%e. /c*o (iiVtS v V •'< i-r f-y - '-•V'.' ' . f. *•» . p- fs ?P • ?.■: 4- ' H r. - .. w f Š : 'r, ,‘ v v< # v w * . . - 'V1. - , ■ is. >: - S ;; *. - ' * "* ft -• ,v r : - ■.y -. "t*'. w. ■ •> >• T' # . , . )!• 4 ■%'- ;; ^ :-'i •'V; sj- ,4| s? r 'p ? % ■V A;: #■¥:. v : 4 ■ . I V ^ 4 • ** , •£ *.■ ; *' > S -*s i : . \ • ■’4v f-. ■ y< V v ■>' '• .#■ ■ ,.KC. -. S«, : " ^' ^; .. '. . .• . rt?- - v -• ‘4- V - ^ - > • - s •"' -■ - . b ‘V . r_’ * v. . . . • « ■ *, **' ■!£ 4;: M' ■ •r'.' ■ # ? •■:;■■•.. ■ ■ 1 •' r" ' ' ■ *• 44>/ r v;. :.v. rb | b^i' ' ■ .i. • V..- - * - 4 ii ■; ' ;C. ' -P-' ' -rC' , . j3?" .. i? ^ .r ”■* . j. •., . ;f , , •r . ■ *• v . ; V.:. 4 ‘ - #; ‘ '^N '4 'p' ^ - / i V’ , .V .. J ■ y' »3 y »v 1 .vc r.= -v . » •. #4' :■> V'" s- ••: > ■ ■ Listki so glasilo podružnične šole Lese. Začeli smo jih izdajati v šolskem letu 1983/84. V njih smo objavljali svoje spise, zgodbe in likovna dela. Pred vami je že 11. številka. Letos smo jo posvetili praznovanju stoletnice naše šole. To je razvidno tudi iz vsebine, ki smo jo razdelili v dva dela: v prvem prikazujemo šolo in vas Leše danes in nekoč, v drugem pa so prispevki učencev, ki so v tem šolskem letu obiskovali šolo. Prispevki kažejo, da smo se na stoletnico pripravljali vse šolsko leto. Obiskovali smo krajane, opazovali hiše po vasi, zbirali gradivo in zapisovali. Učili smo se pesmice in igrice, veliko vadili in se veselili našega praznika. Upamo, da bo praznovanje 100-letnice naše šole lepo. Da bo prireditev ob 100-letnici uspela, so se trudili tudi člani odbora, ki ga je oblikovala krajevna skupnost: Samo Cotelj, Jože Kocjan, Brigita Brlek, Mari Razinger, Maruša Mravlje, Francka Bohinjec, Janez Langus, Janez Bogataj, Cveto Krč, Ivan Valjavec. Sodelovala sta ravnatelj centralne šole g. Tone Ručigaj in Jožica Koder, učiteljica slovenskega jezika. Vsem se zahvaljujemo za njihovo pomoč. Učiteljica Irena Japelj z učenci. IZ KRAJEVNEGA LEKSIKONA O LESAH Lese, v Lesah, lešanski, Lešani, cesta Tržič-Begunje nad vasjo, Tržič 6 km, Kranj 23 km. Nm 519 m. Razložena vas v zatisni legi, prisojni, na vznožju Dobrče (1634 m). Polja malo, travniki, pašniki, senožeti pod Dobrčo. Podnebje dokaj toplo -sadovnjaki, čebelarstvo. Skozi vas teče potok Lešanščica. Njeno vodo so vaščani zajeli za vodovod. Domačini gonijo živino poleti na pašo na Lešansko planino, ki je v v. pobočju Dobrče. Cerkev sv. Jakoba je iz 1. 1822. Staro šolsko poslopje so 1. 1944 požgali, po vojni so zgradili novo šolsko poslopje. LEŠANSKA ŠOLA Ob 100 letni zgodovini naše šole je pogled na ta čas lahko le spomin na vse trenutke in leta, ki smo jih otroci Leš in okoliških vasi preživeli v tej stavbi. V njej smo pridobivali prva osnovna znanja iz računstva, branje, narave in še vrsto drugih spoznanj, s katerimi smo se kasneje srečali v življenju. Takrat vsega nismo razumeli in sprejeli, ker smo imeli svoje poglede na vse, kar se je dogajalo okrog nas. Leta odraščanja pa so potrdila marsikateri v šoli sprejeti napotek in dokazala, da življenje niso samo sanje, pač pa stvarnost in resničnost, ki jo oblikuje cela vrsta pogojev, neoziraje se na čustva in srečo posameznika. Zato toliko različnih usod in življenjskih poti. Učitelji na naši in kasneje na drugih šolah so nam tako nakazovali poglede na bodočnost in nam tako skušali pomagati pri reševanju kasnejših zahtev in usod. Zato se vsem učiteljem, ki so nam utirali pot v življenje v imenu učencev naše in drugih šol najlepše zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem našim prednikom, ki so žer v prejšnjem stoletju, natančno leta 1895 postavili ta objekt za pridobivanje znanja čeprav sami takrat take možnosti niso imeli. Zavedali pa so se, da je izobrazba največje bogastvo in najboljša dota , ki jo lahko dajo svojim in vsem bodočim otrokom v tem prelepem predelu pod Dobrčo za katerega slišimo, daje to Gorenjska Vipava. Marsikaj bi se dalo povedati o tej Vipavi in ljudeh, ki v njej živijo, o njihovem gospodarstvu in skrbi za preživetje svojih družin v prejšnjih časih. Vendar ostanimo pri šoli, sj proslavljamo njeno stoletnico in njen delež pri razširitvi znanja mladih in k razvoju teh krajev. Pouk in izobraževanje otrok seje v lešanskifari pričel že nekaj let preje in to leta 1878. Takratni župnik Alojz KUMER je bil vnet zagovornik in pospeševalec kulture in znanja. Zato je tega leta \ župnišču otlprl svojo šolo in sam poučeval otroke in nekatere odrasle. Od države je prejemal na leto po 2 goldinarja za vsakega učenca. Kasneje to je leta 1885 pa so se v pouk vključili še otroci iz Popova, Vadič in Visoč. Prostorska stiska v župnišču je tako narekovala potrebo po novi samostojni šolski stavbi. Poseben interes za izgradnjo nove šole v Lešah sta pokazala radovljiški okrajni glavar gospod Josip DR ALKA in mošenjski župan gospod JURGELE; Pako je leta 1887 bil po nalogu šolskega nadzornika gospoda Franca LEVCA ustanovljen krajevni šolski odbor. Ta odbor so sestavljali: predsednik Ivan Tavčar, podpredsednik Franc Valjavec / Rahot/, člana pa sta bila Franc Cvenkelj in Ignac Rozman iz Peračice. Odbor je tako skrbel za uresničitev naloge in jo tudi uresničil. Stroški za izgradnjo šolskega objekta so znašali 3.000 goldinarjev. Država je prispevala 800 goldinarjev, ostala manjkajoča sredstva pa je zbral krajevni šolski odbor s pomočjo domačinov. Sola je bila zgrajena leta 1835 in jeseni tega leta je že sprejela prve učence. Stavba šole je bila pritlična z eno učilnico, sanitarijami in stanovanjskimi prostori za učitelja. Pouk v tej stavbi je bil neprekinjeno vse do 2. svetovne vojne. Izgradnja šole za tiste čase in te kraje je bil pravi podvig, če upoštevamo takratne premoženjske zmožnosti prebivalcev teh krajev. Za odbor in ljudi je bila to častna in hvalevredna naloga, za vse naslednje rodove pa posebno darilo, ki seje ohranilo do današnjih dni in upajmo, da tudi po 100. obletnici objekt ne bo zgubil svojega prvotnega pomena in namena. Iz šolske kronike spoznamo, da so od ustanovitve pa do 2. svetovne vojne na šoli poučevali: Simon HORVAT, Valentin CLEMENTE, Julij SLAPŠAK, Ignac LABERNIK, Amalija POLJANEC, Terezija VRANIČ, Avgust MIKUŽ, Alojz BULOVEC, Josipina GROM, Marija KASTELIC, Jožef GORIŠEK, Ivan LAHAJNAR, Janez ZUPAN, Srečko KRISTAN, Viktor PLEMELJ in njegova žena. Delo in uspehi učiteljev na šolskem in izvenšolskem področju so delno opisani v šolski kroniki. Ob tej priliki bi omenil samo prvega stalnega učitelja in zadnja dva pred vojno. Prvi stalni učitelj v Lešah je bil Julij SLAPŠAK, za katerega piše v kroniki, daje bil šolnik starega kova: ne le, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan. Moči, ki mu jih je šola puščala, je posvečal čebelarstvu, prosvetnemu delu in gasilstvu. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno tudi v Lešah gasilsko društvo leta 1900 in v tem letu sezidan tudi gasilski dom. Ob vsem tem pa je marljivo pisal in je znan kot mladinski pisatelj pod imenom MIŠJAKOV JULČE. Zadnja učitelja pred 2. svetovno vojno pa sta bila Viktor PLEMELJ in njegova žena. V tem času je šola postala dvorazrednica, zato tudi dva učitelja. Oba sta ostala domačinom v spominu kot dobra učitelja, pripravljena sodelovati in pomagati vsem. Učitelj Plemelj je bil vnet športnik in je sodeloval na tem področju z otroci pa tudi odraslimi. Zena pa je bila vključena v razna humanitarna dela. V času okupacije je šola delovala le nekaj časa, poučevali sta nemški učiteljici. Med vojno leta 1944 je bil objekt poškodovan in tako neprimeren za pouk. Tako otroci v času okupacije niso imeli rednega pouka, v kolikor pa je bil, ni bil v materinem jeziku. Domačini so takoj po vojni pristopili k obnovi stavbe in jo do leta 1947 toliko usposobili, da se je pouk v njej lahko pričel. Do tega časa pa je bil pouk v Golmarjevi hiši. Poslopje je bilo preurejeno tako, da je iz pritlične nastala enonadstropna stavba. Tako je bilo pridobljeno več novih uporabnih prostorov pa tudi stanovanje za učitelja je bilo udobnejše in večje. K hitri obnovi stavbe so veliko prispevali domačini s prostovoljnim delom in raznimi prispevki pa tudi občina je prispevala svoj delež. Notranji prostori so bili kasneje še parkrat preurejeni. Zadnja večja obnova je bila leta 1984 in to je financirala BPT Tržič. Šola je bila do leta 1972 samostojna, po letu 1973 pa je podružnična šola osnovne šole Bistrica. Od tega leta dalje šolo v Lešah obiskujejo le učenci prvega in drugega razreda, učenci ostalih razredov pa se vozijo v Bistrico. Po vojni so na šoli poučevali: Janko JOCIF, Mira BERTONCELJ, Cilka ZELNIK, Lidija IVANČIČ, Janez in Cilka RIBNIKAR, Jelka ŽAGAR, Marija PETELIN, Janez PIŠKUR, Frančiška ROMIH, Bojčenka BOBNAR, Vida ŠTABUC, od leta 1981 pa poučuje domačinka Irena ŠVAB, poročena JAPELJ. Občasno so poučevali še: Vinko REVEN, Marija BEGUŠ, Janez GRUM, Lea GLOBOČNIK poročena GRUM, Jožica KOŠIR poročena KODER. Vsi učitelji so se poleg šolskega dela več ali manj ukvarjali tudi z izvenšolsko dejavnostjo. Tako moram posebej poudariti, da seje učitelj JOCIF veliko ukvarjal z obnovo šolske stavbe, učiteljica ZELNIK z gospodinjskimi tečaji, učitelja RIBNIKARJA s kulturno prosvetnim delom in pridobitvijo šolskega igrišča, učiteljica BOJČENKA pa s kulturnim in družabnim življenjem v vasi. Tudi začasno zaposleni se izvenšolskim dejavnostim niso odrekli, kar posebno velja za učiteljici Grumovo in Kodrovo. Povojni učitelji na šoli so si prizadevali za sodobno učno-vzgojno delo, si pomagali z učili, ki so jih sami izdelovali in pripravili ter tako otrokom približali obravnavamo snov. Tako so širili znanje vsem, jim omogočili lažji prehod in uspešno dokončanje osemletke in kasneje drugih šol. Reči pa moram, da samo utrjeno osnovno znanje, volja in prizadevnost vsakega posameznika lahko pelje k zadanemu in zaželjenemu cilju. Mladi so pokazali in spoznali, da rek "kolikor znaš, toliko veljaš" ni le rek pač pa resničnost in potreba časa tega in novega stoletja. Ta rek naj tudi v bodoče ostane življenjsko vodilo vsem mladim Gorenjske Vipave. Ta zapis je ob 100-letnici šole oblikoval krajan g. Jože Kocjan. NAJLEPŠI SPOMIN Bila je pozna jesen 1.1945. Vojna seje komaj končala, časi pa so bili še vedno nemimi. Po vaseh so vznemirjale prebivalce vesti o "belih šenah" in predno se je zmračilo, so ljudje že zapirali pred njimi vrata svojih domov. Po opisu sodeč so bili to ubežniki tujih vojska: Nemci, četniki, Kozaki, morda tatovi, ki so v splošni revščini iskali zase vse, kar bi bilo uporabno, morda so bili to ljudje, ki so se zabavali, ker so se jih bali. V tem obdobju so me poslali v Leše, vas, ki so jo imenovali "Gorenjska Vipava". Tako se je začelo moje učiteljevanje, ki ga do takrat nisem nikdar načrtovala. Naša prva učilnica v Lešah je bila kmečka "hiša", šolska zgradba skromen Paplarjev, po domače Golmarjev dom, moja vsakdanja pot v šolo pa najlepša cesta, dolga kar 6 km v eno smer. Vodila me je iz vasi Kovor, mimo Hudega, skozi Hušico in mimo Brezij. V neokrnjeni naravi, skozi polja in travnike ter gozdičke nepreračunljiva človeška roka takrat še ni zasekala nobene rane. V Lešah sem našla dobrohotno bratsko razpoloženje, skupno prizadevanje, da bi čimpreje zaživelo šolsko delo, dobro voljo in tovarištvo. Ves kraj je bil ena sama velika družina, "moji otroci" so bili večinoma le nekaj let mlajši od mene. Mnogo je nepozabnih spominov na dve srečni leti poučevanja v Lešah. Najlepši od vsega pa so utrinki skupnih poti do šole in nazaj. Učenci obrobnih vasi so me vedno pričakali ob poti, večkrat pa so mi prihajali nasproti tudi oni iz vasi. Veliko je bilo smeha, veselja in pripovedovanja o otroških težavah. Hoteli so mi pomagati in so zato tekmovali kdo bo nesel moj slamnati cekar, ki je imel oznako IHS. Višek navdušenja pa je bil trenutek, ko so tu in tam zagledali v mojih rokah kovček s harmoniko in vsak mi je hotel biti v pomoč, kar ni bilo kar tako. Kovček je bil dokaz, da bomo takrat peli vsi, kar nas je bilo v lešanski šoli, torej kar okrog 60 grl. Zares smo priredili pravo glasbeno predstavo. Odpirala so se okna sosednjih hiš, peli so otroci, pela je violina šolskega upravitelja Jocifa, kije dajal takt z nogo, pela je tudi moja harmonika. Ko se v teh letih, skoro petdesetih letih, večkrat srečujemo mnogi, ki smo takrat sodelovali, smo zares ponosni na tisti čas, ko smo skupaj ustvarjali nekaj zares veličastnega. Prišla je pomlad 1. 1947 in tudi takrat so me spremljali moji učenci. Pa smo večkrat v tednu, pa tudi več tednov zaporedoma, kje daleč za smrekami, slišali žvižganje. Seveda je bila otroška radovednost nenasitna z vprašanji, katera ptičica tako žvižga. Obljubiti sem jim morala, da bomo ob koncu pouka, v juniju, skupaj odšli do dreves, kjer se začno "Kovorska rova" in bomo takrat gotovo imeli dosti časa, da bomo poiskali neznano ptičico. Obljubo sem morala izpolniti. Prišli smo do dreves, učenci so zagledali mojega sedanjega moža, kije žvižgal kar naprej in jim dokazal, daje on tisti, ki so ga iskali. Takrat je prišlo zame slovo. Skrivoma so tekle solze, ki sem jih obrisala v rdečepisano ruto, ki sem jo vedno nosila s seboj in jo hranim še danes. V tistem trenutku sem se tudi dokončno zavedla, daje bila moja odločitev za učiteljski poklic pravilna. Začela se je nova stran življenja, poučevanje v Tržiču. 12. maj 1995 Mira Bertoncelj-Hiršel BILI SMO RESNIČNI PRIJATELJI Moj spomin na osnovno šolo LESE še ni povsem zbledel. Sicer že močno siva glava dokazuje, daje od tedaj poteklo že 60 let. Naš razred je bil nabito poln. V CVENKELNOVI družini je bilo kar 10 otrok, 5 fantov in 5 deklet. A zanimivo je pogledati v naša spričevala. Vsi smo bili prav dobri in odlični učenci in ob zaključku šolskega leta prejeli knjižne in druge praktične nagrade. Še dandanes hranim spominsko darilo, žagico in škarje za obrezovanje sadnega drevja. To nagrado mi je izročil šolski nadzornik iz Radovljice, v letu 1935-36. Upravitelj šole in učitelj Viktor PLEMELJ in njegova žena MILA s hčerko ŽUŽO, so bili ne le odlični učitelji - vzorniki, temveč tudi prijatelji. Sovrstniki, učenci, ki so skupaj z menoj obiskovali I. razred v letu 1933 lahko potrdijo, da nas je tedanji učitelj Srečko KRISTAN kar vsak dan pretepal s palico. Zelo smo se ga bali! Od klopi do klopi je mahal, ni pa gledal kam je koga zadel, pa tudi za ušesa nas je vlekel. Dobro, da te stroge metode danes ni več. Družina PLEMELJ, ki je prišla v Leše za KRISTANOM, oba učitelja še zelo mlada in prisrčna, sta poučevala 7 let. Torej toliko generacij otrok se jih še vedno živo spominja. Z učiteljeve mize pri tabli je palica izginila. Nihče od učencev-nk ni bil tepen, niti ne na drug način kaznovan. Vsakršne šolske probleme so znali reševati z lepo in prijazno besedo. Učenci in učitelj z vso avtoriteto, smo bili pravi prijatelji. Če je morda kdo izmed nas kdaj le zamudil redni pouk, ali kaj drugega "ošpičil" pa mu je bila za kazen naložena dolžnost, da mora dvakrat napisati domačo nalogo. Šolski vitje bil od zgodnje pomladi do pozne jeseni zelo lepo obdelan. Upravitelj sam je zemljo obdeloval z veliko ljubeznijo. Kdorkoli je prišel v šolo, se ni mogel načuditi vzorno urejenim gredicam. Vse je bilo v cvetju. Ob ograji smo imeli okrog 100 vsajenih divjakov in v zgodnji pomladi smo učenci sami po navodilih učitelja prav vse cepili. Le redka sadika se ni prijela. Dandanes je več mojih sovrstnikov odličnih sadjarjev. To je brez dvoma zasluga učitelja, kije bil naš vzornik. Osebni zgled tako pri pouku in delu, pa tudi na področju športa, nam je pomenil veliko več kot beseda. Nadvse še sedaj cenim z največjim spoštovanjem svojega učitelja, ki me je učil od prvega do šestega razreda, nato pa s še nekaj sošolci odšel v meščansko šolo Tržič. V tem letu bo naš upravitelj - učitelj praznoval 89 let zelo plodnega dela in trdega življenja skupaj z nami, njegovimi učenci - prijatelji. Dolgujemo mu veliko zahvalo. Ivan VALJAVEC-Niko (Cvenkelnov) SPOMINI NA MLADOST V cvetoči, vihravi mladosti, si človek malo predstavlja svojo starost. Ko pa se postaraš, se rad spominjaš svoje mladosti. Moja mladost je bila približno takale. V družini je bilo osem otrok. Jaz sem bila sedma po vrsti. Zamislite si osem otrok brez očeta, brez mesečne plače, brez otroških doklad. Koliko je trpela mama, daje vse težave obvladala in nas otroke pripravila do samostojnega življenja. Za vse se moramo zahvaliti najprej Bogu, da smo bili vsaj zdravi in sposobni za delo. Naprej sem hvaležna mami, da mi je nudila kljub vsem težavam toliko spretnosti in veselja do ročnega dela vseh vrst. Meni ni nikoli dolgčas. V se življenje ves prosti čas preživim z raznimi ročnimi deli. Zelja moja je, da bi bila še malo zdrava, da bi še naprej delala, ker ljubim delo. Iz šolskih klopi pa mi je najbolj ostal v spominu učitelj Plemel Viktor in njegova žena gospa učiteljica. Tudi ona meje naučila veliko dobrega za pot skozi življenje. Predvsem pa imam še danes v spominu zvok violine, na katero nas je spremljal učitelj pri petju. V srcu imam še vedno pesem, ki sem jo imela najraje. Ta pesem se glasi: 1. Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas. Ki z nad lipice zelene, si mi pela kratek čas. 2. Vsako jutro ptička moja, zgodaj si prepevala. Vsako noč je pesem tvoja, sladko me zazibala. 3. Kadar koli si zletela v svoje malo gnezdece, Vsakokrat si mi zapela, milo pesem v srčece. 4. Zdaj pa iz zvonika line, zadnjo pesem žvrgoliš. Ker čez hribe in doline, v tople kraje odletiš. 5. Zdaj boš zapustila mene, oh kak srce me boli. Mrzel veter tebe žene, pojdi kam te veseli. 6. Oh da ni mi perje dano, rad oh rad bi spremljal te. Pa v ledovje zakovano, moje revno je srce. Naj imajo vsi otroci srečno in veselo mladost. To je moja želja. Rezka Pernuš-Praprotnik LEŠANSKI UTRINKI Pol stoletja je dolga doba in mnogo spominov v tem času zbledi ali pa celo povsem utone v pozabo. Prav tako velja to za spomine na Lese, vendar se jih je iz obilice nekej ohranilo presenetljivo svežih... Bila je temna noč, ko sem stal za močnim deblom velike jablane pod cesto, ki je vodila mimo šole in za mačji skok oddaljen od Matemikove domačije. Vsa moja pozornost je veljala goreči šoli, ki so jo tiste noči namerno požgali partizani, ker je obstajala nevarnost, da bi si v njej kovorski domobranci uredili utrjeno postojanko. Partizani so vse šolske prostore napolnili s suhim dračjem, ga pobrizgali z bencinom in zažgali. Zagorelo je kot v peklu, okenske šipe so se s treskom razletele in že so požrešni plameni obliznili nizko ostrešje. Tedaj sem bil tudi sam že partizan, vendar se požiga šole nisem udeležil; preveč spominov meje vezalo nanjo. In prav ko je šola gorela kot bakla, so se mi zvrstili v zavesti drug za drugim, kot na filmskem traku. In teh spominov je večina živih še danes po dobrih petdesetih letih. Nisem še pozabil, kako je pater Metod, doma iz Leš, tedaj pa frančiškan v šišenski fari, kjer sem bosopetil tudi jaz in sva se s patrom dobro poznala, prišel nekega dne k meni v šolo in me lepo prosil, naj za božjo voljo vendar hodiva z ženo ob nedeljah in praznikih k maši, če že ne zavoljo sebe, vsaj zastran ljudi, da ne bo v fari zgražanja in pohujšanja. Da ne bo učiteljska klop prazna samevala v cerkvi pod prižnico. Sprevidel sem, da ima mož prav, pa sem mu dal besedo in jo držal tudi še potem, ko je prijetnega in uvidevnega župnika Knaflja zamenjal živčno razrvani in skrajno neprijetni župnik Klemenčič. Ta meje imel že od vsega začetka krepko v želodcu, ker so me lešanske tercialke "zašpecale", da ob nedeljah vodim šolsko mladež popoldne na smučanje in jo s tem odvajam od krščanskega nauka v cerkvi. Ker sem pa zaradi dane besede še vedno zahajal ob nedeljah k maši, me je ta vrli dušni pastir s kancla javno ožigosal za VOLKA V OVČJI PODOBI... Šinilo mi je ob goreči šolitudi skozi možgane, da sem edino gostilno v vasi poznal samo od zunaj, moral bi jo pa tudi od znotraj in se v njej vsaj enkrat na teden pogovoriti s fanti in možmi o tem in onem. Doma pač nikoli nisem zahajal v nobeno gostilno, pa sem si mislil, da mi tudi tu ni treba in to je bila moja velika napaka, saj sem se s tem birtu močno zameril. Taka zamera je pa vedno škodljiva, saj ima birt v vsakem kraju hudo vplivno besedo. Toda te napake se ni dalo več popraviti; bilo je prepozno... Spomnil sem se, kako sem nagovarjal Lešane, da bi "gmajno" zasadili z orehi, s tisoči orehov, ki bi sadike zanje dala banska uprava zastonj. Orehov gozd bi poleg stotine centov orehov vsako leto dajal tudi dragocen les za pohištvo, hkrati pa bi zboljšal pašne razmere na gmajni. A Lešani so to ponudbo, ki bi jim z leti močno izboljšala standard, zavrnili. Zavrnili so tudi predlog o zgraditvi kopalnega bazena na gmajni, ki bi ga napajala Lešanščica. V tak bazen s kabinami in bifejem bi Tržičani poleti tromoma prihajali na kopanje in bi radi plačevali prispevek za osvežujočo kopel in zdravo sončenje v neokrnjeni naravi. Nikoli ne bom pozabil zagrizena klerikalca Zadnika s Peračice in Jošta s Popovega. Oba sta bila šolska odbornika in sta mi dosledno nasprotovala v vsaki zadevi, če se je le dalo. Nekoč je Zadnik v zvezek svoje hčerke, ki jo je poučevala moja žena, zapisal z rdečim svinčnikom stavek ŠOLA BODI VEDNO KRŠČANSKA in ga podčrtal, moja žena je pa pod njim zapisala NE ZGANJAJTE NEUMNOSTI! Kajpak je Zadnik s tem zvezkom takoj tekel tožarit v Radovljico na sresko načelstvo, odtod pa so poslali pisni opomin MENI, namesto ženi. Med prijetno počutje, ki so ga močno poživljali lepo urejen vrt, ves v cvetju, mini kopalni bazenček in prijetna utica ob kapelici, pa seveda prijetni izleti na Brezje, Dobrčo ter kolesarjenje po Gorenjski (večkrat tudi z župnikom Knafljem), je kanilo tudi nekaj grenkih kapljic... Kot nikjer in nikoli ne manjka barab, jih tudi v Lešah ni manjkalo in ena teh je neke noči vlomila v naš šolski kumik, kjer je mimo spalo devet čudovito lepih mladih štajerskih kokoši, ki so ravno prejšnjega jutra znesle svojih prvih devet prekrasnih jajc. Prvič in zadnjič, ker jim je kurji tat zavil vratove in jih zbasal v vrečo ter odnesel. Po njegovi zaslugi so se mi tedaj Lešani prvič zamerili, kajti imel sem občutek, da so vedeli za krivca, pa ga niso hoteli izdati. Zdelo se mi je, da so nam nezgodo celo malce privoščili... To je bila prva grenka lešanska kaplja. Druga je kanila v naše mimo življenje, ko so se v lešanski gostilni stepli domači fantje in možje z drugimi iz sosedne vasi. Eden od teh je zbežal, pa so ga lešanski ujeli natanko na vogalu šolskega vrta. Tam mu je eden stisnil glavo v "švickosten" in mu potegnil srajco s hrbta, Valjavčev Joža ga je pa, nalit kot sod, zabadal z žepnim nožem divje v hrbet in ga klal kot prašiča! Jaz sem vse to gledal z vrta in sem pozneje moral na sodišče za pričo. Joža je dobil štiri leta in mi zagrozil maščevanje, brž ko bo spet na prostosti, če ne že prej. Poslej se v Lešah nismo več počutili vame in smo si močno želeli proč. Po vojni se nam je ta želja uresničila. Tretja grenka kaplja me je doletela s prisilnim odvzemom novega pisalnega stroja. Prilastil si gaje eden od lešanskih partizanov, ki pa ga Lešani prav tako kot kurjega tatu niso hoteli izdati, čeprav so mnogi "tovariši" vedeli zanj. Po stroj je prišel k ženi, ko je bila že izseljena iz šole, jaz pa sem bil v vojnem ujetništvu v Italiji. Stroja nisem videl nikoli več. Ko sem pred petimi leti prvič po vojni spet obiskal Leše, je bila šola spet obnovljena in za "štuk" višja. Imela je dve učilnici, zgoraj pa stanovanje za učitelja nižjih razredov, v višje je pa šolski avtobus vozil šolarje v Tržič. Zdaj bo pa šola bojda v celoti ukinjena in se bodo vsi šolarji vozili v Tržič. Tako naš letošnji obisk lešanske šole bolj upravičeno smatramo za pogrebščino kot za slavje. Naj končam z izposojeno prislovico od Celjskih grofov: DANES SOLA LEŠANSKA IN NIKDAR VEČ! Ali pa še, kaj se ve... Vik Plemelj Učenci iz Les in okolice, sedaj hodijo že v srednje šole, so v šolskem letu 1986/87 raziskovali kraj Leše in okoliške vasi. Njihovi prispevki so bili objavljeni v glasilu centralne šole - Stezice. Nekatere smo izbrali za praznično številko. Tudi letos smo učenci 1. in 2. razreda šole v Lešah hodili po vasi, opazovali hiše, poslušali pripovedi krajanov in jih nekaj zapisali. fJOnsa! JV£.£ J/IPE2-J Ohronjeno storo ohno ^arkovre. hi'Še PRIPOVED SUSTAROEVE /AAPVE II LEŠ KN | O ® Ox f-4 •*J M 0» O © O O C Jd f-» NOTO. 00 c U CD oo t, - CO —3 ® o o © © r-< C KJ U •»-«+* O •o © o O O. J- u o m © rH •O -rH n o ca •H C © C © *a rt O. © KJ © V. o. © c © © to © fO —3 > t, 'A G © © ffl —3 > B J* •-< »N CD > \ C © T *-* 'S C C-< © B ro t-. o -j o > ^ ^ ^ >") -rt •'“3 \ t, -rt n -+-> -*d © •rt fS C f= id © .rt til > w > o o *o © frt > >N •rt Ai a -rt 'D o. A. O. © rt* C • rt • CD 1—4 ■*j a. to (0 © > - c o v r-4 © N •o -rt ^ O rrt a © . © n rt rt o © .rt © s > .n •’J '‘I TO -rt O © A 10 a a to c a. to >o © c > ■••3 © c © CO -TO* © O • tn > j: ► rt TO © © O TOO > -rt TO <0 CO ^ > A A O O *o X> 3d N •»H m a m A *rt KO - OJ •rt -rt »o Jd XI rt © o > - © o o o rt rt A TO > .rt R O. XI O c a C »rt © TO -O © •O -TO •'-3 O TO Jd O KO O -id Ki © A O rt3 rt A TO 1.) rt sti > O • 0*0 C .M TO O © TO O S -M C A A O -rt TO Ai —* »O rt '-7 O © © © “v rt G d rt o TO > -rt • * S rt TJ © CO O C O © '"3 A rt -* >0 -rt -rt © A © > > ■3 X O t9 •4 -rt CO —* CO TO A C »TO A rt a © »o © o n TO rt Jd : O rt © »rt O TO CO O _> to no > ATO 00 -rt g o o rt to O TO -rt o. © r> o co o • rt i J. © id X> •O «3 © 'rt •rt to co Cl O ♦ Q -rt TO KD TO •rt -rt A TO TO -id C 3 TJ rt »M 3 •rt -♦-> © TJ TO rt © a »TO 00 ^ 2 X! •rt •rt KO © A^ V O •rt O m ■t, H >M .TJ © A O CL X O Sl •rt rt © O *rt O co ^ C -rt vn TO o © C0 © - TO TO A O 'rt -Vi A TO © -rt »rt »rt "rt TO KO C TO -3 C »O A © -m n*. »O ko © tn J A ca - M © «H 'rt R e rt © TO T> rt rt © > > -id «h O KT) O A rt rt CJ O C C © -rt TO KJ N 3 - TO -rH 'rt rt © © O TJ X) rt O •rt B C C © -H A rt C O id S rt rt <0 t* > N A © « rt »• rt —h *f-> *. TO rt rt C « 0* »M ffl C C TJ »O © « -h © n •O rt a > TO «0 o •^ > Ort o o TO rt TO rt rt -rt > © *rt X) o © TJ »« 4 >N A © Gl . ^ S A R © O O © »v« xr tn -n m u •h c o. TO TO © • TO S rrt «rt CJ O N -rt rt e O • O 0 -rt rt kj tn -'-3 •H © > 4> X3 > 'O - G »rt rt © Ort A -rt • •3 rt rt -»-3 4 rt O TO C a k c 5 c s © x> TO G O C rt o O 3 XI a A c -o © o 00 rt © A -id x; ► -G rt > o TO c TO "rt 03 KO rt G © © © = a. ^ 3 • - > © > © rt TJ © —3 rt rt ""3 C rt ffl rt O © rt C T5 A A X* N 3 rt o o H TO id O TO. O - o rt A ‘O CJ •H rt O rt jo n. © e TO ► O a k) g ko ^ s K0 rt © 3 -81 © 3 a id o -rt ^ TO > TO O CL »O rt O rt H a o A a a, -rt CL rt »O SZ V •rt Q- ^ > 60 »M rt a o o rt > TO* KJ O ; - S ^ rt c rt rt o a »TO rt rt © -C rt o a A C TO © rt 'O * " A o ed) rt N Tl ■" 3 O id > TO -^5 *o ° S 1 C 3 © TJ "3 © C TO S © TJ •'O O rt a. rt O TO OJ > o x: rt Cd) 3 • TO o 'O c C C rt rt a o G rt »O C a © 60 rt J O A Dl KO TJ e a. © TO 'o TO c Ort id rt TJ rt O O KO rt 'O n, .»h »rt TO -G rt ' > O TJ >• O -rt SZ rt ' © O TJ O •'“3 o TO rt > a Š © TJ "3 ^ TO O. "3 ► O rt V rt "3 TO .rt rt ® A O xj -o 03 n. © a. © *© N TO C O »TO O 3 id B TO TJ _ O © a x s tu Ž $ J* •“ to o O M I >co bJ CO O TJ | O ‘H t« I O O s o. . CD « -H ‘(D t> — O 0> 03 -H •H 'O C C rH C-( D, N tu cn cn cu > »N r-f -f-4 'O <0 O) >»g 03 •»“> >fg C O 03 C iC C tiO -H x: xni a .h »-4 > ^ a_> OJ O 03 •rH ■'”3 ‘O OJ X) U fH O (8 U3 ffl 4-> O 03 •a •'-3 c (0 CD - •'“3 O) C T) •-3 0) CD D r—( —3 .C +-> S C D3 0) O) -i4 .r-4 N ‘^D ^ «—< TJ 03 "3 > O rH —4 -»H OJ O »N -rt »a O O 0> O Tl fH E 03 0-0 >H -H O C-« -H OJ 03 0) -O •'”3 —> -3d CD >•«-4 O D C Jid >N 0) 3 s: >o oi si fh cn • -3 CD C3 • N 0) t>0 CD OJ O ' “3 »r-t —4 C C CD OJ > oj ’r> o o C -4 C 03 OJ ^ t» F O -H r-l TJ i i o c a. o (0 a N ^ 03 C O •r-4 -'-3 03 +-> U O © O. TJ OJ « K.l © fi ^ o © TJ 'V © C to >:-j ♦j c_ U CD jO *j o »© -rH W--3 3 ♦J t-. ffl © E O © -*-> vo “ r-4 CD > e N O © n vc o OJ | C I © *p-4 r—t © 0 »H O C« © > D. CD > fc. o m a> © 4-H M C *J © © © TJ * C ® a> oa cd ^ -*-» > O. ffi • O © J>d O > O -r-J © O •i-4 © rH O. L, o o o © c -o +j »H © o c - s >■•-4 0) • © .^4 © KJ C -*-> ti m > © 4-» O 0 O l-i fH ‘O © © S TJ © •H N O •H TJ © > »H moč t>0 >4^ o o -T> c •• m © e - -c -rW © -r-l O -O JT —4 • H > O •o © 03 «3 >; © o © o r—( © T) N •»-4 © 'T © a > © "“3 m •fi i 3 ^-4 C tc ® o •H »H U r-4 (■•4 m a © •o Ch • •“4 • H HO © Z 2 a •H a •o —4 TJ r-4 O © a > © rH Z © nj • to © -H 6 o tj m © © *o -M © c rH © •-t a rs o - © © c N >N © 0) K a ' t* © -j c: • r4 • g » © a m © 3 r-4 fH © 2 -H TJ © 3 O > O > o 4-> c JCD 'U • © O s "~3 a o O K/J C-4 tj © ^ - -H •H.. >03 O -*-> rH © > . •H 0 t O -O rH © © © o> :> r-4 x> ”~i © .H O TJ © 3 t. o rH •■-3 © x: © U -H > © >n © -h tj 3 xrj -H KO C © -H K«J © >N C rH © TJ c -h ac •h a k) © © i » — tj-o Jrf o o c r^ a - © -H KO © > > -y C J -H . o HO ffi tj •H C O (j © -h a a c ?* © © •'"J © rH c > a © © -o tj HSJ rH O -H ^ >N -H • r-* 3 a © © -* >►-*-> O o o ffi © k ^4 m O TJ rH > O -H rH a ^ -r-4 C a tn •H C ' © •H ti N © © O 0) © TJ > © •'“J O rH TJ ® • O O SZ >1 t4 r-4 © O © »ti »r* rH © rH O © r-H © ^ TJ > © > O •'-3 © r-1 r-i •'S -r4 © O +J TJ a *H -r-4 N TJ TJ • H rH © © © -V t, n © © rH c C © > -H KJ ffl a ** 3 O C t0 •'-3 © © rH . t-4 © 3 o a c o a © n <-4 © >o © C - O -H rH - © HO O © © 3 © ►TJ O ^0 rH a C s 3 J>d •TJ o O ti «10 -H © © SZ TJ > - O C o o © a o CC N V-4 +-> O © —4 t| •rt ► -brf TJ © ^ >CD 3 S a © m *o c © -»H t* > o > rH > V "-a 3 -H C HO t. t, © M b o > -*-> © ffl t* u sz —» .r-4 © ► 3 O TJ 0 C O •H TJ © CD -X C « tl O © © •-3 > © m H) rH © •Tl O o H O © > 02 -H CD O U 3 0 ffl -T> U .rH 'TJ ti © rH ffl *10 ► TJ TJ •r'3 O G a tj © O G ro W © f» O C K-J Od ffl > *H 3 •n c C © G -M .rH ti ffl -o a rH rH 5 *o M © C M -H © ^ ► .S © rH ffi5 R ^H C ° ffl .rH >N -H HH 3 3 ^ L. © T) C xn ■r-4 © tn t. > o •rH © rH CO © rH — © 3 TJ -1C C 5) rH o - KD 3 !c ^ X! •rH -H tl tl © a © n JH rH © -H • C -© ^3 > © ti •O ffi • tl ffl O t4 > © •T -J ♦> G rH © ffl Iti D. O "3 O C0 00 .5 . •T) ‘T 01 © rH ■*■> O © 0 to co š ca a a KD N © 3 to co ® • H rH rH © •T C -o ffl C HO 41? o o a a to © ‘T © • ‘Tl »O ffl •H 01 tl Tl > -rH © *© KD a • H © ‘TJ rH a X < *co Ui ž č l£7 LU jCk Z) 1 z £ - 0) O c tj o -tt C •F-t (3 *—4 n. h 'T >■ (S >") o 0) r-4 , J Jd r-4 C 4) S t, xn C •rl D. TJ * D TI O G KJ C - > •H « TJ G *-< □ O 0) <8 a o F3 C TJ CQ >0 G 0) *H O O C r-4 O. -r4 O .H o asc^ (o C 41 O W -H rH r—4 OJ »h a a d) 0 .~4 •O -r-4 > T C Ti x! "c u o a no c t j S M - <8 03 > C TJ § S. OJ s > 41 TJ •TJ G TJ O s +j CD —* ^ •G r-4 4» —* > •r-4 O« G S ? .. _ O JD n G C (ti - a O G G TJ C O O -O C > G 'O G 6 G b0 (4 O G G > G V t5 .G j£t •,mi q> t* o G _ ^ C r-j G G CO ‘H G r-4 0 - a a 3 c ,ro G O •<-« -G *H TJ -O r-4 ® O = 2 a > -0 00 ‘H G > --3 > O. S S G TJ O G 3 b0 > X N O •C V. G G a g • C 3 ® g e bfl 'H G Q r-4 uda c/) ► G ■'"3 U •r-4 KO si G *TJ >• G C G Tl G •S rH 9) C Si •TJ G G C G b0 « TJ •T> O •r-4 J* O * *-> G - G C 3 2 § -r4 • M >fs» O r-4 G •H -r-4 ^ r-4 -»J 03 G G C G C-t G r~3 c a > G G O C 'O G • TJ a g G > '■3 O u n. m 3 S TJ ‘O n. •H G »O rH o a u o o G G r-H G ‘O •H O £ G N G^ •r4 r-4 G G O. G c a G O O «0 r--4 a G G TJ G TJ G "3 a GO® a > "-» * S u a ® O r-J U G TJ ► C 2 -r4 O TJ rH "H ® U u ^ > ® •o •H TJ *r4 U O *r3 O o. 34 d ^4 •n > rH ® G -o ^ G J4 U M a si •H G C C M G G >0 tl G C N N • -H 0 -O r-4 rH G ■H •'-3 -O rH G g a. •rj -h U G (X M o o a ® o o 34 C O TJ a g > N •H O r-4 »H G G > 34 G ‘O *t» C G G •h a G •r"3 ,rO TJ 3 3 B •O rH U G O 34 G G O ■O H U G G -H H ^ rH r-4 S G ► A 10 G • »H U ffl r-4 O C -O o. G r-4 3 e o »O TJ ◦ G N Vi 'r~i «r4 a n to -H G •r4 O. &i ‘TJ • G "3 U c a 34 g xn U G O. •'-3 MO G •'■3 G O C O •H U a o ~ »G N O G »H 34 34 •r4 G G »H 00 10) G G r-4 (H •h a g rH S3 G O G r-4 G Tj • a o a m •o o O -H G a g s G O n - o 3 G _____ r-4 -H • O. £ ® O .h O. O. rH O a +* * d ‘H rH 5 •O rH rH •H G G d o G 'Tl a c c« G no c S -M *r4 G U c a © L4 > S g G 34 O <0 •H G O G G > 0 "S 1 a Ž I 0 0 a 1 o M x: OJ frruxorui> Ai/ /yvonrtaL (f ff> Jt/fo AjJ&AiJtf. JA/ tfj /Zflff' KM/. Rjuh Mj MfurraMtfdb fiaižbc/y. 'V /Mž> Mnv HAUu sj /eUf\Ad/rw. 'Or apj lAUr Aenmj JsJ/r't /ou/ je/ a£& AjJbetM or /Mer. oPtrcKi/ /ymrr fyrrrruKaiJU> /^oocuIAm -K • X$/r{jbgj40 /V1)(SZ/P6<)Lo(S /y\AAt/YYV d& bjuchu* 'k^POZ/O /$& tefiVriH • VZ&jLf ^orJjlfJL /rvas ^ t\rrfj. Sri&L' foc' nr bdor r^crl, &yyYuJw. ,^X^«X/ k* /bo" jjji nrjbj />r/v^ f^>fde£,. 'T/Lo-^UArO-icD- tflsK0- 'fc>rt€*jLj j " Jf' '' ■ ^rnrnm- K -v ..-^'. ';.^ :,^($Uxu 3uini del Du sli nov e hiše v Polovicah! commu/i so 10 leomna Llesam okvirji oken i^sh/e}) cRosrna, rrwi ji &0M0' jfL ShJLo { JtsLO j&vvOl, A&ctiAa* c^ Xob>, My jyy*Jt£i ' rYyuoXjt^YUD2iA^yl aJLosv^aom? { A^nyKl (XAWVy{L , t£JbcyiH*dJl>0'l soJU^^o*! T4> s*o ^ Xo£o'{ tfL /fJf^Ul ff>*pxxL W AO : &c>4r+0' ^jJPxy[ cMoll My c\y±£oXl jC^L /i^ŽGZc rnorkjL /^r j™, /^djoJji nr- (v^oMU,- ?aJU> JiujcLoj. Učitelj' ^ tf- ou^vtl nr /A.QX(sYiLcxy JŠus jil^ rru- sr^M/čJl /detfasn*xt oonjvMŽU’ esv^cr he^dcr. U' /jsČilsvuicl jltmjJ jjV^tiCO. ifcd&T fyu~ M^opoA ( j tbo&JL pjcr nčU oM jjL cry\xyhot ao- j/ywlt Jkywi, AO' ^ jn^i^ /*cr jvo^vr^Jucdi At/ ^Uc^-.cAW=^ M> fx^ah. %w»., fyr # A&UJ pZiAnica., f- s^aPnUM,^ PXX- fJZLElija,. %jADnH3udLilC P&*ruaj - c)Ca^kjwc&- AmVsVVu^JL ji hci nH&dsvjzlv Ifio J^cCd^^cL. fCsTjioM. n>-oduD' ocxxs /AjvonšcilhO'. aM&s pnZLi j Hnlcr rt^Jjuko- frcvu. <&e£Uifii Ao jdzlL. ^xy /jy^daJv, ^jcsvJj My bvo^cr ^vmoa^. a Ote^o^ik* 3'OG/ZMci' gtjfrih' £fdxrw/JwMMno-. /mJlifanr, \yrr^/&sjMnrnnftOL^ J^ni^A*rJbV&hfe/rMtmcu gis snMmajfvnsjh n^/k^Gr, /VTfVT^f\^^ , trtQjfpJjr/i^ f\oi/JhmA/ray\lO. JLcLoMj^ri^ Mjr'$, HilUf /vnasnaj M&h JtLfrntfM 7& td&laj ibrnežLco /JdhsrUKfV/^', Ocr/Kol^f' rCrvOSiMJ %£&' Afmjr aat^Jj /ruLfrwM/ m' ^ xju^ Ap{mcO o, am 4-vnnK^L^ei^/n{> ^zAAO. J\MAs AjJhs Afr/jacAAjj /ruyiky ^ JlA^sTrviAv JfcJOJt- {JAO' /Tv/i^U^oJCt/. U/ Ae, ny\xbrry)faoJAj ^AMATiAl/ yp^MAluoXo '<*' **j ^OujJUL rTv^im^j /T^C/Ja^j /#c Apo (cfOjmio^je^ Alžt, tj/šfliodtuct nr-K>JxX- svcrucev-e. /yuejoi ^ yvt M/ Ao' Mr /Jbr^asj' Oj^o Mb ywAV*Xbdb/dfauJ /f^y^^i/vxxj. v yvriwrn) rra/t/rtJMj gu wltr Jb Pajlč&tkj&v'. J <^AJ/jlc> /vrv tivctor • J&fvbr' Jb>ySxhy ^j(/Zouriavl Jrrw$u/ jhdaj' JforMuvr J^^tetg^/au M* Soi^Uc,^ /vn/ £ thuUMU • Jwn/x/ 4Jwwwv ž/r\j Jjrci^ncr, Jtv^Ho Mr /M/Mfvcr. d&uJhu' AAOJ /rwut/ al, /daicr nr /MWYwrvjj JLcdLrA/pj J/duync0 •b?$d?j C..J daj ždcu AjiJjtf 4mj Ajbčujjdjfaoccu. *$c- A/yy\du nr&fidJb. 1J' kofju facr y^Aa\ji,% nvLČAtsrtaJgj /v^v. '+o* !%rb ocr ^ 'bidL/ruar /*VUUv%%a/ <• hrcLih sv 2. f. 3^o- *£Šfcou 46 JbdjJhj /v* sj>y*srrv£*r 4*2**, /^o' /$o@o- )^0‘šdo'fvto 2*rrvo. iVKbHaj /±cr 2 rta/xsf*2cxJ duuiy\J0yf. /rVU^CL/ AckLJou r\r^vnn> 'vosKoecis '*WL,‘ rrvwYnJ^ou/ /v6 ^ /X^r oit^o^.cU^ &t* J^ddUAou nr ecb odL /tOsvr^T dio-C ajju^JvL'. Jfe*Avurw /*oicMasr^^ AtfnT /XsCu airo^s ^Li At,#* /fijOJCJbCa, oirddcAjJL dfaoJL&L/jorns 4*, JLuAdas c/Uv^JOO. e/ty^Cu 3yriJL Jio^Ldleu sv-' ( ^ iKl-žou' ^tZ^Taco5 Ovdsrvcv sizrtcu. c&>Xo , /Se* /nx/ j^r-e^c/ /ck>(yrcy juJoJJL , ^ /(WJ JrucK^Js Ae tilno JUhoj. cM(XUs ^oZ^htibi^i^n^ Aat' jUlhs: /aA^cecl/mA;, /yoytiJirrvu(ijo^ %xJsjo^ rnoj pvotfiJLthju^ or ^vvkatv /to^k>cU>u A/vrua^ jsrrudLu /taJr&ccr ay £iWywrrv ^crkAKrt^orn/ j /O^nJ^Ji r^O/ ^u^cl-rr^u , /poy Ae JsLrrfu/co' rzsKmrf/rv, /oOcu AfO /^vC^KAOji, /tJ2/ A6 Aj2/ anHrU^tCl. oV(/xixŽ0C^ Arr^r (x^jyyoJlji> ^v^inr^ijjbi a Sv&tC/ My vrUvrntr rrwŽ/ Xcp (TUAji^Vrv aXcu or nriO-^€na>0^ AchCo-, /fe/r ^ Jbito-' A&Mrbojb ^/nSbCU aAe/ y^jAx^oJUy ( rr^ju nnXvr^r A^ei^ Acrtdkucr oijsraasvj^. AJimru /&flyrrvo^ /žrt jckido^Lf nr JzjjJiArn^C, /on* o/vck* rr^uroJhj. cAZC\JU/ytv ( /ctav Atr' AedUa^ Ao-^U* /COAo „ %^-hjor Jqjo^> ar ^W-&/ A«/ ^ /tuolA ^coar^jervT^ Poster A|^a-ejnrrurn>XcK (yy\jOTYf\Jl/ C7UCb^\J^ '^tKoJ/JJ/s M^rmcv/riaj 4IL Domača vrotq ftester Marj^tlda Licenci smo se vse šolsko leto pripravljali na proslavitev 100-letnice sole v lesah. Sto let šole Sem učenec drugega razreda na majhni vaški soli, ki bo letos praznovala stoti rojstni dan. Šolo obiskuje sedem učencev drugega in trije učenci prvega razreda. Pouk je kombiniran. Vsi smo v eni učilnici. Ob pol desetih gremo v kuhinjo na malico. Skuha nam jo teta Mladenka. Telovadbo imamo ob lepem vremenu zunaj na igrišču ob šoli. Večkrat hodimo na sprehode. Vse leto se pripravljamo na proslavo ob stoletnici šole Leše. Spraševali smo krajane, kako je bilo takrat, ko so oni hodih v to šolo. Včasih je bila to osemletka. Potem pa se je število učencev zmanjšalo in ostala je dveletka. Učimo se pesmice in igrice za proslavo, ki bo junija. Ponosni smo, da smo ravno mi stota generacija učencev v podružnični šoli Leše. • Jure Japelj, 2. r. OŠ Leše ObjonJjCn-o m Glasu JO,.mojo, /2 množice, zgodb in opisot/ objavljomo \l nosem glasilu le nekatere. °&&otc dofiir-CjCiTno- teX> tutr *caAe jy\Z SEM JAVORJEV LIST l/V SEM ŠE NA DREVESU. NAENKRAT ZAPIHA VETER. POTEM ME NESE PO ZRAKU. POTEM PRIDE PALČKA IN MB PRE* LUKAJJA' padem na tla. še enkrat zapiha. NE MORE ME ODPIHNITI. GAŠPER GAŠPERŠIČ Jqz serr) jabolko. Sem zelo sladka Imam veliko prjateljei/. Sem Oranžne barve.Včeraj je ze/o zapihal veter. Padlo sem z drovesa. Mimo je prišel jež ir? zgodbe je konec, l^otja Kokalj' j^yyv AkkM^zcu. %mo^cy rrrvi naiUy nOjdl>lMjyr Mrfr\j tafeucr (zthJjos j/vu ^Loudhjoj, %do' dubU^cr ,wyw rnxx jdn^i^cu^. {£Aa<>{UJU m? rvn^( kLcu rm^. rniAO' juXč. CXo' $stc&rfic^y jAv pucuiobo^ /Oj/ncto. u£ %yc/ ^^aJ-OsrTj nu rasJLoj /XJbmi%j&. d/)Tva^/ rv^iilze' -4i^U-0C/. u co^oJLm; L^^srr^ .. '/jzJjtr' ^jyrY\j/ /taj\yi^ ^ /K^tc^ '.: xJ nrur^ ^lO n^do/L'. UlooJjJ^ ^fičubrrv syux; ^\&t AS-1__AAT^lA^UAtsjl^OJ /y^As 'JaO'' /Ui\/)A^A/rKMi/n\/r' _______J/zcupJ^A^- ■ ^ao-cLu .aau—jCaJA/s' /r^dA r^A/ /uJbcJ. * Z fk ¥ HUM zim UL ffiHUTK gaz mrmfvnm muj\ /a- RBEEDEZamom.: METNIFT MSKC.: A&m /VY^e^iAx^2a^.fiioMUkbt cJ&hAj^os rrrji, ^ rcdhi &MoJu /jpjuu&JL /TtCU Ltco. ^Co A6^vv fujUJlci' Prvo* LLc^k (imi (YJikl jo&kAu jjujfi- rvua. no^LO'. %Ml nmt. Mx>pjLtC n>- rvoeto', nvdLcu. (£££xxu- AO- JLdbL fnaJLcr (\K\dLu. a^. M? jj^hbcJH izrb cho^ali. TfeseiMč A*cy M' /JruLKArnh' fal ao" /^dUcoJlc ^ md^ou. dfovcu &T&JaJ JAZSf/l HETUUČEK CITRONČEK M/rrv n^JjjL^ČJiL <£/1^yučjJL. aum&rui, nauči urnam !hu jp, LxAaj cMsKn^sCik,, /^s/r^ (T07j& . JlAo ^KTKjLf fXT nrn/^0 ' % mcftisr/v m* ^n / JvjA w Ags/aiT^ MtooJbj. /vuJsi^ AleiJoJ^^ AmAv (vALJijCr AsrujftAL onr^fcu/ficJiMr. /^yu HA&. (JAcffOo rrrvfrrrvoj y\txs /y» sytob^Jhx>AjLt - 'hfijiAJ&j ar nnruaj^nj' &?T' **kr*^r/M^™' ytetfLO/>ia/ /CaoL /v\oj rt^os>™ ,ytnak,i'f/yv0pr ywMii arHONCEK. r$rMJL nvii jjH c&£/KyYvC&k;. rtu/memL ^moAr^ n^MJhuo’ {VH^cJud^enr. (Roct /^t x^x3Ua>v rru> C+ofar, cMjCMMO/ rry\L (\hj6sa& {vsoms , (dj& rvuoy ^wu>vvv/ {Lfr nrM, rojL jj^ojrr^o /H^vvv ^ /u^roX ^O/ 5tžK>vl >4» Osh/iarnv, 'Jcczd' JhZcM' jv^ Ja^a^l. stf/rrv X^i7nx jt/mjO/rrv rK^VtvO' /da/n/. %yX^ 'KcrLoiCj %W rrruJUJ/^.^^ M^rHi^ruJzi M? rmA. oo ^vMflžoi rm« X^xr 4crt rrrtAOMD- jyU ^viS^u. %J^ZL M* cn&KvrKJCr fj^cU £cM% ^vm^cr^^g jMtiJhs.$Odd*/AnCM ^aUlUatv (tjo* JčapuA/.tMn&ŽL rnZiA-rme j2ci/iJ^>uik^lč>cotcf fncyrt.% dim /dom nr /rcUZesm; &JbL numtsrtLm TuMjnaAv^.^tokvr’ toapjko. topd n>d^M--cf^ >c^u3caue^ r>^icvm/ fvcv xjoxciu%aAvv Jkfvcr/dUZC fO' MtmAitv i^v rmohu. IT Jv&Žhu, r/^cA/d&rru fpxxMlOrr~L rr>u>^ Mjc^^n^uxy /'mc^cv. ^ncvm/ (Jbtou /4>€- ^\£r^io^nv |^cxi tiblL’ /dri^M. vJoono ^/Jjukmliv Joflu AUrm/ (rrvfluJ^ZeJaj fervv rHJLmusnjL i^>Ti^.%a><^xiMaort/ tjjJudJo. c0l rmji ^armii^c/^ (rflJL /jv+ifa^jL^O- no ?>kwv. ^r\xxy (iy nntML /JU?- /Ajcy*&Yy. rl&/> frvtL j^u 4jmxjL /»a^vvcr /par /ic4^>>v mcJiIcw^U-. >tm> pH/rto-' Jo JUcyyiccv. <3^7w jimejU jpvanuiror^Kvpf-. cv^i, Jiv}oicot ^uarr ^liv ^ ousvelo po X*<2Ay)riLJ2ih; im, px>^iih/.GIoyyy, $hJU> tu^dJrriop^ rmjO/MOJ- ^ofaJojoSLo-' AsV-CL j/vi, /^0ri(iJml£X3sr *P&pjL, (rvo/rnJOs p. /Ktfvfl. luicr pL $> fcii JuJo-cij, ^n/ /Cja^O'*- fnop/ rropcsdJJL (V-evo.cMoKi? &> M*Xs ero, oJKo/r, Ji ntčharr oče, /bkorc^ /por&hoJl. /Vi^cu Jkj jfladp, j/n, /*A. ^uacm^tvv (YY\xJj/<*žas. ^Mr^rvvujLou' /xv&- ^j/w^ JUxc^O /m, ^CT piotopuLLiO*, (farnem* Jito- /nho pvo-d tCJti jfrtfAHi, /vina, /^dJUteJ-oL. Jjc/rrvov: cHopo, rrruvrrbcsu rnxxfto- pi- ftUlcr jo&rtt^cd**'. iJJo po, /nna, poirccUJo, poejocMr-o' /i£. p, puaAjueLtitos. cMX nvop/. (VtČ ah- pL /JLo. cvJJojoti o>JL rnt Jho-dJmv jvarms Ofrrv < Mrrrv JiiojcisriL ^c>mžacW,u/ ^u^cvyri> ^vO' >^rw /au £jfx> j/y\/ At* ortJOJ^Mj S/^Hnrnjvrdrrn, nT o^o^. oJ&Jvju^ou /dmA , JaJCr A^rrv A«. ^r|VT^ /vOovCjerm/1 Mrrv^ kiL jj&hjo' ^manv ( /iO/ y^>w MjotosrviLJL /»ter /dst4nrt/> i/y\s xy^YY^jr\jOAJi^ 'td*,, \tfcr oux(zaAjCVVyv t IjcLC^ ocofvrcjcr /ofcoyučXs w //l //Cp^JL^ /> /pJUxXcif, zMehjL*^cx /iavl /Jt/rr^ boJosf OL&pjiJuoJL , As*' A/m /Mcy>c^ r^tJajL^a, fiAtCL' sodfufvYi£č>. S^omžA pa, poJZiMOism n> . ^jJ>yi iUxyrv poj X*JL OT /na^C^ot ^čprvcff}' l&jVZnvJnj i__pi/ JZL'_nrr^/^o^rr/' ■ Qpr*iX’ d d a A/ofšd breskev žecveti.Raste naroou vrta.lam zelo leporaste.fJašabreskev je velika oezdva metra. Ima roimate cvetove.Vosti cvetovježeoprašenih. Nekaj rvetovpa čeoelioese loodo opras/h.LanAo leto je. naš a breskev rodila zelo d&bele pIrjove.ir/leta jCjodkarsmojo sadili. Okoli nje rastejo tuc/i rože. /&m, d&zsruou .^'pohŽtvv ctjos j&blcJiLLL. jfvvtom/ £udU HrKŽttU jm, ^\Pu- vbivcvKjL rnm je. ( /Ul M. jšt/Aco. Jkuud rvŠKoJT. ‘žaČeJU Atmo /*i prctiU. ' ji bSU> aa/ JfvUjvta^emo'^ Amvor Mi (VugJ^ ir Afuojcr jpo£te4£y. ^foz a#?k AsjuoJ. ^(Ajenoa^v mo. j\x>dcijc') do- mu (inhc^r me ki pdme^di. ‘ŽjitProj, 'Lcy AM-ru M /MkocUJ. , Mrn, fu>cjktdjaJl rnocrLo6i\ O&cUJt. p^A^rvi/ A^tli M^du jcr JLzpI^i/iaJv. 2o-d Mr*. AJbZoJi jlMj/DArje. ^o^tdoJl Afirn, jfo fiitcUA (r^o^u^o-(yvo^ye(jf&^ ^tHjcdSjljou oMuho'. /nu je^/čLcu je (vUkasr (VM />thu4dl. 'iula- Arvcu mažoMrujL, 'fr* 3°^’ >8wi>t^ocai, Tavuvvvv rvi&feo )yy l ^ (Zapihat otllMuO' Jtrhotuf- flt&r, ouvvdjo', ^idds^ itom oK+oho’-%y tf&TK hUJUbi io^n/ {ux*IcAj, AtU nruiriL^, Ul %& (xyyw rvtcu boder nrtt<- £>pxvxjcyv&tb rur Mwl toMo' o^iUhjCL.^jL cmjl rvdJhZt mt bc nrzel, ^tmtk/ /oUc^na &xm/ Zlc^ f^ArUlu t ekriUr p** M. A& hdo' nnul. $cfcyyi bo* txx%at. &da^' $• £t /uu, /jLcu {vadw* evteu ržt tx>ko ti&ha'. fWoX^ f|a^ ^vw /cUak/vul Jmj\X^XL.CiYY^ mnl c6^u^xj, %wv^ C+to ptejoJk&%WL >& AucCr A&fOjuul. ^oh. po^d^OAov (vecLVuCr Tt^jo-* Tbr (v&e/vJvKib {lac&ms ioc /zteo&jCu vyl feJbCUfM/ /pcr ocn Ua£ Ul fkjdrrVLtnn^ C^cl tto^. (Po^vkv ^rtwi or rx&rrJff7’ fa, sfio* cxj&/yviJL^’ /d& fieJ/lA/. D" orekj* fiTio AuJxy 'Wr A4. fim /C&4 (p4^4r>^ enavžd&č. %feyw sp^Ld^svrv /cLo’ j^nusro. tf&m, jt fHJyi& Ocrvil fnJbt. .(Jto£mhs*rf‘ fl. sficrtte^ Oce^ru . Tfeifli lorJbtMu /Ul Oca^d OhdcLo y<7 Jut- oufo' U/tfhoMl&tt '2oA&*X' U*L> lo^bcAua' Ul /it /t^A+rn&vv&O' nr nyo •^7VLC^' oH-Uko jjprii^xKd£4* ^u^J^i'c..- &W->ew. fuxcUcv M ^ • * . • ^Wno- * brtKarvesja/ Iličcl, rxJUXeJjac rria, Jjeswnxr>Ow, faMis nua, rtvmJLte. cftrvua, ^hrldej fejo^c^’ fncu jMjoJw- vmcvriM? Ajd^Ujo.^Co' aa rvta.--^mo-, (^va/ neJUa,, {■naj /w pu^ ^nx>^.iChwx^ Jzja^uui m* jMu>ncwv, Mucr Arno- ^jOJ^JIJ^ jtcJsLo^' jJojoŽJLo' l^v£&bjy ^l p*£cdl&. %yvoJU. /mur |w^6: pno^. A^nt /y. (O^CKT^Ž.- bt&a. /v~ OHxU^ cMAwj> rrwvJL jfv>L\^cwcdL JUdoAULtihj. rl^e£a. ^nv /vo^‘. 2>^ ^ o^to^t yjvK^ti«^>c OHAjSJUi, tdn<*^o' &&pl^obljL^Cia/. cftmn- &ti£&se/yuJz> /d-O/zrnO' poo- p^oJajJ^. ^uAcl /jmoccm, ftribr- sMsin: C&xp/ycEL jcrča/na/ ( /Ži (y^c IbcrmO' ^oj6^~ /J^otkj jj^nO'. 'tf&frp y^rw (xxxfv>lcL scrfivno' (V /&ba&u-, Ovu^c Jtofd^ou My ^ P&kcr /ntotfa^ {mJIt-. VbrvoMji iur >o ^tr peMl, MfuMal tvdbr poJucr pvoo^no- ( ^ ^ JUčLpl^ /pjoudJU jJ^uond pbuvtfr rvuou xV^>v /ia^KO' ^ ^m,c^ bn-a£e&' (VZJU^ /^btoJlsj. /V&Gr Sp Jbotukcr yjOwKoly 6*0, /f\XX, iaA/z^ ptojvr&a- (W=^ pLpH^e^j^{ Acl oco^ol, (\bJU M»yyoJi , /O^o f^i/K&- t 4>^' fYx*Pvuwv ^ fix>pu4is /^rcudu.. (&>”tfa,l /Ža* ^ sfrrtieA A& /^yvujy> >Vi. ^cl ^v^rn<2^4o^ (iHJcieJ.f /dtot /pjL/^WGs fn*cx*6 petc&rri prK&i&rrru, ($&Yyi> fruA/O /pjo^rucJd jLoJzoEl jŠyl /Tev&Urne,. jcfo&ahxx fM. ^L JuutfvCMclcr. ^ncr /T^rvO'^2 jocifiMo- >W ^o-ATKV ^ 3^^ tom, |ur 0**4w~ ^t^onmta/. oW' pru ^fer: rwu , vftcu^m, <0^ ou^Af nulo* Apo'. 'Mo- fr nnož, oaw^kv ^ofv^'e- M rr*. dftZ,, tk ^nv rxe)^tvi>V>o><- frfr^t1 ‘P*##3’-n*™. M narodi .fUVT^, 44 nr-K**-. &- JI ......•...........ygx<: #51 ^ ' • » #** ~ « n 1! i ,, '?Mh W-% .... ....... r;#4 J :i , i ''% 5:.:: ■' 11: 5| ' | ' ..i':... ■ Vfl "3IHB lislillliiiiiiillll ...........i illiiiliiPiiiliii i ^ ^ t C 4« 'Ilillllllpi "5i;»155:r" Risbice Jcuo M/rrv rmuh iMfaJu- 2wwv/ r\r^zMo -Wv nnw^yr\a/ fMiluL. Jrno/ mb jo/IIL*. r/ja/iKj v t\r> Mb JkoJkA - . v. oy\u o/6cbtoii\j A^pjOi^rv 2Lud±i±^n^' ^ Užvjv & jMf'*# v™™. h&S/VLt' tf/noJ fabicAj Kfjjct' 0 cOrruou /5>e/m/ ^xsx/ ^ SB^irfw /CUWt ^\JžA/aW-/‘ Uy /tMjočs, ^ 'AsbiL 'flts . ^ /%JU AstMA\/tfuAzrtJs Ajtus /&>' \y ^cLcm- AVM Ay y(i^v MKK^r1iJ(4Aynv TW ^ Uy /]\SPvZs /gum/ yi>c /)s^i/yir\xy /& ^rva^- /Ynog> < /rTiu 'Srruisrti' AAH& 'M&/T\Ay- 3k\AeMA& 4^ATV I {JoL/Arcf /yz&£^A'r^/^ccL£/< X DJnO AC /M^T-a/vri/, \l^cxUK /(^wyro r& rry /Cio^vr^cnr t ^ £Ono-HjOA^ilha^ beZU^r- J' rv3yioi~u±/ KI £ jjj s: 3 £ t t N ^ S . /-•20.: :. , 18' ^•' \ \ : & ' - -~^y C5 '1 kj ^2 G: mj n. r~ Vu V— ^^0^000 2r"0 hwC0 sp ° 'T Qi K S^ ^ s M ® ■ "Tit**- ./ tem %Svr /rr>SU Ab V\iL Ja/ASUn*/ *bnr^^,w-fA4/ ^c/^nA^r /Ko^* rb*,yffyr Jaz sem Šilček. Ko Grega Sili, mu pregriznem barvico. Žalosten sem takrat, ko Gregu ne morem po^ nagojati in takrat, ko seno sam. Enkrat sem se stopal s svinčnikom ir\ 2. barvico. Zmagol sem seveda jaz. brega Bitežnik, Mmv Xo^ko, %AtVYv\s rr^cx %r /žvv oK&ih-cr (^ryviix^fa-. Tia/me, /^a^cr -^^^a^ri^rue ^ /°^rrC. Qy<>yrvc^ rrvvi x^^oU^^cr { t^yvu /46Art H/ULo- /fry\£L A<3^vvuj^. /kCV ^vrd /CUlCiti /dsVJS)db-<2r. (^lorrhcy ^ inX /oaa^a-'^^^ ^ cda^K- Aorru a^ /x^v-oi^cu ntflihLer /Vr^n^Vrul/i, . cKo^^cr tTYV- ^WHyaoifdd<-Md . (Žc>^VVV (YVCM!S, AC3/yi<3>cA ,^- tsrtvvvjoi Q^oMrHxL f*&' /dLuJno^ GJa4^at rxdo- a£>qX. 2Hu^ /imu Ae^rb /cLo^^tnu, (So^n^ ^ jvwyv\£^cy /|^OCO^VlZ'u:>dJe'• (\fc/vvb .^- im/ oytiilaxy X^uj^^o . ^Icvrrv črvu /dci^r or ^vh^lo^ock ^evvno^^ odvui/ />vu cdo^t f^ža^Vr^ Av^GAti^ fO^a/vu. OoC>OXVOOUAK7. ^. b ^ ^vruo AfifM jxyy(>aj< (UicWvcy nm or stMco&O'. c/k* (^mem^cr M- 0£asrrvzs( Mxy rrrvL nn^tjcr nr Jku&b, fahxy pruxtQ/yW JVAjtO" Xt^O*. OJicirrur' jrtjd&rv ^cp^cr ^ i/CffyrC, cvevvm. /cLo^ck rvcUku? JbvCML;. ^O^cJu, /^L , ^oAoy' JboJvucr' /cUXirr\s, ^rw ( /tic^ j/vnKz^rvv rnotrC Asbarvcr, (PoZivru ^vvocU^b' ^ /Od<^c4L4 ^ ^v^dfl^ruo' ar ^(»€, tjud^. pd^vT^cr /vu A£ (najedo. cfinoCL' 0bxJ^Oriih/ ^)jO&J M/mj /^siHoa^ruJ!^ , J^uy (barKV-C. \ ^čufuJU- M? nvuL ntjou nr ^o^o/i ^inrtnon^ nr /|ax^Xcčc>u >p>c /ViriAVfe^ / pou inrwviH-= /cJa^- i^vv |vrt MjJihjJ--. r»ru>>c^cr' Jjfuj^oZi Ol (Yrxyyuy -uXL' l ^ , 'borat \Lrc ^Uun* /iV)rv/ /vrteli', /j^oru' yy^, /* yjJUvts7- /^/yX %(\'^*r W/ svOZJlsJl /tbrrv /*v,Qs s^s /rc^syrJifa)* /#£ci/ /V >w2^a>8xW 4a>0c'er) Asr^AT- svrrKSUU/ /* jJr^Oiri/ smrLcr /*&> /r*\txy mjeSLoco* r^J-JrU^?U ^X^UXC^ T^] 'trrKtr /tfU, ^uv V^o-nA^. /rm^ ^fco /7^ . w- ^ vu rvyxk?< ' '®7rx^ /~i\qj ^W -«v ^svK^kJi. 'T^niv. ^*^cAo^yrixX XLdl yr^JJ^. JUU. J\^ jr*r\ Ji» «. 7C^ ji :. . -l/ >c'>t /^rm^ °^'<<^er ci^fe^v '%vur~ /*Jb sJ^rnjtrir '*L(xji^ 'i/rv Ir**' 'br^ ArTNT /Vfrur. /[vh/Ja rs /^t /ynw faJJL Ji itsiM JJUti , J&ai&lvJul /VTr^r /M A/r\ rtd/jh MJ(d{ . Jivrrvr Anr\ ^xIUJa /)Jywf^osfr - (U^JcJi Asrw /rvJJcvra 1 j /)^cJei/^rcA /VM^ aA /h>sisr4j /pjjjkr1 . %JJa JlTr^r 4^ ■/yw\p JLaamJa m MM ajljMM . A/m MM /)A Mfar} M//yum MMt. JdoJjjfi, M4Mjf A/m- ubv*' ajač AstKdAK*' 'V' '#r^L' yf~ JbJdLAir /*rvLrT*L/Ws rty°yiJ /tLos gfl/ ^otWi /XAXy U^-O /r^ ^ ■^C' It ^ n(y /&stfxijlo'0£ri4d&. Qo omJlico /na* ^ez/iOm^aL^* rtA&AKAV /vrvM&j' ^MMAtfL šivu njoj&HU JLohcor rf^OAru W1>*K P A &OKE TKIC-LAV Jf J, Ca^.JA % fKUb Jt^lk. °t ~v /VAL,c* ^VmALUA jBzik Jv y* ir. *' J ^vro iJm** INDija Av^Ua K .C ' .V J ufTD Oz l-i / C. SELE< PorovAm ^ l£Q_ ^ Ua ^^ZfK^° Avro r M?*. MEHCfA KOTW£MOUA oRZh\y^ \J^TR IJ^ OKčU^VeTA J^A /KUOK/nc JE2,k Cr a?pzms^^ zeces Mca 4WA fclT£2Wll' &ln r n se -xq S6 vo^ilrv MZ SEM AVION. VODI ME PILOT SAMO NEKOČ SE Ml JE POŽGALO DESVO KRILO POTEM SO Ml KRILO POPRAVILI. IME SO Ml DALI ČR/VA PT/CA.VOZ/M S HITROSTJO ^25 KM. DANES 06 '/535 POLETIM NA NORVEŠKO NA LETALIŠČE V OSLO. TAM IMAJO VE-LIKO LETALIŠČE, TISTI POTNIKI, KI SE PEL JEJO S TEM AVI OMOM, BODO LEPO POSTREŽENI. ^ ...-- Gašper Gašperšič / fVO^usrnj M>JCoJlcy m dbJJo,,/#^ n*; /^orr^jJ^ }* (tA/tkltfr rvoiotfr K ^rv ask> fot/ife ^ Tl! ^L^,r4A ^Al^.%^9. . 77 ^ an^lJU J* 7^777^-- ■3>~JjL 7^'3 ^4 T'1^' ^ <*Uo f 7r^^olo- oCniou ^.^A; T ^ p: ^^^• 1J^€^ if - - ^u-ywar£. UUr^ctssVTv Ja^vver /tfLcLiJ^, #.is^rr|kiF •'5*^ -^-^Y^o' JU Acr • j£T ^ .ff^lf J- M- ., (iiccx^Cfi/ AvticUs Jk/ rria/DV rno- /Ovc^, X£, ^vvjdjb: /JL OHjUM&h^cd-' A^p^vmO' pat cA^e^ou* j&tL /COSKfruJzJ jMs (MCUvrU, %^ua^ a^CVvtcr i^v AuJCcr r^t. Anru. jttfjL, nrvdjZrnčh #7^cL a^j /pjjzfzxy. Jc h&r duofor tf- CfYKX>^ OčiM* V** mo^Mo^AA* MALO _POZA/-F\P %,L rnafrvcl! PRVI DAVI IkASh/fri r^{ / — - < M @ ,^rZ-2-x '4> y' / ^A* / \ -& c; c/lof^V^^ Avtu ma/KACitcV Sr^/CUj Sy'^Aj Za ugankaije * Sveti se in leta-ktjj jet-O. ^ V \lrbi je iF/vel in pisatelj j? l=>>t Kdo ■* Desčdoi c^ko v obraedi je ________________. . ^ Je mojhno in iivid . Kaj , r Koten ptic je po trebuhu rdeč 2 f Je velik- jn 2Q 5tcg/, ee i njemu pndesi te nabode in zaboli, * Wq omari st^ji , 20 okrasek ima no g/au/ čepico, največkrat jiki je sedem skupaj . kdo je to^ * Do?oz_m/ cr^£ ! JE ?&/_ /VM PU~č^_,l-E j_ JE K^_ KI A- Sestopili '• Ju^e Jnpelj , AoaBr/ek, Vaijo Itobalj R EBUSI fSotvio $>lt!■. DIŠEČ 6Rh ^ BELIMI CVETOV) ■L €. GRBD/f S CVBTUC/\MI {/%■ TKBHEtavtas desbdb HOTEL CVETLIC MA KRIŽAJOČA G T 4 2 3 4 5 £ / E>RLt K {Icc^oi 5 VODOR^W MO NAMPIChJO 2l< DRE/O, KaTFRE&a PIOO IMA V SRhDiRl JEDRCE 8. VRSTA SESTAVILA AVA bZLEK it M>U-ksur^> 479^/95 ny (V <&-t<>J)^/ Jh&d-Lfa* ■ buakW boJpMfid tUz^-t^MLcL/ DjeAU/i \£a/jKy'S^uA&Zjni&s dbr^&djJL c4/HA/ v^č/tfi^ruJb' Za denarni prispevek ob izidu našega glasila se lepo zahvaljujemo g. Pavlu Ruparju - županu občine Tržič, Krajevni skupnosti Lese in Projekt d.o.o. Tržič za sponzorstvo našega glasila. Leše, 25. junij 1995 ■ w. ■ p. & <&£■ -< <*■ if PS| ■ :> 4 * 'V. .3 ,V- ■ •• -.f' -fe r. • *•: > • . ... 4e-v ^33 *■' •. 'Ji. # ..... #> • _ C:/-' \ -*n r'* ',t>- ■ ^ ■ y % •*- . •- I 1;' O 1° - V ' •5-' % ‘ i. X A’ -i \ ;€ v i # '■\v XS "•4>- J '. r :.*Sv\ St ' % i? IV'. 1 :> ' - Y <- v‘ ‘•j- i A - . .*>- * N. , . V . .5- V ■ *>. • % # v > -•A ■m' . # fr .. •£r # .. X .•s..- «> u-t: * *.%, ' - ^ , r ,x !r » ^ - ? A “s"-.. 0-. ■*'