Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. S, na dvorišču, I. nadstropje. * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. $ « Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. (JpravnlStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno . . . za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. K 28"- Stev. 112. Telefonska številka 65. Celje, v torek, dne 18. maja 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Po volitvah. V sledečih vrstah nam je zavzeti stališče k včerajšnjemu izidu volitev v štajerski deželni zbor v kmečkih občinah. Glasom došlih nam poročil so bili namreč povsod izvoljeni klerikalci, izvzemši okraj Ptuj in Ormož, kjer bodo ožje volitve. Povdarjamo, da imajo govoriti prihodnji pondeljek še slovenski trgi, ki bodo pač volili napredno. Kaj rečemo mi k temu izidu? Stvar je ta, da je klerikalna stranka ob izvolitvi Robleka in Ježovnika v državni zbor sklenila, delati le na to, da pri prihodnjih volitvah povsod zmaga. Dve leti se je delalo z velikanskim pritiskom iz Maribora in Ljubljane, delalo se je z denarjem, s krščanskimi kurzi in posojilništvom v klerikalne svrhe. Duhovništvo ni poznalo druge misli, nego maščevanje za Robleka in Ježovnika. In na drugi strani ? Ne bodemo trdili, da pristaši narodne stranke ne bi bili mnogo storili. Toda naše bojne čete so bili malenkostne nasproti naravni klerikalni organizaciji. Inteligenca iz prejšnjih časov se je v desetletnem političnem upanju počutila tako dobro, da spi naprej in da se niti ob volitvah ni mnogo zmenila za vzore mlade politične struje, narodne stranke. Kleri-rikalce je očividno podpirala moralično in gmotno vlada, saj prevladuje sedaj klerikalni kurz. Glej slučaj Slovenjgra-dec, kjer je vlada nastavila kot komisarje najstrastnejše vodje klerikalne stranke, župnike. Ne moremo prezreti tudi dejstva, da je narodna stranka večino svojih sil izrabila v ljutem boju zoper nemštvo, dočim je bila klerikalna stranka povsod nasproti Nemcem mebka in se je nazadnje z največjimi sovražniki naroda naravnost zvezala. Upoštevati je, da je narodna napredna stranka mnogo trpela v borbi za mandat spodnještajer-skih mest in trgov. Uspeh je velikanske važnosti, toda nemškega sovražnika smo s tem v srce zadeli in kaj je sklenil ? Graški „Tagblatt", glasilo „liberal- nih"' Nemcev je izdal pretekli teden geslo, da se mora, četudi s pomočjo klerikalcev, narodno stranko uničiti. Nasproti temu je bil pač naš boj proti klerikalcem v kmečkih občinah podoben boju malega števila hrabrih Špartancev zoper ogromno armado Per-zijcev. Še nikdar se ni tako majhna četa borila s takomajhni-ni sredstvi zoper tako premoč. - Vse to ' ùna, vsa pomoč iz klerikalci1 ,vaWe in vse zanemarjenje narodih stranke iz Kr- ^jske v naprednih krogih, vse to bi 1'zvezi s pomočjo Nemcev ne bilo nič izdalo, če bi se klerikalna stranka ne bila vseskozi poslu-žila najnesramnejših bojnih sredstev, zlasti — današnje ljudske šole, zoper katero je že dve leti hujskala. To je izdalo. In kaj sedaj? Klerikalci so izjavili, da nas hočejo uničiti, da bode spet ljubi mir v deželi. V tem oziru se pa klerikalci nekoliko motijo. Mi pravimo: Nikdar niso bili klerikalci bolj oddaljeni od cilja narodno stranko uničiti nego danes. Nikdar ni bil ljubi mir; kakor ga sanjajo klerikalci, tako daleč nego sedaj. V vodilnih krogih narodne stranke je pred volitvami, kakor znano, bilo zastopano stališče prepustiti deželni zbor klerikalcem in na .drugih poljih delati, kajti od štajerskega deželnega zbora nima nobena slovenska stranka nič znatnega pričakovati. Toda sklenilo se je nasprotno. In mi izprevidimo vkljub izvolitvi klerikalcev, da je bilo prav tako. Nam ni žal truda, ni nam žal časa in ne denarja, katerega je požrl volilni boj. Vzgojili smo si stotine in tisoče jekleno trdnih pristašev, s katerih pomočjo bodemo zanesljivejše delali v prihodnjosti nego bi mogli, če bi teh volitev ne bilo. Vsak napreden glas je šel skozi ogenj preskušnje. Koliko je pa politično držati na klerikalne glasove, sledi iz dejstva, da je najneumnejši klerikalni kandidat Trglav dobil — največ glasov. Naše geslo je danes torej: Pustimo klerikalce,°da se zdaj izdivjajo in na-pijejo zmage. Delajmo pa trezno naprej, kajti za klerikalce pride—maček. Vse sile pa zastavimo ta teden v ožjih vo-litvah$v)Ptuju in za volitve v slovenskih in narodno mešanih mestih in trgih. Vsaj nadzorstvo nad klerikalno politiko v Gradcu je Slovencem nujno potrebno. Dr. Kukovec In „več nem- v v» Li fa scine . Smešno je, kako klerikalci to „več nemščine" že nekaj tednov sem glojejo po „Straži". Imajo pač kratek spomin! Mislimo, da jim ga bomo nekoliko osvežili. V št. 10. z dne 22. jan. letošnjega leta, torej pred priiično štirimi meseci, je pisala č „Straža" sledeče: „Nikdo ne bo odklanjal zahteve, da se naša deca v šoli uči tudi nemščine. To mnenje smo zastopali vedno in ga tudi včasi prav močno povdarjali;zlasti ker so nemški k r i č a č i in nemškutarji ljudstvu za nemške in nemškutarske šole vedno in vedno trobili in lagali, da smo sovražniki nemškega jezika in deci v njeno škodo branimo, n č i t i se ga. Izjavljamo zato še enkrat: naša d «c 8 se mora učiti nemščine, ker živimo v takih razmerah, da Se brez nje ne da lahko izhajati, in sicer si jo mora prisvojiti v ljudski šoli, ker drugod nima prilike." — Na občnem zboru „Narodne stranke" dne 8. dee. 1906 pa je preciziral nepozabni pokojni Strmšek stališče stranke o pouku nemščine v ljudski šoli tako-le: (glej „Narodni list" štev. 10 1. 1906) „Nikakor pa ne odklanjamo popolnoma pouka nemščine, ampak se naj ista poučuje na slovenskih šolah od s-loven-skih učiteljev, vkolikor nina k v a r pouku v ostalih predmetih. Prepričanje prevladuje, da se da v okvirju obstoječega šolskega zakona na slovenskih šolah tudi glede pouka nemščine doseči popol- LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 66 Češki spisal Svatopluk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Kakor bi odrezal, so pozabili vsi gosti na prepir, zaklicali so kakor en glas „Na ji je!" in so zagrabili orožje. Edini učenec je prevračal dosedaj skrbno deščice. Krčmar je skočil v temno ozadje in se je vrnil od tam k njemn z leseno, z žeblji obito in z verigo k kratkemu držalu pritrjeno krogi j o. „Ej, šolar", je zaklical, „tu imaš za ta hip najboljši dokaz!" „Ali meniš, da bi se .ne znal gibati tudi v taki disputaciji ?" je opo-nesel učenec ponosno in je zgrabil po-nujano mu orožje. Domšik je zvlekel mošnjo z novci, toda krčmar je že udri z golo sekiro na ulico. Kaj se je z gospodom Broučkom v tem hipu godilo, se ne spominja prav dobro; le nejasno se mu zdi, da je Janko od zvona stisnil sulico v njegovo roko in da je grozni Vacek mahal za njim s svojim, z žeblji okovanim kijem. Skoro gotovo je, da ti mahljaji niso veljali gospodu Broučku, ampak nemškim križarjem, s katerimi se je ne-strpljivi bojevnik v duhu že boril; toda gospod Brouček meni, da je globoki respekt pred tem kijem bilo glavno bodrilo, ki ga je spravilo v tesni družbi ostalih gostov iz krčme na ulico. Po vsej njeni širini se je valila kakor deroča, poplavna reka, bojaželjna množica Pražanov, ki je kričala, tlačila se, mahala z raznovrstnim orožjem, ki se ni zmenila za opominjevalne klice nekaterih voditeljev in ki je potisnila tudi trumico iz krčme prihitelih mož naenkrat v svoje razburkane in nepremagljive valove. Gospoda Broučka je zaneslo v ospredje, da sam ni vedel kako. Priznava, da je bil tačas skoro brez razuma in brez misli; čutil je le smrtno tesnobo in neizmerno grozo; bil je baje res bled kakor kreda, lasje so se mu ježili, na čelo mu je stopil mrzel pot, kolena so se mu tresla, da, še zobje so mu baje šklepetali. X. Naš junak (sedaj ga morem imenovati tako s popolno pravico) je bil pahnjen v pravem pomenu besede blizu Pofiških vrat od bojevite množice, ki se je z groznim krikom: Hr, Praga! zapodila proti sovražniku. V gospodu Broučku so se vsi ostali čuti umaknili v tem trenotku smrtni tesnobi, ki ga je z močjo priganjala v nasprotno smer od bojišča; toda silni noma zadovoljive uspehe. X slovensko deco morajo učiti nemškega jezika samo slo-venski učitelji, ki obenem vcepljajo deci narodno samozavest in narodni ponos. Naj naši čč. trški bralci sami presodijo, v^oliker i«. „Straža" povzela svojo izjavo po stališču narodne stranice; po-vdariti pa moramo i da je popolnoma pozabila omeniti zahtevo, naj se nemščina poučuje od slovenskih narodno čutečih učiteljev.. Mi smo bili seveda 1. 1906 radi našega stališča napram nemščini „nemškutarji," „izdajalci slov. šolstva" itd. Pripomnimo, da to še niso bili najhujše psovke, ki so letele na nas v „Slov. Gosp." Priiično dve leti kasneje je „Straža" sprejela naše stališče, danes v volilnem boju pa so pozabili na to in ponavljajo stare psovke iz leta 1906. Povod jim je to, da je gosp. dr. Kukovec na nekem shodu v Brezju pod Mariborom zastopal to strankino stališče, videč, da tam slovenski otroci trumoma lezejo v nemško šolo v Po-brežu, da se tam uče nemščine in se ponemčijo, dočim bi se na domači slovenski šoli naučili tudi nemški, a se ne ponemčili. Da se ga sedaj zaradi tega perfidno napada, kaže klerikalno poštenost v kar najlepši luči. Da govorimo v „Stražinem" žargonu, bi lahko rekli: ista „narodna duhovščina." ki sedaj po nezasluženem tako grdo obrekuje odličnega narodnjaka, ni vredna, da bi mu odvezala jermera na čevljih... V Maribor na Velijo na-rodno Veselico dne 6. junija ! Politična kronika. d V proračunskem odseku se nadaljuje razprava o proračunu železniškega ministerstva. Posi. Ellenbogen naval gostih tnum ga je silil naprej v ospredje in ob obeh straneh sta ga imela kakor v kleščah Janko od zvona in Vojta od pava. Tako je prišel skozi vrata na most, Ki je držal čez širok jarek mestnih zgradb, in tako so ga vlekli še nekoliko naprej na ravnino, ki se je za PoFiškimi vrati razprostirala na mestu sedanjega Karlina, med reko in goro Vitkovo, sedanjim Žižkovom in ki se je imenovala Špitalsko polje. Bila je tu večina polja že požeta in le nekaj raztresenih hišic z vrtiči je samevalo na njem; tesno pod strmo stranjo Žižkova se je razprostiral večji vrt in vinograd. Na grebenu Žižkova je bilo videti dvoje štirioglatih lesenih stavb in med njimi taborska vojska pod črno zastavo z rdečim kelihom. Naš junak ni mnogo opazoval okolice; prah, dvignjen od hiteče množice na širolu cesti, ki se je vlekla od vrat je govoril o personalnih vprašanjih in o gibanju železničarjev za zboljšanje plač. Razpravljal je tudi o vodopravnih vprašanjih ter pozival železniško ministerstvo, naj se končno poprime dela, da izkoristi vodne moči za železnice in industrijo. Govornik priporoča, naj se predvsem elektrizira arlberško železnico, svari pa vlado pred podržav-ljenjem železnice iz Trsta na Opčine Nadalje očita vladi, da je pokvarila načrt o reorganizaciji železniške uprave že v samem korenu, ker je hotela to izvesti na temelju osebnega vprašanja, Z nameravano reformo tarifov kani nastopiti ministerstvo popolnoma napačno pot. Govornik se posebno ostro obrača proti nameravanemu povišanju osebnih tarifov ter zahteva pojasnila, ali vlada vstraja na teh povišanjih. Posi. Choc zahteva, naj bode generalno nadzorstvo državnih železnic popolnoma neodvisno od Železniškega ministerstva. Posi. Vukovič govori o železniških razmerah in načrtih za Dalmacijo. O nameravanem povišanju osebnih tarifov pravi, da bode ta naredba pregnala ves osebni promet z avstrijskih železniških prog na ogrske. Tujci bodo rajše potovali po eni strani čez Ogrsko in Reko, po drugi pa čez Nemčijo in Švico na Genovo. Govorilo je še več govornikov. Prih. seja jutri. o Pariamentarični položaj. Dr. Šu- steršičev nujni predlog o ogrski agr. banki za Bosno je spravil vlado v hudo zadrego. Vlada se je začela pogajati z vladnimi strankami, kako bi odvrnila nevarnost, ki ji preti od tega nujnega predloga. Tudi finančni načrt dela vladi velike skrbi ter nima več nika-kega upanja, da bi ji parlament dovolil podržaviti davek ua pivo. V vladnih krogih se razpravlja o vprašanju, kaj bi bilo bolje, zadovoljiti se samo s povišanjem davka na žganje ali pa opustiti cel finančni načrt. Do kakega sklepa v tem obziru še ni prišlo, vse pa kaže na to, da se bode Bienerthova vlada zadovoljila s tem, da ji parlament dovoli proračunski provizorij in da gre potem na počitnice. Tako bi bila kriza odgodena do jeseni. o Hohenblumove agitacije. Vodja agrarcev nadaljuje svojo agitacijò proti trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami. Na kmetskem shodu v Po-stelbergu so bile po njegovem prizadevanju sprejete resolucije proti omenjenim trgovinskim pogodbam, proti povišanju davka na žganje in pivo in proti zgradbi vodnih cest. Poziva se kmete, naj svoje poslance prisilijo, da izvedejo agrarni program v polnem obsegu ali pa da odložijo svoje mandate. — o Češki radikalci so na svojem shodu sklenili začeti, če treba tudi naj- brezobzirnejšo obstrukcijo proti Bilinjskega finančnemu načrtu, ako bi prišel v resnici v parlamentu na dnevtìi red. o Za drugo češko vseučilišče v Brnu je imelo češko dijaštvo v Pragi dne 16. t. m. ogromni manifestacijski shod, na katerem so govorili rektorji čeških visokih šol, vseučiliški profesorji, politiki in dijaki. Soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero se pozivajo vsi češki državni poslanci, naj zastavijo vse "svoje moči, da se čimprej osnuje drugo češko vseučilišče v Brnu in naj si prizadevajo pridobiti v tem vprašanju podporo vseh slovanskih poslancev. Po shodu se je vršil slavnostni obhod po mestu. Manifestacija je bila impozantna ter se je izvršila popolnoma mirno in dostojno. o Skupni finančni minister Burian še ne bo odstopil. ,.Ailg. Ztg." poroča, da baroo Burian želi še pred svojim odstopom dokončati načrt bosanske ustave in tudi -v delegacijah osebno zagovarjati svoje postopanje v vprašanju ogrske agrarne banke. Štajerske novice. b Soja Izvrševalnega odbora Narodne stranke se vrši danes zvečer ob 8. uri v rdeči sobi Nar. doma. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se seje sigurno udeležijo. b Za naše inteligenco v trgih so si sedaj naenkrat v strahu klerikalci, da bi jo zastopal v deželn. zboru dr. Kukovec, češ, da je ta mož premalo inteligenten. Notabene, isti klerikalci, ki so dali v kmečkih občinah izvoliti — Terglava in Vrečka ter spravili — Mešku ogromno število glasov. Mislimo, da taki ljudje nimajo pravice soditi o „inteligenci", še manj pa se skrbeti za naše trško razumništvo, kogar bode to poslalo kot svojega zastopnika v Gradec. Povod k najnovejšemu napadn klerikalnih inteligentov je nek letak z ilustracijo „kmečke zveze" in besedilom, katerega sedaj — finis sanctificat media! — pripisujejo g. dr. Kukovcu, ne da bi imeli najmanjši dokaz ali povod za to! Z obrekovanjem in lažjo si torej hočejo pridobiti trški mandat... Ali bi bilo častno za vas, tržane, da hi se dali premotiti takim ljudem ? b Slovenski trški mandat je izključno zasluga uarodne stranke in njenega predsednika dr. Kukovca. Ko se je lansko leto obravnavalo vprašanje volilne reforme, se je na 33 shodih povsod izrekla narodna stranka za slovenski trški mandat. Dr. Kukovec je stal v prvih vrstah, ko smo se borili za to zahtevo. Kaj pa so takrat storili klerikalci? „Slov. Gosp." je hotel, da bi se slovenski treri priklopili kmečkim po Špitalskem polju,.mu je kalil vid hkrati z nepopisnim strahom, ki mu je pokrival čelo s kapljicami hladnega potu. Vendar za nekaj časa so se mu zlajšale vsaj kretnje. Za vrati so se mogle gnječe deročih bojevnikov razviti, raztrgale so se v oddelke, pa zopet v posameznike, ki so v divjem diru drug drugega prehitevali. 'Janko od zvona in novomestni meščan sta kmalu pustila za seboj našega sulič-nika, ki se iz dobrih razlogov ni preveč podvizal. Potiskal se je na desno in se ni brigal za udarce in brce, ki jih je vedno dobil od zadnjih, katere je pri diru oviral. Konečno se mu je posrečilo izplesti se iz najgostejšega vala na stran, na polje. Nazaj v mesto ni mogel seveda, zakaj i PoFiška vrata i vrata Goska na konci sedanje Hibernske ulice sta metali vedno nove trume oborožencev na bojišče; zagledal pa je /inograd pod Žižkovom in sila, da bi ostal živ, ga je gnala v to smer, kjer bi se morda mogel vsaj skriti. Naenkrat je zapazil, da se je dvignil proti Pražanom na Špitalskem polju, nov, ogromen oblak prahu, iz katerega se je bliskalo železno orožje, množica kopij in mečev. V diru je prijezdil naval jezdecev, od glave do nog v železnih oklepih, s plapolajočimi čopi na čeladah, nekateri z naprej štrlečimi kopji, na katerih so trepetale zastavice z rdečim križem, drugi mahajoči z dolgimi meči. S strašnim krikom so ge zapodili proti Husitom in v teh čudnih železnih oklepih, ki so kazali pošastno, za gospoda Broučka popolnoma nenavadno vnanjost, tako da jih naš junak ni imel za ljudi, ampak za grozne leteče prikazni. Kri mu je zastala v žilah in za hip je od groze otrpnil, kakor bi bil k zemlji prikovan. Dalje prihodnji volilnim okrajem in bi se na ta način ubili napredni trški volilci ter se odvzelo uradništvn, obrtništvu in trgov-stvu zastopnika. Pa kaj bi dalje govorili mi? „Domovina" je lansko leto o tej stvari pisala sledeče: „Slovenski tržani in meščani na Spodnjem Štajerskem (po mnenju „SI. Gosp.") ne smejo imeti svojih zastopnikov v deželnem zbora, ker je vendar prevelika nevarnost, da volijo naprednjaka in ne kakega nazadnjaka; da to mislijo klerikalci, je jasno tembolj, ker zahtevajo (v „Slov. Gosp.") razdelitev mandatov po državnozborskem volilnem redu; v teh okrajih računijo, da bodo že majorizirali slovenske trge. Medved je sicer še v planini, a klerikalna gospoda že kožo prodaja!" Očitali so nam že takrat klerikalci, da hočemo s slo venskim trškim mandatom novo razredno ločitev slovenskega naroda. Bilo bi jim očividno ljubo, da bi v trgih in mestih gospodarili le Nemci (kakor je tudi pokazalo njih glasovanje za Krala); zato so se takrat upirali trškemu manda tu. Danes pa p avijo v njem „samostojnega" kandidi. "nika dr- Medveda in se kar Sv. Marjeta p. Mošk. 23 20 8 8 — — Obrež 43 43 12 12 2 2 Vodranci 9 12 24 27 — — Šalovci 22 18 13 9 — — Jastrebci 15 15 5 5 — — Kog 14 14 3 3 — — V tem okraju je ožja volitev. Volilni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laški trg: Izvoljena Terglav z 2658 in dr. Benkovič z 2560 glasovi; dr. Karba je dobil 936, Fr. Goričan 1.100 glasov. dr. Karba Goričan dr. Benkovič Terglav Vranska okol. Sv. Krištof I (Šmarj.) Svetina Šmartno R. d. Polzela Griže Goto vije Prekopa Jeronim Mar. Reka Sv. Krištof II 11 Jurklošter Zidanmost Št. Pavel p. P Frankolovo Novacerkev Višnjavas Hrastnik Dol Grajska vas Št. Jur ob T. Gomilsko 1 1 26 26 4 4 65 65 5 5 18 18 34 35 11 11 27 30 63 60 32 37 52 53 34 35 15 16 25 25 12 12 11 17 45 45 1 1 9 10 11 13 56 59 7 7 72 69 22 22 18 18 45 54 50 56 14 14 57 57 38 41 34 35 31 60 5 34 51 52 9 8 10 10 25 25 10 13 7 5 33 38 107 110 34 38 22 21 Veleizdajski proces v Zagrebu. 53. dan razprave. Predsednik otvarja razpravo in pravi: V dunajskem parlamentu so pod zaščito imunitete nedostojno napadali mojo osebo in senat. Že so podvzeti koraki, da se da zato zadoščenje. To vam dajem radi pomirjenja na znanje. a Srbe, a ne toliko, kakor t najnovejši dobi. Ni zahajal med Srbe, ker se je bal, da bi ga pretepli radi prepirov v občinskemu zastopa. Ne, ve kedaj je kralj Peter zašel srbski prestol tudi mu ni nič znano o organizacijah srbske samostalne stranke. Slišal je od drugih, da se je baje klicalo „Živio kralj Peter" in da so imeli Srbi srbske zastave. Dr. Lukinič koustatira, da je prejšnja priča Kastelič rekel, da imajo tudi Hrvati orožje, a Sigur pravi, da ga nimajo. Dr. Popovič pa konstatira, da Be-kič ni mogel v seji občinskega sveta 12. febr. 1902. predlagati uradovanja v cirilici, kakor trdi priča, ker ga takrat ni bilo v Dvoru. 4. priča Jovo Brankovič. Izpove o gozdarju Gjuriču, da je strog, ali pravičen. Nikakor jim ni zabranjeval, da bi hodili v hrvaške gostilne. Pravoslavni se že od davnaj imenujejo Srbe. Na vprašanje o srbski zastavi pravi, da ima on sam tako zastavo in da jo je videl na Hrvaškem tudi že pred 20 leti. Svojo vero so zmiraj nazivali srbsko-pravoslavno. 5. priča Peter Bunjevac. trgovec v Dvoru. Slišal je, da je neki Drljač rekel, da bo v onih krajih zavladal kralj- Peter, ali od drugih tega ni slišal. Čul je, da se med ljudstvom poje pesem: „Zora plava, sad če biti srbska prava" a ne ve, da bi se pela tudi pesem: „Oro klikče"' Da bi Gjurič pisal logarjem kako okrožnico, mu ni znano. Tudi slike kralja Petra ni videl. 6. priča Pavel Stanič, ladjar. O odnošajih med Hrvati in Srbi pravi, da med njimi ni prišlo nikdar do sovraštva, temveč da so vedno živeli v lepi slogi. Iz svojega lastnega opazovanja ne ve za nikake srbske pojave, slišal je le druge praviti, da pravoslavni kmetje govore med ceboj, da so Srbi in da je ono srbska zemlja. 7. priča Joso Žilajko, kmet. Ne zna ničesar iz lastnega opazovanja, slišal je da pravoslavni med seboj govore, da so Srbi in da je ono srbska zemlja. 8. priča šandor Lupert, finančni preglednik v Divuši. Pravi, da se pravoslavni zmiraj imenujejo Srbe. Da bi pa bila ono srbska zemlja in da bo pripadla, Srbiji ni siišal nikjer govoriti. Več ne zna nič iz lastnega opazovanja. 9. priča Bogdan iugovič, logar v Komori. Slišal je baje med ljudstvom govoriti, da je bil Gjurič v Novem Sadu na sestanku srbske samostalne stranke. Dalje pravi, da se je takoj kesal, ko je odšel od sodnika, ker ni res, kar rekel, in vse to je govoril le iz sovraštva do Gju-riča. Pričal je zato lažnjivo, da se maščuje nad Gjuricem. Preiskovalnisodnik j e v s e n a-prej vedelin čital iz zapiskov posamezne stvari, na katere bi naj on odgovarjal. Nato pride do ostre polemike med državnim pravdnikom in dr. Popovidem, ki je hotel izvedeti od priče, kako je izgledal oni tretji gospod, ki je bil prisoten pri njegovem zaslišanju. Na predlog državnega pravdnika se odvede Ju-govič v preiskovalni zapor radi zločin-stva prevare. Začne se s zasliševanjem. 10. priče Blaža Bašteka, peka in krčmara v Dvoru. Najnovejša brzojavna in telefonica poročila. ; » • • --- Državni zbor. o Dunaj, 18. maja (Brz. N. Dn.) Poslanec Masaryk dokazuje v dve uri trajajočem govoru, da je obtožnica zagrebškega veleizdajskega procesa sestavljena na podlagi brošure lažnjivega Nastiča in nekih revolucijonarnih statutov, ki jih je moral izdelati nek skrajno konfuzen človek. Dosedaj razprava ni doprinesla nobenega dokaza za krivdo obtoženih. Proces je naravnost organiziran kot bojno orožje* -neustavnega Rauchovega režima proti hrvaško-srbski koaliciji. Poslanec Sylvester izjavlja v imenu nemško-nacijo-nalne zveze, da se Masarykov predlog ne more izvesti. Nem. nac. zveza bo glasovala proti nujnosti, ker ima zbornica sedaj obravnavati nujnejše stvari. Instalacija praškega župana. o Praga, 15. maja. (Brz. N. Dn.) Jutri se vrši instalacija novo izvoljenega praškega župana dr. Groša. — Mestni svet je izrazil željo, naj se namestnik grof Coudenhove pri tej slav-nosti ne poslužuje nemškega jezika. Vsled tega se je namestnik ne bo udeležil in je odpotoval na Dunaj. Avstrijski poslanik v Carigradu na dopustu, o Carigrad, 18. maja. (Brz. N. D.) Avstroogrski poslanik pri Visoki porti mejni grof Pallavicini je nastopil svoj dopust. Stavka poštnih uradnikov na Francoskem. o Pariz, 18. maja. (Brz. „Nar. D.") Vlada je zopet odpustila 45 stavkujo-čih poštnih uradnikov. o Pariz, 18. maja. (Brz. N. Dn.) Delavska zveza je sklenila na nocojšnjem zborovanju, pozvati vsa pariška društva, da se naj pripravljajo na veliko stavko. Danes ima zojpet zborovanje. o Pariz, 18. maja. (Brz. N. Dn.) Pri včerajšnjem zborovanju železničarjev so si govorniki drug drugemu očitali laž. Zborovanje je napravilo na poštne uradnike zelo mučen utis in mnogi so med grožnjami ostalih sklenili, da gredo zopet na delo. d Pariz, 18. maja. (Brz. „N. Dn.") Razpoloženje stavkujočih poštnih uradnikov je v očigled pravilnemu obratu, mnogobrojnemu odpuščanju iz službe in veliki ponudbi novih močij zelo de-primirano. Vlada upa, da še bo tekom tega tedna stavko udušila. Sedaj znaša število stavkujočih samo še 1070. d Belgrad, 18. maja. (Brz. ,N. Dn.') Belgrajski poštni in brzojavni uradniki so poslali stavkujočim poštnim uradnikom na Francoskem brzojavne pozdrave in 100 frankov v podporo. Uvedla se je vsled tega preiskava. Otvoritev finskega dež. zbora. d Petrograd, 18. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Jutri se otvori zasedanje novoizvoljenega deželnega zbora, ki je zopet popolnoma opozicijonalen. Od 200 poslancev je 85 socijalnih demokratov in 65 protiruskih Mladofincev in Švedov. Različne vesti. a Dunaj, 18. maja. (Brz. „N. D."). Strašen zločin se je zgodil nocoj na Ottakringu. Ob 2. uri ponoči so poklicali reševalno družbo, ki je našla na tlaku v krvi ležati nekega 48 letnega mizarja, ki je bil Že mrtev, ko je prišel zdravnik in nekega 38 letnega čevljarja. Vzrok gostilniški prepiri in pijanost. a Dunaj, 18. maja. (Brz. „Nar. D.") Cesar je danes ostal v Schönbrunnu in se šele v pondeljek vrne na Dunaj. Ogrska ministerska kriza. b Budimpešta, 18. maja. (Brz. „N. Dn."). Včeraj so imeli 48niki zborovanje v stanovanju grofa Teodorja Baithyanyja, katerega so se udeležili tudi Justh in 40 članov stranke neodvisnosti. __ Tržne cene. 17. maja. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 33*75, za september 32'25, za december 31*50, za mare 31*50. Tendenca stalna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*95, nova kampanja K 22*75. Tendenca slaba. — Vreme hladno in megleno. Budimpešta, 17.maja. Pšenica za maj 14*46, pšenica za oktober K 12*44. rž za maj K —''—, rž za oktober K 9'78, oves za maj K —*—, oves za oktober K 7*52, koruza za maj K 7*72, koruza za julij K 7*52, ogrščica za avgust K 15*40. Premet 8.000 met. st. Budimpešta, 17. maja. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 146 do 147 vin., mlade, srednje 146 do 147 vin., mlade, lahke 146 do 147 vin.; zaloga 25.149 komadov. Svinjska mast v Budimpešti: 154'—, namizna slanina 137*—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 17. maja: Tendenca nekoliko trdnejša, za rž in pšenico se zahtevalo po 10 vin. več. Konzum bil slabo zastopan. V koruzi in ovsu se zahtevalo 5 vin. več. Slab promet. Produktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 33'30, moka za prihodnji mesec 33'60, moka za maj — avgust 33*85, moka za sept. — decemb. 31'90, pšenica za tekoči mesec 26'35, pšenica za prihodnji mesec 26*55, pšenica za maj — avgust 26"—, pšenica za sept. — dee. 24*15, rž za tekoči mesec 18*50, rž za prihodnji mesec 18*65, rž za maj — avgust 18*25, rž za sept. — dee. 1810. Tendenca: moka medla, rž in pšenica: mirna. — Vreme se dela na dež. Ignac Božič narodni krojač v Mariboru v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16 • se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—17 Cene nizke. = Postrežba točna. tAl! Priporoča se! ANTON 59RC = v Ljubljani = sv Petra cesta štev. 8 pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil. Opreme za neveste perilo za gospe in gospode se izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro. Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8. SUKNil in modno blago :: za obleke :: priporoča firma tYornica za snkno v Humpolcu na Češkem. Tvormške cene. Yzorci franko. 112 50-36 m Zuezna trgouina Rotouška ulica 2 v Celju Ček. rač. št. 75.221 Svoji k svojim ! I _ IRGOVTNA s papirjem, pisalnim in T risalnim orodjem priporoča: kan-I—i- celijski, konceptni, pismeni, doku-iPSy mentili, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr.šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne Šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane r papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke. X Zvezna tiskarna v Celju Schillerjeva cesta St. 3. Cek. račun St. 75.222. TISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine _ brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre- JS8 čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornini podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom, eoooooooooooeoe Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknlmi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOOOOOOOOOOOOOO UTDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z _ modernimi črkami in okraski se ggSä priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike ■ se najhitreje izvršnjejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. T ■ ■ ■ 43 150—53 ■ ■ ■