URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 1 Ljubljana, ponedeljek 16. januarja 1978 Cena 7 dinarjev Leto XXXV 1. podlagi prvega odstavka 5. člena zakona o vo-tvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republi-ke Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-48/74) izdajam ODLOK 0 razPisu volitev članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije I izpišejo se volitve članov Predsedstva Sociali-s ične republike Slovenije. II Člane Predsedstva Socialistične republike Slove-^lie bodo volile občinske skupščine in skupščine skup-°s i občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, e 12- aprila 1978. m komf3' tega odloka skrbi Republiška volilna St. 02001-1/78 Ljubljana, dne 16. januarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. Podlagi drugega odstavka 17. člena zakona o št in delegiranju v skupščine iUradni list SRS, ^77) izdajam ODLOK t^.^Pisu splošnih volitev članov delegacij v ^Jn**1 samoupravnih organizacijah in skupnostih drnih SDl0*nesa glasovanja o izvolitvi delegatov v cnopolitiene zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti dolegi32^6^0 se splošne volitve članov delegacij za in v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ^pUbli^Pravnih interesnih skupnosti v Socialistični delegat ®loveniii ter splošno glasovanje o izvolitvi noPoliti*V-V dnažbenopolitične zbore skupščin družbe-venijj 1 nil1 slcuPnosti v Socialistični republiki Slo- Splog; II članov °rgani volitve članov delegacij v temeljni' sti^ j^aciiah združenega dela in v delovnih skupno ganizac -°PraVHaj0 deIa kupnega pomena za več or Podobni zdru^enega dela, v skupnostih Obrtnih li nih ori dejavnostih ter v delovnih skupnostih držav anov, družbenopolitičnih organizacij, družbe nih organizacij in društev in v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi splošne volitve vseh članov delegacij aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije bodo dne 9. marca 1978. 2. Splošne volitve članov delegacij v krajevnih skupnostih in splošne volitve članov delegacij v kmetijski dejavnosti bodo v nedeljo, dne 12. marca 1978. m Splošno glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin v SR Sloveniji bo v nedeljo, dne 12. marca 1978. IV ' Glasovanje v družbenopolitičnih zborih vseh občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za izvolitev delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bo dne 12. aprila 1978. V Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisij el St. 02003-1/78 Ljubljana, dne 16. januarja 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 3. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti določbe 6. točke 36. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih rEiz-m er j ih delavcev v združenem delu OZD »Centromer-kur* v Ljubljani na seji dne 13. 12. 1977 odločilo: Ugotovi se, da je bila določba 6. točke 36. Sena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD »Centromerkur« v Ljubljani z dne 25. L 1974 v nasprotju z zakonom. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Ljubljani je s predlogom po 4. točki drugega odstavka 411. Sena ustave SR Slovenije začelo postopek za oceno zakonitosti določbe 6. točke 36. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD »Centromerkur« v Ljubljani z dne 25. 1. 1974. Po navedeni določbi samoupravnega sporazuma je med primeri, v katerih lahko odbor za medsebojna razmerja za nedoločen čas razporedi delavca na drugo delovno mesto oziroma delo, ki ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in drugim delavčevim delovnim sposobnostim, naveden tudi primer »če pride med delavci posamezne delovne enote do takih odnosov, ki vplivajo na uspešnost dela«. Predlagatelj je mnenja, da napadena določba samoupravnega sporazuma ni v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ker omogoča subjektivne ocene in zlorabljanje. Delavci OZD »Centromerkur« so med postopkom za oceno zakonitosti obravnavani samoupravni sporazum tako spremenili, da sporna določba 6. točke 36. člena ne velja več od 26. 9. 1977 dalje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da v obravnavanem samoupravnem sporazumu ni bilo določila, ki bi obvezovalo pristojni samoupravni organ, pa pred odločitvijo o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto oziroma delo na podlagi sporne določbe samoupravnega sporazuma ugotovi tudi vzrok nastanka takih odnosov med delavci posamezne delovne enote, ki vplivajo na uspešnost dela in ali morda pri tem ne gre za lažjo ali hujšo kršitev delovne obveznosti. Ta pomanjkljivost je omogočala, da bi na osnovi izpodbijane določbe samoupravnega sporazuma moglo priti do razporeditve delavca za nedoločen čas na drugo delovno mesto oziroma na drugo delo ali k drugi nalogi tudi v primerih, ko bi bilo treba uvesti disciplinski postopek zaradi kršitve delovne obveznosti ali druge kršitve delovne discipline. Dejstvo, da samoupravni sporazum ni določal nikakršnih meril za razporeditev delavca v primeru, določenem v 6. točki 36. člena, je tudi omogočalo, da bi pri konkretni uporabi navedene določbe samoupravnega sporazuma moglo priti do arbitrarnosti in s tem lahko do kršitve pravice delavca, da dela na delovnem mestu, za katero je bil izbran (1. odstavek 18. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 22/73). To je bilo v nasprotju tudi z določbo drugega odstavka 177. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), po kateri je v skladu s samoupravnim splošnim aktom in z zakonom sicer možna razporeditev delavca v temeljni organizaciji, v kateri dela, na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, vendar pa na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa omenjeni akt. Ustavno sodišče je zato na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik. Marjan Jenko, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 82/77-7 Ljubljana, dne 13. decembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 4. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 28. in 29. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih zavodov Slovenije iz februarja 1977, na seji dne 27. 12. 1977 odločilo: Razveljavita se določbi 28. in 29. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih zavodov Slovenije iz februarja 1977. Obrazložitev Ustavno sodišče je po vloženi pobudi s sklepom z dne 10. 11. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 28. in 29. člena v izreku navedenega samoupravnega sporazuma. V zvezi z določanjem meril za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke veterinarskih delavcev, ti določbi sporazuma opredeljujeta delo v dežurni službi in stalni pripravljenosti kot posebni obliki dela in redni delovni obveznosti veterinarskih delavcev; opravljata se preko dela v polnem delovnem času in izven primerov nadurnega dela, določenih v 27. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74). Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšna ureditev delovnega časa ni v skladu z ustavo in zakonom. Z določbo 204. člena ustave je zagotovljeno delavcu, da njegov delovni čas ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu; zakon lahko določi, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine. Enaka določba je v 184. členu zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), v katerem je dodano, da pogoje določa samoupravni splošni akt. Izjeme, ko je dopustno delo preko polnega delovnega časa, so naštete v 27. členu omenjenega republiškega zakona. Po tej določbi je poleg nadurnega dela ob elementarnih in drugih nesrečah, dopustno uvesti nadurno delo v primerih, ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacije dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov. Prav tako je nadurno delo dopustno tudi v primerih, da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanje varnosti in urejenosti prometa ali odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, kakor tudi, da se prepreči prekinitev dela v drugih organizacijah združenega dela ali da se zagotovijo za njegov nepretrgan potek potrebne surovine, kadar to zahteva splošni interes, vendar samo, če tega ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali če nastane potreba po, takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo. S tem, ko je izrečno preko navedenega zakonskega okvira opredelil še druge primere dela v podaljšanem delovnem času, je obravnavani samoupravni sporazum prišel v nasprotje s citiranimi določbami ustave in zakona. Kot izjemno delovno obveznost preko polnega delovnega časa, ki je po zakonu dopustna, opravlja- nje dežurne službe oziroma stalne pripravljenosti ni možno uvesti kot trajno zadolžitev. Glede na navedeno in upoštevajoč okoliščine 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na Podlagi določb 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona je ustavno sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki'dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 65/77-14 Ljubljana, dne 27. decembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 5. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) in v zvezi z 38. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19-1224/77) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941®, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 ih odlikovancev z redom narodnega heroja v letu 1977 I Imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki jim je bila odmerjena pokojnina v nižjem znesku kot 4.783,96 dinarjev, se v smislu 38. člena zakona o Pokojninskem in invalidskem zavarovanju določi republiški pokojninski dodatek v višini 100-odstotne razlike med odmerjeno pokojnino in pokojninsko osnovo ■l-TSS.ge dinarjev. II Po določbi I. točke tega odloka se pokojninski pre-Isrnki določijo tudi imetnikom »Partizanske spomeni-ce 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom Orodnega heroja, ki so se upokojili po .1. januarju !977, če je to zanje ugodnejše. III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-14/69 Ljubljana, dne 4. januarja 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ■ Predsednik Andrej Marinc 1. r. 6. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor —Celje—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9-63/69) in drugega odstavka V. točke odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec (Uradni list SRS, št. 9-64/69 in št. 21-197/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Celje I V naslovu in v drugem odstavku I. točke odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Celje (Uradni list SRS, št. 17-761/76) se beseda »Celje« nadomesti z besedama: »Arja vas«. IX Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-47/72 Ljubljana, dne 4. januarja 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 7. Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234/73) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiško sekretarko za finance ODREDBO o spremembah In dopolnitvah odredbe o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke t- I V drugem odstavku 4. točke odredbe o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 30-1320/76) se zneski v zadnji vrsti spremenijo tako, da se glasijo: tj. 3383 din (bruto) oziroma 2359 din (neto); V 5. točki se besedilo »leta 1977« spremeni in dopolni tako, da se glasi: »in po zaključnem računu za leto 1977«. V prvem odstavku 6. točke se v 3. vrsti besedilo »leta 1977« spremeni in dopolni tako, da se glasi: »in zaključnega računa za leto 1977«. II Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1130-10/76 Ljubljana, dne 29. decembra 1977. Soglašam! Republiški sekretar za delo Republiška sekretarka pavle Gantar L r za finance Milica Ozbič 1. r. 8. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o podaljšanju veljavnosti odredbe o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na javnih cestah zunaj naselja I Veljavnost odredbe o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na javnih cestah zunaj ■ naselja (Uradni list SRS, št. 17/76) se podaljša do 31. januarja 1979. II Ta odredba začne veljati 1. februarja 1978. St. 01/1-S-010/47-74 Ljubljana, dne 12. januarja 1978. Republiški sekretar ( za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. 9. Na podlagi tretjega odstavka 162. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. .2.3/76) izdaja republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo NAVODILO o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 Pri graditvi zaklonišč za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki je treba upoštevati urbanistične pogoje, določene s tem navodilom. II. URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA 2 Urbanistični program za območje občine vsebuje poleg obvezne grafične dokumentacije iz 4. člena za- kona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) tudi osnove za graditev zaklonišč. Osnove za graditev zaklonišč iz prejšnjega odstavka obsegajo v skladu s konceptom splošnega ljudskega odpora v občini izhodišča in smernice za graditev zaklonišč na območju občine, upoštevajoč funkcijo in zmogljivost mest in naselij, v njih razvrščene .dejavnosti in objekte, prehrambene, energetske in druge kapacitete, objekte regionalne infrastrukture kot tudi podatke o reliefnih, geoloških, seizmoloških, geomehanskih, vodnogospodarskih in drugih za graditev zaklonišč pomembnih prostorskih razmer. 3 Urbanistični načrt vsebuje v načrtu namenske izrabe površin (2. točka 7. člena zakona o urbanističnem planiranju) še poseben prikaz lokacije zaklonišč, ki obsega: — opredelitev funkcij posameznih območij v ureditvenem območju ter meje in velikost posameznih območij; — predvideno število prebivalcev, delovnih mest in obiskovalcev v posameznem območju; — stopnjo potrebne zaščite posameznega območja. 4 V programskem delu zazidalnega načrta se določi poleg predpisanih elementov v tretjem odstavku 8. člena zakona o urbanističnem planiranju tudi programska opredelitev graditve zaklonišč za posamezno zazidalno območje ter izbor vrste zaklonišč po uporabnosti in stopnji zaščite glede na število prebivalstva, delovnih mest in obiskovalcev. Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje poleg predpisanih dokumentov v četrtem odstavku 8. člena zakona o urbanističnem planiranju tudi točno lokacijo vseh zaklonišč z označbo vrste zaklonišč, njih velikosti ter glavne pristope v zaklonišča in prikaz zasilnih izhodov iz zaklonišč. 5 Urbanistični red določa način urejanja zaklonišč, njihovo lego, pomen, funkcijo in dostopnost. 6 Investitorji, ki so dolžni zgraditi zaklonišče, morajo lokacijski dokumentaciji priložiti poseben načrt zaklonišča izdelan v skladu z določbami drugega odstavka 4. točke tega navodila, ne glede na to ali se območje objekta ureja z zazidalnim načrtom ali z drugim urbanističnim dokumentom. Na načrt iz prejšnjega odstavka daje soglasje pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 7 Vsi urbanistični dokumenti za graditev zaklonišč so tajni in niso podvrženi po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju predpisani razgrnitvi ter niso na vpogled občanom po 14. členu tega zakona. III. VRSTE ZAKLONIŠČ GLEDE NA UPORABNIKE 8 Glede na uporabnike, ki so jim namenjena, so lahko zaklonišča: zaklonišča za stavbe (hišna zaklonišča) in stavbne bloke, zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije in javna zaklonišča. Zaklonišča za stavbe (hišna zaklonišča) in stavbno bloke so namenjena za zaščito stanovalcev v dolo-ceni hiši ali skupini hiš. Gradijo se večinoma v stanovanjskih soseskah in drugih stanovanjskih območjih. Zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije so namenjena za zaščito delavcev teh organizacij kakor tudi za zaščito oseb, ki so v Poslovni ali storitveni zvezi z njo. Gradijo se v de-ovnih območjih, ter v industrijskih, obrtnih in dru-gih conah. Javna zaklonišča so namenjena vsem občanom, ki so ob času nevarnosti v bližini zaklonišča. Javna zaklonišča se gradijo zlasti v upravno poslovnih in trgovskih središčih mest in naselij oziroma pretežno ain> kjer se dnevno odvija družbeno življenje. študentov v izmeni in za 2/3 vseh zaposlenih v naj-večji delovni izmeni; — v zdravstvenih domovih in bolnicah v skladu z vojnimi nalogami; — v domovih za starejše občane: za 2/3 oskrbovancev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni; — na železniških in avtobusnih postajah: za enourno poprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. Enourno poprečje števila potnikov se praviloma izračuna tako, da se polovično število sedežev na vlakih oziroma na avtobusih, ki dnevno prihajajo- in odhajajo, deli s številom 16. Za stavbe, za katere ni določeno dimenzioniranje zmogljivosti zaklonišč po določbah prejšnjega odstavka, določi zmogljivost zaklonišč pristojni občinski upravni organ po poprejšnjem sklepu sveta skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. IV. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ 11 9 Investitorji stanovanjskih hiš, ki so po določbah člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, ® • 23/76) obvezni s svojimi sredstvi zgraditi zakloni-^ v stanovanjski hiši, morajo zaklonišče dimenzio-'fati tako, da je v njem zagotovljena zakloniščna zmogljivost najmanj za polovico stanovalcev. Število -akloniščnih mest v stanovanjski hiši se določi tako, a.se Da 50 m* bruto razvite površine stavbe računa naimanj eno zakloniščno mesto. Za stanovalce družinskih in drugih majhnih stavb, 7 katerih se ne gradijo zaklonišča, se morajo zgraditi shupna zaklonišča s tem, da je njihova zmogljivost v S Iadu z določbami prejšnjega odstavka 10 .. Organizacije združenega dela in druge organiza-te, ki so po zakonu o ljudski obrambi dolžne zgra-. 'n zaklonišče za svoje delavce in obiskovalce, moranj3 zaklonišče dimenzionirati tako, da se doseže na-e(lnja zmogljivost zaklonišča za uporabnike: ' —- v samskih domovih: za polovično število sta-°valcev in 2/3 zaposlenih delavcev v taki stavbi; ~~ v stavbah organizacije združenega dela ali dru-ge organizacije, ki dela v dveh ali več izmenah: za zaposlenih v naj večji delovni izmeni; o ~~ v stavbah organizacije združenega dela ali dru- organizacije, ki dela v eni izmeni: za 2/3 zaposle-mti; , ( ~7 v stavbah kulturno prosvetnih organizacij, v j0 se zbira večje število ljudi: praviloma za po-i lcn° število sedežev in za 2/3 zaposlenih v delovni oh en'' Pristojni občinski upravni organ za ljudsko rambo ne določi drugače; j .J— v hotelih in drugih turističnih objektih: za po-‘, .Icr>0 število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji elo'mi izmeni; - v stavbah s trgovskimi lokali: za 2/3 število ^PDslenih v naj večji izmeni in za kupce, za katere Vfx;.ra^una dvakratno število vseh zaposlenih v naj- R delovni izmeni; števu~ V stavhah z gostinskimi lokali: za: polovično vpx;! ° se<3ežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v naj-Polovni izmeni; riitl ~~ v šolskih stavbah in v stavbah vzgojnovarstve-ostanov: za 2/3 varovancev, učencev, dijakov ali Javna zaklonišča se gradijo glede na število prebivalcev, za katere ni hišnih zaklonišč ali zaklonišč za skupino hiš, in na ocenjeno število prebivalcev, ki se utegnejo znajti na javnem mestu v radiusu gravitacije takega zaklonišča. V. SMERNICE ZA RAZMESTITEV ZAKLONIŠČ 12 Pri izdelavi urbanističnih dokumentov iz 2., 3. in 4. točke tega navodila je treba predvideti izgradnjo omrežja zaklonišč upoštevajoč tele smernice: a) omrežje zaklonišč naj bo razporejeno čimbolj enakomerno glede na gostoto naseljenosti in stopnjo ogroženosti; b) vsaka stavba s 25 ali več stanovalci mora praviloma imeti svoje zaklonišče; c) naj večja dovoljena razdalja med stanovanjem ali delovnim prostorom in zakloniščem naj ne presega 200 m; navpična pot med stanovanjem ali delovnim prostorom v najvišji etaži stavbe in vhodom v zaklonišče se računa trojno; č) težiti je treba k graditvi več jela števila manjših zaklonišč, prostornine za največ 200 oseb. Le izjemoma v posebno utemeljenih primerih se gradijo tudi zaklonišča z večjo zmogljivostjo; d) zaklonišča se praviloma gradijo za dvonamen-sko rabo ob pogojih, določenih v 167. členu zakona o ljudski obrambi; e) zaklonišča morajo biti toliko oddaljena od skladišč lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi, da morebitni požar ali eksplozij a'teh objektov ne more vplivati na varnost uporabnikov zaklonišča; f) zaklonišča naj se načelno ne grade v bližini objektov, ki so privlačni za zračne in druge napade (mostovi, vojaški objekti, pomembna prometna križišča, močneje ogroženi proizvodni objekti in podobno). • ir Lokacija vsakega zaklonišča in dostopna pot do njega morata biti izbrana tako, da je zaklonišče možno zapustiti kljub ruševinam bližnjih objektov ali same stavbe, v katerem je zaklonišče. Domet ruševin oziroma verjetna razdalja, do katere se razlete glavne količine ruševin, ob razdejanju hiše, znaša merjeno pravokotno na stranice njenega tlorisa: d = 1,8 VH — 1 vendar ne manj kot d = 6,25 H, pri čemer je d — domet ruševin v metrih, H — višina hiše v metrih. VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 14 Občinske skupščine vskladijo najkasneje do 31. decembra 1978 urbanistični program, urbanistične načrte in zazidalne načrte rta način določen v 2. do 4. točki tega navodila, urbanistične rede pa do 31. decembra 1979 na način, določen v 5. točki tega navodila. 15 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-43/77 Ljubljana, dne 9. januarja 1978. Republiški Sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gr. inž., 1. r. Soglaša: Republiški sekretar za ljudsko obrambo-Miha Butara 1. r. 10. Na podlagi 36., 37., 39. in 47. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in z namenom, da uresničujejo družbene interese ter potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami in da pospešijo razvoj družbene samozaščite na tem področju, občinske skupnosti za varstvo pred požarom sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom 1. člen Občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom na območju SR Slovenije ustanovijo Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom bodo v skupnosti prek svojih delegatov: — sporazumno reševale tiste zadeve požarnega varstva, ki so pomembne za SR Slovenijo in tako pripomogle k pospešenemu razvoju požarnega varstva, — skupno določale, usklajevale in usmerjale politiko razvoja službe varstva pred požarom, — sooblikovale politiko službe varstva pred požarom v SFR Jugoslaviji, — na temelju solidarnosti in vzajemnosti zagotavljale možnosti in sredstva za nabavljanje in uporabo specialnih gasilskih in reševalnih tehničnih sredstev, ki so lahko racionalno izkoriščena na območju več občin ob nekem požaru, veliki naravni ali drugi nesreči, — spodbujale, pospeševale in razvijale samoupravne odnose, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju varstva pred požarom, — uresničevale naloge, ki so širšega pomena za delovanje in razvoj varnosti pred požarom, zlasti glede raziskovalnega dela, propagandne in založniške dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja strokovnih kadrov, — spremljale in proučevale stanje ter dosežke na področju varstva pred požarom, — predlagale politiko in sodelovale pri sprejemanju zakonov in drugih predpisov na področju varstva pred požarom, — vzpodbujale in podpirale sodelovanje s samoupravnimi skupnostmi z gasilskimi in drugimi organizacijami na področju varstva pred požarom v drugih republikah in pokrajinah, — podpirale in razvijale mednarodno sodelovanje na področju varstva pred požarom, — podpirale in usmerjale razvoj gasilskih organizacij na področju, kjer niso razvite v skladu z razvojem tehnologije in proizvodnje, — podeljevale posebna republiška priznanja in nagrade za delo in dosežke na področju varstva pred požarom. - Skupnost bo opravljala tudi druge naloge, ki so določene z zakonom kot njena pristojnost ali z drugimi sporazumi med skupnostmi za varstvo pred požarom in naloge, ki bi se s sporazumom še naknadno prenesle v njeno pristojnost. 3. člen Sedež skupnosti je v Ljubljani. 4. člen Skupnost sodeluje pri načrtovanju in uresničevanju svojih nalog z drugimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami na območju SR Slovenije in SFR Jugoslavije. 5. člen Skupnost opravlja naloge na temelju srednjeročnega in letnega delovnega programa, ki je podlaga za oblikovanje in delitev dohodka skupnosti. Skupščina skupnosti sprejme srednjeročni in letni delovni program v soglasju s Skupščino SR Slovenije. 6. člen Letni delovni program skupnosti se financira na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklene skupnost z občinskimi samoupravnimi skupnostmi za varstvo pred požarom. S samoupravnim sporazumom po prvem odstavku tega člena, se določi delež prispevka posamezne občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom. Občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom sklenejo samoupravni sporazum o financiranju letnega delovnega programa skupnosti za vsako * leto, najkasneje do 31. marca za tekoče leto. Za financiranje nalog iz svojega delovnega programa lahko skupnost sklene samoupravni sporazum tudi z drugimi zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi. 7. člen Skupnost daje sredstva uporabnikom na temelju delovnih programov in v skladu s politiko razvoja varstva pred požarom. Skupnost daje sredstva uporabnikom s pogojem, ji poročajo o njihovi uporabi. 8. člen Če dobi skupnost za izvedbo določenih nalog ali 23 Posebne namene sredstva iz drugih virov, jih mora uPorabiti za izpolnitev teh nalog ali v te namene. O uporabi morebitnih lastnih dohodkov odloča skupnost samostojno. 9. člen Sredstva skupnosti se stekajo na posebnem računu skupnosti pri SDK. 10. člen „ Za opravljanje nalog s področja varstva pred požarom, ki so pomembne tudi za druge samoupravne ^teresne skupnosti, združuje skupnost svoja sredstva, sredstvi, drugih samoupravnih interesnih skupnosti. 11. člen Če je zaradi nerednega priliva sredstev občinskih ^am°upravnjli skupnosti za varstvo pred požarom ali rugih razlogov primanjkljaj tolikšen, da letnega de-ovnega programa skupnosti ni mogoče realizirati, sPrejme skupnost v soglasju s Skupščino SR Slove-niie nov delovni program. 12. člen trgani skupnosti so: ' skupščina skupnosti, izvršni odbor skupščine, nadzorni odbor. — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe svojega dela, — določa osnove in merila za uporabo sredstev, s katerimi razpolaga ter sprejema načrt razdelitve sredstev, — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun skupnosti, — odloča o najemanju posojil in način odobravanja kreditov iz lastnih sredstev. 16. člen Skupščina skupnosti odloča na skupnem zasedanju svojih zborov. Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in ki so določena v 15. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, odločata zbora enakopravno. Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih. Če odločitev o vprašanjih iz prejšnjega odstavka ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Če se tudi v usklajevalnem postopku ne doseže soglasje, lahko Skupščina SR Slovenije na predlog izvršnega odbora začasno uredi to vprašanje, vendar ne več kot za eno leto. 17. člen Delegat je za svoje delo v skupščini odgovoren samoupravni skupnosti oziroma organizaciji, ki ga je delegirala v skupščino. 13. člen Skupščina skupnosti je najvišji organ upravlja-skupnosti. Skupščina skupnosti šteje 58 delegatskih mest. Skupščina skupnosti ima dva zbora, lov ^'30r uP°rabnikov, ki ga sestavljajo delegati de-ga ? temeljnih in drugih organizacij združene- ievQ6 3 *n drugih samoupravnih organizacij ter kra-jQ in drugih skupnosti in delovnih ljudi, ki dela-s sredstvi v lasti občanov, ima 29 delegatskih mest. cev ■ °,r izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delav-fjj ln članov gasilskih organizacij, ima 29 delegatskih 14. člen 2u T zboru uporabnikov delegirajo svoje delegate pQ.ri uporabnikov občinskih skupnosti za varstvo pred en ar°m tako, da dve občinski skupnosti delegirata Sa delegata. i2v . 2k°r izvajalcev delegirajo svoje delegate zbori forn t CeV Očinskih skupnosti za varstvo pred poža-cig, ak°, da dve občinski skupnosti delegirata enega skutfačin pošiljanja delegatov in katere občinske §a rin°s^ Za varstvo pred požarom delegirajo skupne-Upra eSata v ustrezen zbor skupščine Zveze samo-v0 r.Vni^ interesnih skupnosti SR Slovenije za varst-sp0r Požarom, se uredi s posebnim samoupravnim ma azurn°m, ki ga sklenejo udeleženci tega sporazu- 15. člen Skupšfina skupnosti opravlja tele naloge: dfp, sPrejema. spreminja in dopolnjuje statut in °e splošne akte skupnosti, 18. člen Pravice in dolžnosti delegata skupščine so zlasti: — po načelu sporazumevanja in dogovarjanja odloča o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu in voli organe skupnosti, — predlaga v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupnosti in njenih organov, — redno spremlja delo organov skupnosti in aktivno sodeluje v ofganih skupnosti in v izvajanju njenih stališč in sklepov, — posreduje pred sejami skupščine mnenja in stališča samoupravne skupnosti oziroma organizacije, ki ga je delegirala, o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, — poroča o delu v skupščini in o sprejetih sklepih in stališčih samoupravni skupnosti, ki ga je delegirala. I 19. člen Nadzorni odbor skupnosti je organ samoupravnega nadzora. Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Skupščina skupnosti izmed delegatov voli predsednika in člane nadzornega odbora. — Nadzorni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — opravlja nadzor nad izvajanjem politike, ki jo je sprejela skupnost, — opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic in obveznosti skupnosti, — opravlja nadzor nad trošenjem sredstev in nad delovanjem organov skupnosti in strokovne službe. Stran 8 URADNI LIST SRS Št 1 — 16. I. 1978 20. člen S statutom se določijo delovno področje in način dela skupščine ter njenih organov ter način njihove izvolitve, način odločanja, podrobnejša opredelitev nalog, oblikovanje in uporaba sredstev, organizacije strokovne službe ter druge, za delovanje skupnosti pomembne naloge. 21. člen Dogovor z zavarovalnimi skupnostmi, po določbah 76. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) mora skupnost sprejeti najkasneje do 31. decembra vsakega leta, z veljavnostjo za naslednje leto. 22. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo ustanoviteljice ter ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije. 23. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti se objavi v Uradnem listu SRS. “Podpisniki samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom občinskih skupščin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje; Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper-Izola-Piran, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Postojna, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ribnica, Sevnica, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sežana, Škofja Loka, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec. Ljubljana, dne 6. decembra 1977. Predsednik skupščine Metod Rotar 1. r. 11. Na podlagi 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 20. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom je skupščina Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom na 1. zasedanju dne 7. julija 1977 sprejela STATUT Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zveza samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost na področju varstva pred požarom, ki so jo ustanovile občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom v SR Sloveniji s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom. 2. člen Skupnost je ustanovljena z namenom, da spodbuja, načrtuje, usklajuje in pospešuje dejavnost na področju varstva pred požarom na območju SR Slovenije. 3. člen Skupnost deluje v skladu z ustavo, z zakoni, v skladu s sporazumom o njeni ustanovitvi in tem statutom. Delo skupnosti je javno. 4. člen Skupnost upravlja s sredstvi, ki jih s samoupravnim sporazumom o financiranju Zveze skupnosti za varstvo pred požarom združujejo občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom in drugimi sredstvi, ki jih skupnost samostojno pridobi. Sredstva se uporabljajp v skladu s sprejetimi programi, ki jih sprejme skupščina za izvajanje nalog, ki so določene v samoupravnem sporazumu. 5. člen Skupnost je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani. 6. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom »Socialistična republika Slovenija Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom«, v spodnjem delu pa naveden sedež »Ljubljana«. II. ORGANI SKUPNOSTI 7. člen Organi skupnosti so: — skupščina skupnosti, — izvršni odbor skupščine, — nadzorni odbor. a) Skupščina skupnosti 8. člen Skupščina skupnosti opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma, še tele naloge: — sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge splošne akte skupnosti ter tolmači določila statuta, — sprejema poslovnik o svojem delu, — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe svojega dela, — določa osnove in merila za uporabo sredstev, s katerimi razpolaga ter sprejema načrte razdelitve sredstev, — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun skupnosti, — odloča o najemanju posojil in načinu odobravanja kreditov iz lastnih sredstev, — obravnava poročilo o delu izvršnega odbora skupščine, — izmed delegatov voli in razrešuje predsednika, podpredsednika skupščine skupnosti, predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora skupščine, predsednika obeh zborov skupščine skupnosti ter predsednika in člane nadzornega odbora, — imenuje in razrešuje tajnika skupnosti, — odloča o ugovorih proti odločitvam izvršnega odbora skupščine, — podeljuje republiška priznanja in nagrade za dosežke in dejavnost, na področju požarnega varstva io predlaga kandidate za družbena priznanja in državna odlikovanja. 9. člen Skupščina skupnosti odloča na skupni seji obeh zborov. v Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzo-^ več kot polovica delegatov vsakega zbora. Odločitve sprejema z večino glasov delegatov obeh zborov. O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost ln so določena v 15. členu samoupravnega sporazuma 0 ustanovitvi skupnosti, odloča skupščina skupnosti z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. . ^bora enakopravno odločata o naslednjih vpra- o sprejemanju, spremembah in dopolnitvah sta-uta in drugih splošnih aktov, — o sprejemanju dolgoročnih, srednjeročnih inlet-uih programov dela, — o osnovah in merilih za uporabo sredstev in o uačrtu razdelitve sredstev, o sprejemanju letnega finančnega in zaključ-neSa računa, • o zadolžitvah skupnosti in ' o načinu odobravanja kreditov iz svojih sredstev. 10. člen . Gradiva za seje morajo biti dostavljena delegatom J manj 14 dni pred dnevom seje. 11. člen a skupnosti se mora sestati najmanj dva- Sejo skupščine skupnosti sklicuje njen predsednik. Predsednik mora sklicati sejo skupščine skupnosti, predlaga: , Skupščin kletno. — najmanj 1/3 občinskih samoupravnih skupnosti a varstvo pred požarom, ~~ izvršni odbor skupščine. Za ri;e^lagateli mora skupščini skupnosti s predlogom sklic predložiti tudi predlog dnevnega reda zustrez-lm gradivom. v Ge predsednik skupščine skupnosti ne skliče seje roku 15 dni no prejemu predloga, skliče sejo lahko Predlagatelj. 12. člen nilr ^rpščina skupnosti ima predsednika, podpredsed-a in dva predsednika zborov. Predsednik skupščine skupnosti opravlja zlasti na-^®dnje naloge: ' skrbi za sodelovanje z Gasilsko zvezo Slovenije, ~~ sklicuje in vodi seje skupščine skupnosti, j, 7~ zastopa skupščino skupnosti pred tretjimi ose-hoat'1 V °^v^ru Pooblastil, ki mu jih da skupščina skup- nosti spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupin s*. ~~ opravlja druge naloge, ki mu jih določi skup- na skupnosti. ods svoie delo je predsednik skupščine skupnosti °voren skupščini skupnosti Kadar je odsoten, ga nadomešča podpredsednik skupščine skupnosti. Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti je štiri leta in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo. 13. člen S poslovnikom se podrobneje določi način dela skupščine skupnosti. O sejah skupščine skupnosti se piše zapisnik. b) Izvršni odbor skupščine 14. člen Izvršni odbor skupščine ima predsednika, podpredsednika in 13 članov. Predsednik, podpredsednik in najmanj polovica članov izvršnega odbora skupščine mora biti izvoljena iz vrst delegatov, ostali člani izvršnega odbora skupščine so lahko izvoljeni iz vrst zainteresiranih organizacij, organov in skupnosti. 15. člen Izvršni odbor skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — uresničuje sklepe skupščine' skupnosti, — pripravlja in predlaga splošne akte, ki jih sprejema skupščina skupnosti, — pripravlja in predlaga gradiva, o katerih razpravlja in odloča skupščina skupnosti, — skrbi za izvrševanje finančnega načrta, — imenuje in razrešuje predsednika in člane stalnih in začasnih komisij izvršnega odbora skupščine in daje soglasje k pravilnikom o delu teh komisij, — obravnava predloge, pobude in mnenja gasilskih organizacij in njihovih organov, — poroča skupščini skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti. Izvršni odbor skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 16. člen Izvršni odbor skupščine odloča na sejah. Seje izvršnega odbora skupščine sklicuje predsednik. Seja izvršnega odbora skupščine je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica članov. Sklep izvršnega odbora skupščine je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica članov izvršnega odbora skup-ščine. Na sestankih izvršnega odbora skupščine se piše zapisnik. 17. člen Predsednik izvršnega odbora skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje izvršnega odbora skupščine, — podpisuje akte in sklepe izvršnega odbora skupščine, — zastopa izvršni odbor skupščine v okviru pooblastil, ki mu jih da izvršni odbor skupščine, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in izvršnega odbora skupščine, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri izvršni odbor skupščine. Za svoje delo je predsednik izvršnega odbora skupščine odgovoren skupščini skupnosti in izvršnemu odboru skupščine. Kadar je predsednik izvršnega odbora skupščine odsoten, ga nadomešča podpredsednik izvršnega odbora skupščine. 18. člen Za smotrno opravljanje nalog, za izvajanje programa, lahko izvršni odbor skupščine ustanovi stalne in občasne komisije. 19. člen Mandatna doba • predsednika, podpredsednika in članov izvršnega odbora skupščine je štiri leta. Člani izvršnega odbora skupščine so lahko ponovno izvoljeni zapored še za eno mandatno dobo. 20. člen Izvršni odbor skupščine sprejme poslovnik o načinu svojega dela v soglasju s skupščino skupnosti. 21. člen Občinska skupnost za varstvo pred požarom, katere delegat je bil izvoljen za funkcionarja skupnosti, ima pravico, da pošlje na sejo skupščine skupnosti drugega delegata. V primeru, da občinska skupnost za varstvo pred požarom uporabi pravice iz prvega odstavka tega člena, izgubi na tej seji funkcionar pravico do glasovanja. 22. člen Delegat, ki je dobil stalni mandat kot funkcionar skupnosti, se lahko odpokliče v skladu z načeli 50. do 52. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščini družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74). Kolikor je odpoklican v skladu s prvim odstavkom tega člena delegat, ki je izvoljen za funkcionarja skupnosti, izvoli skupščina skupnosti na izpraznjeno mesto iz vrste delegatov skupščine skupnosti drugega. c) Nadzorni odbor 23. člen Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Skupščina skupnosti izmed delegatov voli predsednika in člana nadzornega odbora. Nadzorni odpor opravlja zlasti naslednje naloge: — opravlja nadzor nad izvajanjem politike, ki jo je sprejela skupnost, — opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic in obveznosti skupnosti, — opravlja nadzor nad trošenjem sredstev in nad delovanjem organov skupnosti in strokovne službe. III. TAJNIK 24. člen Skupnost ima tajnika skupnosti, ki opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za pripravo gradiva in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti in izvršnega odbora skupščine, — skrbi za delo strokovne službe, — je odredbodajalec in izvajalec finančnega načrta glede sredstev za delo strokovnih služb, — skrbi za obveščanje javnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih določa skupščina skupnosti, izvršni odbor skupščine in predsednik skupščine skupnosti. Tajnik skupnosti sodeluje na sejah skupščine'skupnosti in izvršnega odbora skupščine brez pravice glasovanja. Za svoje delo je odgovoren skupščini skupnosti in izvršnemu odboru skupščine. 25. člen Za opravljanje strokovne, administrativne, tehnične in finančne naloge za skupščino skupnosti, izvršni odbor skupščine in za druge organe skupnosti, lahko skupščina skupnosti na predlog izvršnega odbora skupščine ustanovi lastno strokovno službo ali pa po dogovoru te naloge poveri ustrezni gasilski ali drugi organizaciji. 26. člen Sredstva za delo strokovne službe se določajo vsako leto na podlagi njenega delovnega načrta v finančnem načrtu skupnosti. IV. JAVNOST IN ZAKONITOST DELA SKUPNOSTI 27. člen Seje skupščine skupnosti, izvršnega odbora skupščine in komisij so javne. 28. člen Zakonitost dela skupnosti nadzoruje za notranje zadeve pristojni republiški upravni organ. V. ODGOVORNOST, PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 29. člen Delegat je za svoje delo v skupščini skupnosti odgovoren občinski samoupravni skupnosti za varstvo pred požarom, ki ga je delegirala v skupščino skupno-sti. 30. člen Pravice in dolžnosti delegata skupščine skupnosti so zlasti: — odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu in voliti organe skupnosti, — predlagati v obravnavo skupščini skupnosti vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine skupnosti, izvršnega odbora skupščine in njenih organov, — redno spremljati delo organov skupnosti in aktivno sodelovati v organih skupnosti, — posreduje pred sejami skupščine skupnosti mnenja in stališča občinske samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom oziroma organizacije, ki ga je delegirala o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, — poročati o delu v skupščini skupnosti o sprejetih sklepih in stališčih občinskim samoupravnim skupnostim za varstvo pred požarom oziroma organizaciji, ki ga je delegirala. VI. FINANCIRANJE SKUPNOSTI 31. člen Osnovni vir za financiranje skupnosti in njenega programa so sredstva za varstvo pred požarom, ki jih Združujejo na podlagi samoupravne, Danciranju sprejetega programa del. 32. člen Druga sredstva skupnosti so lahko tudi: — sredstva, ki jih dobi skupnost za izvedbo dodatnih nalog ali za posebne namene, — dotacije in druga sredstva. 33. člen Sredstva, ki jih dobi skupnost za posebne namene, se uporabljajo v skladu s temi nameni. 34. člen Skupnost daje sredstva uporabnikom na temelju delovnih načrtov, na podlagi sprejetega programa in sklenjenih sporazumov in finančnih načrtov. 35. člen Za financiranje nalog na področju varstva pred Požarom, ki so pomembne za več občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom, Združuje skupnost s samoupravnim sporazumom svoja sredstva s sredstvi teh skupnosti. 36. člen Za materialno in finančno poslovanje skupnosti se uporabljajo določbe, ki veljajo za samoupravne interesne skupnosti. 37. člen Skupnost ima obvezno rezervo. V obvezno rezervo skupnosti se vsako leto izloči najmanj 2 °/o skupnih dohodkov skupnosti. Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo Preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 5 °/o enoletnih °hodkov skupnosti, ponovno pa nastanejo, ko se sred-tva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek. 38. člen » Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo: ' če sredstva iz virov ne potekajo pravočasno, ~ če mora skupnost zaradi nepredvidenih objek-. Vriid okoliščin dati več sredstev za financiranje po-ttrovarnostne dejavnosti kot so bila dogovorjena in , . če se pojavijo drugi večji nepredvideni izdatki, 1 lik je skupnost dolžna kriti po samoupravnem spo-zumu o financiranju in po tem statutu. 39. člen Ta statut začne veljati, ko ga je sprejela skupšči-^ skupnosti in ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije. Ljubljana, dne 6. decembra 1977. Predsednik skupščine Metod Rotar 1. r. skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji sprejela na seji dne 27. decembra 1977 SKLEP o višini starostne pokojnine 1 Starostna pokojnina se od 1. januarja 1978 določi v višini 595 din na mesec. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 264717-2/7 Ljubljana, dne 27. decembra 1977. Skupščina samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije Predsednik Jože Pikelj 1. r. 13. . 4. Člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Prispevek odmerja davčna uprava. 5. člen Ta odlok prične veljati takoj po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 010-12/77-S Ljubljana, dne 29. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 26. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ,, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 7/77) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela dne 19. decembra 1977 in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen ODLOK Pož'a UnC*ran^U (emeUnih nalog programa varstva pred rom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 1. člen cP?'aVCi temelinih in drugih organizacij združene-ter delovnih skupnosti in občani, ki z oseb- V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72. 7-98/73 in 45-1028/73), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Šiška z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1-53/75) sprejela kot svoj odlok in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa pro- izvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 29-1554/75, 5-216/76 in 17-786/76) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se v celoti glasi: Posebni občinski prometni davek se plačuje od alkoholnih in umetnih brezalkoholnih pijač ter sodavice: 1. Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra — od naravnega vina in vinsko sadnih pijač, vključno vina tipa »biser« 2 — od penečega vina 4 2. Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od cene odstotek — od medice 15 — od piva ' 30 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 45 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst proizve- denih z manj kot 50 °/c iz domačih surovin, računano po vrednosti, v odstotku od cene 50 4. Od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice — v odstotku od cene 3 Opomba: 1. Davčna osnova .ža alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za pijače iz 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika na debelo ali prodajalca, na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni žavezanci . za pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma lastne končne potrošnje. 3. Ža nabavno ceno iz 2. odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovih in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2«/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 1-421-010/77 Ljubljana, dne 29. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 27. Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12-294/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za: spise in druga upravna dejanja iz pristojnosti občine Ljubljana Šiška se plačujejo občinske upravne takse. 2. člen Občinske upravne takse po tem odloku se plačujejo pri: , — upravnih phanih občine Ljubljana Šiška, — upravnih organih mesta Ljubljane, kadar izvršujejo upravna opravila za občane in organizacije občine Ljubljana Šiška, — organizacijah združenega dela in drugih organizacijah kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon, ali na podlagi zakonov izdan predpis odločajo o upravnih stvareh. 3. člen Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini. 4. člen Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje, za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet skupščine občine. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela, oziroma njene poslovne enote ali organa. 5. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77). 6. - člen Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave določene z zakonom o upravnih taksah. 7. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 11-201/72), ki ga je Skupščina občine Ljubija- na Šiška z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, t- 1-53/75) sprejela kot svoj odlok. St. 1-423-04/77-654/77 Ljubljana, dne 27. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-350-034/77-613/77 Ljubljana, dne 22. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 28. Na podlagi 3., 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter op čl.ena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list ■ , št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška aa 38. seji Zbora združenega dela dne 19. decembra in 38. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1977 sprejela ODLOK 0 sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 4/3, ŠI 1, ŠS 5/1, ŠS 5/2 in ŠS 5/3 29. Na podlagi 3., 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 38. seji Zbora združenega dela dne 19. decembra 1977 in na 38. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1977 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS 12 — Podutik, I. laza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c) 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območja zazidalnih tokov ŠS 4/3, ŠI 1, ŠS 5/1, ŠS 5/2 in ŠS 5/3, ki ga s^el.1 Ljubljanski urbanistični zavod v decembru 19'5, št. projekta 1913/74 in 1802/74. Zazidalni načrt se nanaša na območje, ki ga ome-Uiejo: Celovška cesta, Šišenska cesta, cesta Pod hri-°m, Matjanova pot, Vodnikova cesta in cesta Na jami. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični Po določilih 8. člena zakona o urbanističnem plavanju, vključno s pravilnikom za izvajanje. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, or-a.nizacijam *n skupnostim pri upravnih organih Skup-<5;x?e mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana pristojnih za urbanizem, pri geodetski upravi ana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. Ljublj 4. člen urb1Sad20rstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja anistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb mipsčine mesta Ljubljane. 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje SS 12 — Podutik, I. faza (za dele zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 3 c, 4 c, 5 c in 6 c), ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije v novembru 1976, št. projekta 350/1. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju, vključno s predračunom komunalne ureditve in pravilnikom za izvajanje. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri geodetski upravi Ljubljana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen °dl u uveIiavitvii° tega odloka se neha uporabljati hik “ ° potrditvi urbanistične dokumentacije (Glas-koi’ st- 29-80/66 in Uradni list SRS, št. 37-1090/74), 1 v 0r nanaša na območje iz drugega odstavka lena tega odloka. Št. 1-350-023/77 Ljubljana, dne 19. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. % MOZIRJE 30. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela ODLOK • spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1977 1. člen V odloku o proračunu občine Mozirje za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14-842/77) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1977 znašajo Razporejeni prihodki Nerazporejeni prihodki ' 2. člen Drugi člen se spremeni tako, da se glasi: Prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1977 se glede na namen razdelijo na: — dejavnost oragnov družbenopolitične skupnosti 12,599.245 — dejavnost ljudske obrambe 1,326.000 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,117.100 — negospodarske investicije 788.000 — socialno skrbstvo , 989.769 — zdravstveno varstvo 83.678 — komunalna dejavnost 429.181 — intervencije v gospodarstvu • 625.812 ♦ — proračunske obveznosti za preteklo leto 194.260 — rezervni sklad 185.000 — tekoča proračunska rezerva 155.007 3. člen Za 5. členom se vstavi novi 5 a člen in se glasi: Prihodki, ki jih doseže upravni organ z geodetskimi, komisijskimi in administrativnimi storitvami so prihodki upravnega organa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-16/77 Mozirie. dne 28. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Frane Sarb L r. 31. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1978 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Mozirje za leto 1978, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1978 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1977. 3. člen Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1978. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada. 5. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 400-17/77 Mozirje, dne 28. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 32. Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, 21/74, 39/74, 5/76 in 10/76) in po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 18,493,052 18,338,045 155,007 URADNI LIST SRS Stran 21 St i _ 16. I. 1978 1. člen Dopolnjuje se odlok o davkih občanov Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/77) v 3. členu tako, da se za 1. odstavkom vstavi pod točko 1. »davek °d osebnega dohodka delavcev«. Dosedanja točka 1 postane tako točka 2 in vse nadaljnje točke dobijo eno višjo številko. Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje 0>5n sedež organizacije združenega dela, ki ji pripadajo hi na območju občine Žalec, so dolžni obračunati in Plačati davek od prometa blaga ustvarjenega na območju občine Žalec do 20. v mesecu za pretekli mesec, c 3. člen Tarifna št. 1 se spremeni in glasi: Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno Potrošnjo, razen od proizvodov za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev — 3°/o. Opomba k tarifni št. la: 1. Davek po tej tarifni št. se plačuje tudi od no-vih motornih vozil domače izdelave in uvoženih. Da-Vek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni uPravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziro-hla poslovni sedež. Brez dokazila o plačanem davku Po tej tarifni št. motornega vozila ni mogoče regi- strirati. 2. Davek po tej tarifni št. se plačuje tudi od 'umet-nih brezalkoholnih pijač in sodavice. Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne st. so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o upo-rat>i davčnih stopenj ter o načinu evidence, obraču-ppvanju in plačevanju davka od prometa proizvodov ln storitev. Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka. 3. Ne plačuje se davek po tej tarifni št. od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovski in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja, naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri. b) Od rabljenih motornih vozil — 4