resolucije zvezne skupščine o vzgoji in izobraževanju dobiti odgovor na prvo vpra šanje, potem moramo ugotoviti, da se pomen geografije kot učnega predmeta pri doseganju skupnih vzgojno-izobraževalnih smotrov šole ni zmanjšal, temveč se je celo znatno povečal. Sestavljalci reso- lucije so si prizadevali, da bi vzgojne smotre osvobodili fprmal izma. in dogmotizma. Težišče je na konkretnih razmerah okolja, na razvoju družbenih odnosov in na težnji po oblikovanju kritičnega miš- ljenja. Dokument upošteva vse bistvene človeške funkcije, odnos človeka do narave, dela, znanosti, družbe, do etičnih in estetskih vrednot, do osebnega in javnega življenja, do fizičnega in mentalne- ga zdravja. " I z vsebine teh dokumentov je razvidno, da je poglavitni vzgojni smoter oblikovanje vse- stransko razvite, humane, nacionalno zavedne osebnosti z razvitimi delovnimi navadami in sposobnost- mi. To pomeni, da v socialistični samoupravni šoli oblikujemo človeka, ki bo sposoben vplivati na svoje življenjske in delovne razmere ter ustvarjalno sodelovati in soodločati o družbenih vprašanjih" (2) K tem vzgojno-izobraževalnim smotrom naše šole lahko geografija dosti prispeva, tako po splošnih (znanstveno mišljenje, idejnost, joclgjistični patriotizem itd.) kot po specifičnih vrednostih. Geografi- ja je po svojem značaju edini celostni pr saj obravnava tako naravne kot družbene dejavnike v prostoru in njihovo zapleteno medsebojno učinkovanje v različnih prostorih in časih. Iz tega izhajajo specifične vzgojno-izobraževalne vrednosti geografije kot učnega predmeta, to je vzgoja geografske- ga načina mišljenja._Sp'" ' if 'LŽ" f t vzgojno-izobraževalne vrednote, ki jih lahko daje samo geografija, so v glavnem naslednje: -«poznanja vloge naravnih in družbenih dejavnikov v kompoziciji geografskega okolja v različnih ^prostorih in časih, spoznavanje, vrednotenje in ugotavljanje možnosti in mej človekovega vpliva na naravne razmere, spoznavanje menjajočih se odnosov soodvisnosti v določeni pokrajini od naravnih razmer, gospodar- skega, socialnega, kulturnega in političnega razvoja, ¿poznanja, da človekovo bivanje ustvarja prostorske procese, ki se križajo in ustvarjajo konfliktne situacije, - spoznanja, da je treba načrtno gospodariti v prostoru (npr. ohranjati ekološko ravnotežje, smotrno ! izrabljati prostor glede na sodobno vrednost potenciala) in načrtno usmerjati razvoj (npr. svetovna » delitev dela, rast števila prebivalstva, pridobivanje hrane, potrošnja dobrin itd.). Navedene splošne in specifične vzgojno-izobraževalne vrednosti geografije kot učnega predmeta so ta- ke, da brez teh spoznavnih vrednot ni mogoče doseči splošnega vzgojno-izobraževalnega smotra naše šole in vzgojiti družbeno odgovornega in sposobnega člana naše samoupravne družbe. Za dosego reh vzgojno-izobraževalnih smotrov je potrebno iz geografije kot znanosti izbrati ustrezno snov. Spredaj navedene Schmidtove smernice za izbor snovi v celoti veljajo tudi za geografijo kot učni predmet. Razen teh okvirnih smernic pa je za izbor snovi, to je, k a j bomo učil i, odločilne- ga pomena, k a k o bomo učili. Če hočemo, da bodo pri pouku geografije prevladovale take delovne metode, da bo dijak dejansko subjekt, polnopraven sodelavec v učnem procesu, moramo to vzeti že kot kriterij pri izboru učne snovi. Učna snov pogosto vsiljuje učne metode. O tem pravi Schmidt na- slednje: "Dejstva vsiljujejo vsebini pouka deskriptivno naravo, psihični dejavnosti dijakov pa zapom- njevanje. Učinkovitost takega pouka je slabotna. Da bi mogli prenesti težišče zahtevnosti do dijakov od zapomnjevanja do mišljenja - to pa je temeljni pogoj, da bi jim šola mišljenje razvijala - mora- mo hkrati prenesti težišče vsebine pouka od dejstev do teorije, kajti sedaj prevladujoča deskriptivna učna snov je za razmišljanje vse prej kot spodbudna, (3). "Hkrati s teorijo prodira v vsebino sodobne- ga pouka tudi metodologija, da bi dijaki ne spoznavali znanosti samo kot rezultat, temveč tudi kot proces v nastajanju, od živega opazovanja do abstraktnega mišljenja in od le-tega v prakso, kar je za razvoj njihovega znanstvenega mišljenja še pomembnejše." (3). Za uresničevanje splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov mora izbrano geografsko učivo omogočati naslednje delovne postopke in uveljavljanje naslednjih instrumentalnih vzgojnih smotrov: - nuditi mora možnost vertika[jie;:-«jfe