Poštnina v državi SHS paviallvana.
Maribor, v soboto, dne 17. aprila 1920.
Leto I.
Glasilo Napodno-Sooljalistlčne Stranke.
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Narodni dom, Kopališka ulica, I. nadstropje.
Izhaja vsako sredo in soboto. Posamezna številka velja 1 K.
Naročnina: mesečno 8 K, četrtletno 24 K, polletno 4S K, celoletno 96 K. — Inserati po dogovoru.
Atanazijev.
Propaganda „komunistov“.
Na Velikonočni pondeljek je govoril v Celju delavcem nekdo iz Ljubljane in jih poživljal, naj bodo pripravljeni na nekaj izrednega, ki se dogodi črez 14 dni. Kaj, tega jim danes še ne more povedati, je pravil.
Vsled vedno rastoče draginje in z njo rastoče ljudske bede in vedno večjega ku-pičenja kapitala, pridobiva komunizem vedno več tal. Veliko, menda največjo vlogo pri komunistih pa igra denar, katerega imajo v izobilju. Od kod pa izvira ta denar? — Iz inozemstva, ki goji pri tem veliko, tiho, tajno željo: nemir in nered pri nas, uničenje našega narodnega premoženja, razpad naše ujedinjene domovine; razprte pa bi nas podjarmili! Želja tujcev je vedno enaka, prihaja vedno stara, v vedno novi obliki med nas!
Proletarijat jugoslovenski, ne verjami jim! Ni jim mar tvoj obupni položaj, njim se gre za kaj drugega! Zavedaj se, da je komunizem le fraza, oziroma v slučaju, da se smotri resno, utopija, ki nas more vse brezplodno uničiti! Ne daj se jim zapeljati in ne segaj po sredstvih, ki so škodljiva tebi in drugim! Zavedaj se, da je kapital naše narodno premoženje, ki se ga držijo tvoji žulji, tvoja kri in ga torej ne uničuj brezsmiselno, kajti more in mora postati tebi koristen in blagodejen! To premoženje, ves ta ogromni kapital se more zajeziti, postaviti v okove! Potem ti bo prinašal koristi, mesto dosedanjega izmozganja! Za-siguran bo na ta način tvoj obstoj, kajti kapital v okovih te ne bo mogel več iz-žemati! Ko se to doseže, izgubil bo komunizem tla, kajti on je tudi posledica današnjih neznosnih razmer. Da je komunizem utopija, nam pričajo razmere in dogodki na Ruskem.
Od države zahtevamo, da iztrebi veriž-ništvo takoj pri korenini. Ukiniti mora prosto trgovino, tujim hujskačem pa prepovedati in zabraniti vstop v našo državo! To je prvi korak k izboljšanju današnjih razmer.
Komunisti lovijo tudi dijaštvo; v ta namen izrabljajo njegov gmotni položaj. Država mora podpirati dijaštvo! V tem oziru so ravnali Nemci boljše od nas. Nemško dijaštvo že od pamtiveka ni bilo izpostavljeno bedi, kajti podpirali so je in mu odpirali dijaške domove. Dijaštvo je pozneje podpiralo tiste, ki so se ga spominjali in podpirali. Tako so vzgajali svojo inteligenco sebi! Tudi mi moramo vzgajati svojo inteligenco sebi! (Tega vprašanja se je dotaknil dr. Ivan Tavčar v „Slov. Narodu“ pod naslovom: „Komunizem in naše dijaštvo14, vendar je samo trdil, da je naše dijaštvo komunistično prešinjeno, in ni iskal in torej tudi ni našel vzroka temu!)
Naš cilj je jasen, ko beli dan: Vsakemu, ki dela bodisi z roko, bodisi z glavo, telesno ali duševno, bodi zasiguran človeka vredni obstoj, k poginu pa bodi obsojen nedelavni dedič patricijskega blagostanja!
Širite „Novo Pravdo“!
Samopomoč proti draginji.
Draginja je postala tudi po celi Jugoslaviji v pravem pomenu besede — neznosna. Proti draginji se prirejajo protestni shodi, se sklepajo resolucije, se sklicujejo enkete, se vrše posveti v posebnih sosvetih, se ustanavljajo akcijski odbori, se otvarjajo za gotove skupine ljudi posebne aprovizacije, se zabavlja javno po ulicah in doma pri skromnih mizah in še več pa po javnih lokalih — pri polnih čašah vinca rujnega“ in kar temu razpoloženju še pozneje sledi, dokler ne pride policija in gospodo primerno opozori, da je skrajni čas take dokumente protestov proti draginji prekiniti do prihodnje noči.
Človeku, ki vse to vrvenje in zabavljanje proti draginji primerja z dejanjskim življenjem, se mu zdi, kakor da bi vse to, kar imenujemo „neznosne razmere14, ne bilo res, kakor, da človeštvo živi še vedno v^ razposajenem lahkomišljenem predpustu. To slednje opažamo zlasti po vseh večjih mestih, pri nas ravno tako, kakor na Dunaju, kjer umira dnevno na stotine ljudi vsled lakote, dočim na drugi strani javna zabavališča še niso doživela nikdar tako živahnega, tako potratno vživajočega prometa, kakor ravno sedaj, ko celi Avstriji preti od danes do jutri katastrofa pogina. Vse to nenavadno lahkomiselno življenje in čezmerno uživanje vpričo grozeči beli ženi s smrtno koso, kaže, da še nismo prišli iz verig vojne psihoze, da živimo še vedno pod vse demoralizijočim vplivom nesrečne svetovne vojne.
In vendar, če greš tudi pri nas v Jugoslaviji v hiše gotovih ljudskih slojev, boš takoj spoznal, da so tam že davno pozabili na predpust in so morali celo ob največjih praznikih, dobesedno rečeno stradati, trpeti pomanjkanje, pogrešati najpotrebnejšega blaga za napravo najskromnejšega vžitka, ki si ga je preje vsaka beraška družina lahko privoščila vsaj za oba največja praznika: Božič in Veliko noč. Pa tudi v hišah takozvanih boljših slojev boš opazil, da je to strašilo t draginjo bridka, zelo bridka resnica!
Vsi vsled draginje pomanjkanja trpeči upirajo svoje oči edino-le na vlado, v Ljubljano, v Beograd, le od tam pričakujejo rešitve, pomoči. Od tam prihajajo pač obljube, a mesto prave, korenite odpomoči prihaja danzadnem nova podražitev najnujnejših dnevnih potrebščin. Stiskamo pesti, grozimo vladi, češ, če nam ne odpomoreš takoj z lepa, si pridobimo, kar hočemo, kar moramo imeti za življenje — z grda .., sežemo po samopomoči!
V Ljubljani in Beogradu le predobro vedo, da so vse te grožnje po samopomoči prazni, kakor so njihove obljube. In tako se rine zavoženi voz namesto polagoma naprej, čimdalje bolj' nazaj, globokeje v blato korupcije in nezadovoljnosti.
Toda najtrja struna konečno vendarle poči, če se jo preveč napenja. In ta struna glede draginje je vkljub čezmernemu uživanju ni' eni strani, na drugi močnejši, številnejši strani že do poka preveč napeta. Mora počiti in to preje, ko si v Ljubljani in Beogradu mislijo — ako sploh na to kaj mislijo. Ako pride do p>oka, bo to strašen,
najstrašnejši pok, ne le zunaj v Avstriji, tudi pri nas v Jugoslaviji.
Kar vas je ostalo v tem predpustu pred poginom in polomom še treznih, napnite zadnje moči, da se vsi skupaj obvarujemo skupne katastrofe. Sežitepo edinem zadnjem sredstvu: samopomoči v dejanju! Brezobziren boj vsemu nepotrebnemu vži-vanju, neizprosen bojkot vsaki novi podražitvi ! • •
Draginja.
Ni vprašanja, ki bi bilo tako pereče in tako velike važnosti za proletarca delojemalca, kakor je vprašanje draginje, katera v zadnjem času slavi svoje orgije in ni videti njih konca.
Že neštetokrat smo imeli priliko na shodih in pri drugih prilikah razmotrivati to vprašanje. Ob vseh teh prilikah se je pobijalo vse, kar goji draginjo, kar jo pospešuje in posebno se je napadalo vse tiste osebe, ki so pri prodaji blaga zaposleni, naj so ti ljudje draginje krivi ali ne.
Treba pa je, da gremo stvari enkrat na cino, kajti vsi sosveti, vse komisije in sploh vse naprave lokalnega obsega so dosegli le nekaj, t. j. da so razkrinkali nekaj vnebo-vpijočih slučajev veriženja, navijanja cen in nagromadenja blaga v umazane špekulativne namene; draginja pa je šla naprej svojo pot — tja v neskončne višave, katerih kortca še ne vidimo.
Prehrana, ta je ona, ki dandanes najbolj kriči po remeduri in najglobokeje sega posebno revnim slojem v žep.
Jugoslavija producira več živil, kakor jih potrebuje in vendar vlada pri živilih ista, ako ne še večja draginja, kakor pri drugih potrebščinah.
N. pr. 1. 1914 je veljal 1 vagon koruze 900 K, danes velja 70.000 K, t. j. 78 krat več. Tako je pri vsih poljskih pridelkih. Vzrok temu je, da se hoče ob naših pridelkih nasititi vsa Evropa. Židje vse Evrope prihajajo k nam navijat in licitirat živež. Delo imajo lahko, kajti naša valuta je sedaj še vedno slaba, tako, da domačin pri temu natecanju za blago ne more nuditi nikdar dovolj jugoslov. kron, da bi prestrigel tuje valute.
Odprta vrata Jugoslavije in naša slaba valuta so toraj krive grozni draginji v prvi vrsti in v temelju celega vprašanja poleg še nebroj drugih okolnosti, ki pa vse obstoje v prvi vrsti radi prvih — odprtih vrat in slabe valute.
Ključ tega vprašanja se nahaja pri državnem gospodarstvu in ne morda kje pri kateri mali občinski aprovizaciji ali pri katerem konsumnem društvu itd. Vse te male naprave nimajo na najmerodajnejše vzroke prav nikakega vpliva, morajo kupiti prav tako drago, kakor inozemci v dobri valuti in zamorejo pri zelo previdnem gospodarstvu in poštenosti uslužbencev deliti blago z nekoliko manjim dobičkom, kakor prosti trgovec špekulant.
Sedanji državni pospodarji, le oni imajo na razpolago vsa sredstva (žandarmerijo, policijo, finančno stražo, vojaščino), da za prejo vrata naše države vsem inozemskim navijalcem cen, da prepovedo trgovino v tuji valuti in zahtevajo plačilo za našo izvoženo nadprodukcijo v jugoslov. kroni.
Tukaj je glavno sredstvo za odpravo draginje, tukaj je lopato najpreje zastaviti in ob novi žetvi bodemo rešeni draginje, kakor slabe valute. Naša valuta se bode tekom nekaj tednov tako dvignila, kakor se je dosedaj dvigal dolar. Z dobrim, na mednarodnem trgu visokostoječim denarjem, bodemo tudi inozemske produkte dobili za nizko ceno. Dolar ne bodemo'plačevali po 140 kron, temveč samo po 20—30 kron, frank ne po 24 temveč samo po 3—5 kron itd.
Ali razume naša sedanja gospoda to kalkulacijo? Ako nam odgovori z — ne! — potem je ne rabimo, potem naj zgine s površja. Ako nam odgovori z da! — potem je ta gospoda suženj tuje valute — ker jo poseduje in ima interes na visokem stanju tuje valute. Tudi take gospode ne rabimo.
Mi hočemo državne krmilarje, ki čutijo s svojim narodom, ki čutijo socijalistično, ki drže visoko prapor za srečo svojega naroda in skrbe v krogu svojega naroda za socijalno pravičnost ter ne gledajo samo na sebe, na nekaj ošabnih banatskih vele-kmetov, na žide in koristi nekaj eksportnih družb.
Zadnja ura bije, če jo preslišite, Vam Bog pomagaj — revna masa Vam ne bode.
Pasivna resistenca odvetniških in notarskih uradnikov.
Maribor, 10. aprila 1920.
Odbor društva odvetniških in notarskih uradnikov mariborskega okrožja, izvršujoč sklepe občnega zbora 14. marca 1920, v dosego zboljšanja gmotnega položaja, je pri redni seji dne 1. aprila 1920 soglasno sklenil, da se prične dne 8. aprila 1920 s pasivno resistenco in če treba tudi s splošno stavko v vseh odvetniških in notarskih pisarnah. To naj bi bila zadnja sredstva v dosego vsaj prilično takih prejemkov, kot jih že delj časa dobivajo državni nastavljena'. Ako tudi ta najskrajnejši korak ne doseže rešitve iz našega obupnega položaja, zapustimo številno dosedanje pisarne.
Ker pa zna biti ta resen korak usode-poln toliko za odvetnike in notarje kakor za posameznike, njih osobja, se odbor ni čutil opravičenega, tozadevni sklep občnega zbora takoj do skrajnosti izvesti.
Zato je sklical na večer 8. aprila 1920 stanovski sestanek v restavraciji *pri stari pivarni", kojega so se udeležili v imenu slovenskih koncipijentov štirje kandidati, vsi pisarnovodje ter številno odposlanstvo ostalaga osobja obojega spola, skupaj 43 članov.
Tovariše in tovarišice iz Ptuja je zastopal predsednik na podlagi pismenega naprosila.
Po dveurnem zanimivem in večkrat burnem razpravljanju so vsi navzoči člani enoglasno sklenili, da se vsem odvetnikom in notarjem takoj odpošlje spomenica 8. aprila 1920, v kateri se zahteva zasedaj predvojne plače v predvojni valuti, ko se je 10 kronski bankovec dal zamenjati za 10 K — zlatih ali 10 srebrnih kron, ker bi se za tak denar zamoglo tudi danes nakupiti razmeroma dovolj vsakdanjih potrebščin.
Ker pa take valute tačas ni na razpolago, privzete se je odmerilo 10 K — da-
našnje papirnate valute za 1 K — predvojne zdrave valute.
Po tem ključu bi dobivali od 1. aprila naprej zmožni koncipijenti in pisarnovodje 2000 K, perfektne strojepiske ali stenografi 1000 K, začetnice 500 K, ali pa oskrbo v naravi, kot jo dobijo učenci pri drugih slojih, dokler se nahajajo v učni dobi, ostalo osobje sorazmerno po možnosti in uporabnosti. Ti prejemki so še precej nižji, kot jih prejemajo državni nameščenci sličnih kategorij in to z ozirom na sedanji odvetniški in notarski tarif, ki že zdavnaj več ne odgovarja draginjskim razmeram in pa danju vrednosti našega papirnatega denarja kot plačilnega sredstva.
Ako odvetniki in notarji teh opravičenih zahtev ne morejo ali nočejo sprejeti do 15. aprila, pričenja se s 16. aprilom 1920 po vseh pisarnah s pasivno resistenco in ako bode potrebno, s 1. majem 1920 s splošno stavko.
(Kakor smo doznali, so se delodajalci — tukajšnji odvetniki in notarji, na svojem tozadevnem sestanku dne 12. aprila 1920 o teh zadevah posvetovali in so načeloma pripravljeni, zvišati plače uslužbencem, vendar pa ne v popolni zahtevani meri. O stvari bomo še poročali. Uredništvo.)
politične vesti.
Jugoslavija.
Naš sporazum z Italijo? Italija se trudi z našo vlado skleniti sporazum v političnem in gospodarskem oziru. To je tudi eden vzrokov, zakaj se Italijani napram našim ljudem na zasedenem ozemlju v zadnjem času nenavadno prijazno obnašajo. Če ne bomo mi te izredne ljubeznjivosti kje drugje — doplačali?
Socijalno demokratska doslednost. V „Napreju“ čitamo, da je izvršilni odbor soc. dem. stranke odpoklical svoje zastopnike iz vlade, ko ni več smatral potrebno, da sodelujejo z buržuazijo. Kolikor je nam in vsej javnosti znano, ta konstatacija ne odgovarja resnici. Kristan je izstopil iz vlade še-le tedaj, ko je ista m o-, rala demisijonirati. Sklepi izvrševalnega odbora stranke, pa s to demisijo nimajo nič skupnega.
Internacijonalci se soc. dem. Jugoslavije pravzaprav ne morejo več ime* nevati, ker so izstopili iz druge inter-nacijonale, vsaj do tistega časa ne, dokler ne sklenejo pristopiti tretji, oziroma četrti, če se tretja ne bo obnesla. Kljub temu so še vedno internacijonalci, kajti njihova inter-nacijonalnost ne obstoja na zunaj, v sami solidarnosti in simpatijah, temveč na znotraj. In to nas loči od njih.
Nemčija.
Razoroženje. V Parizu se vojaški zastopniki Anglije in Francije posvetujejo, kako naj se izvrši razoroženje Nemčije. De-janjsko je bil prvi poskus že izvršen, ko so francoske čete zasedle precejšnji del nemškega ozemlja.
Iz naših organizacij.
Ljubljana.
x Prvi majnik. Pozivamo vse krajevne organizacije širom Slovenije, da pričnejo s predpripravami za delavski praznik i. majnik. V ta namen naj se izvolijo posebni odbori. Poleg ijpani-festacijskih shodov naj se vrše veselice, če mogoče tudi obhodi.
x Krajevne organizacije NSS v Ljubljani. V Ljubljani so bile dosedaj ustanovljene sledeče krajevne organizacije: Poljanski okraj, Spod.j^ka, Dvorski okraj, Kolizejski okraj, Trnovski okraj, Št. Petersk; okraj. V Št. Jakobskem okraju in Mostah obstoji pripravljalni odbor. Na jutršnji (če trtkovi) seji organizacijskega odseka, na ka tero so vabljeni zastopniki vseh ljubljanskih krajevnih organizacij, se bo« sklepalo ustanovitvi centralnega odbora za Ljubljano x Ženska organizacija NSS. Naša stran ka zahteva popolno enakopravnost ženske
sestavljeno načelstvo stranke, v katerem se nahajata dve tovarišici kot zastopnici žen-stva. Pod okriljem stranke je bila osnovana posebna ženska skupina, ki ima svoj odbor in samostojno vodi svoje posle. Želeti je, da se naši ženski organizaciji pridruži čim več ženstva, posebno onega, ki je navezano na svoj zaslužek, kakor delavke, uradnice, učiteljice itd. Nič ne pomaga tožba, da se nam gode krivice in da nas nikjer ne upoštevajo. Same smo krive, da je tako, ker smo se doslej premalo brigale za politična vprašanja. Zato ni mogoče dovolj povdar-jati velik pomen politične izobrazbe, ki se jo najložje pridobi v skupnem boju z izkušenimi moškimi tovariši. Rešitev zapostavljenega ženstva je edino v socijalistični stranki, ki se bojuje za enake pravice vseh, ki ščiti slabejšega pred močnejšim.
x Politična šola NSS. Vsak petek ob 20. uri se vrši v spodnjih prostorih Narodnega Doma politična šola, ki je za politično izobrazbo proletarcev neprecenljive važnosti. Dosedaj se je predavalo o smotru politike, govorništvu, žurnalistiki, boljševizmu, modernem socijalizmu, političnih strankah na Slovenskem, razrednem boju, o narodnosti in socijalizmu, idejalizmu in materijalizmu in o razmerah v sovjetski Rusiji. In sicer so predavali: dr. Rostohar, dr. Krivic, urednik Virant, tajnik Brandner, jur. Krajnc, žel uradnik Osana. Po vsakem predavanju se vrši debata, torej praktične govorniške vaje. Vsak aktiven delavec v stranki, kakor oni, ki se mislijo posvetiti delu v stranki, naj pridno zahajajo v politično šolo.
x Občni sbor Narodao-socijalne tiskovne zadruge. V soboto zvečer se je vršil v Narodnem Domu v Ljubljani občni zbor Na rodno-socijalistične tiskovne zadruge, na katerem je bilo zastopanih 68 deležev. V preteklem poslovnem letu izkazuje blagaj niško poročilo 44.000 kron denarnega prometa. Sprejet je bil sklep, ki nalaga načelstvu zadruge, da prevzame izdajanje kulturnopolitične revije „Delo“, ki izide s 1. majem Za načelnika zadruge je bil postavljen tov. anko Tavčar.
x Letni zbor delegatov Nar.-socijalne Zveze se vrši 18. aprila, ob pol 10. uri dopoldne v magistratni dvorani v Ljubljani, Dnevni red: 1. Naznanila predsednika.
2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika.
Poročilo strokovnega tajništva. 5. Poro čilo nadzorstvenega sveta. 6. Volitev vodstva. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev nadzorstvenega sveta. 9. Izprememba poslov nika. 10. Določila vpisnine, prispevkov in podpor. 11. Praznovanje 1. majnika. 12. Do očitev prihodnjega zbora delegatov. 13. Slu čajnosti. Za razvoj naših strokovnih organizacij je ta zbor velike važnosti. Posebno važna je točka o zvišanju članskih pri spevkov in podpor. Narodno-socijalna Zve za je brez krika in vika delala za interese svojih članov. Posredovala je pri razni mezdnih gibanjih in dosegla lepe uspehe Izplačala je tudi veliko podpor za brez poselne in bolne člane. Tekom vojne je bilo njeno dglovanje oblastveno ustavljeno.
x Izobraževalno društvo „Bratst?o“ se ustanovi takoj, ko bodo vložena pravila potrjena. Dosedaj je bila mladina organizirana mladinski skupini NSZ. K „Bratstvu“ bodo imeli pristop tudi starejši člani.
x Vsem krajevnim organizacijam NSS. Organizacijski odsek NSS poživlja vse krajevne organizacije širom Slovenije, da razširijo svoje delovanje tudi izven svojega delokroga in pomagajo ustanavljati organizacije povsod tam, kjer jih še ni. Inicijativo naj prevzamejo večji kraji, mesta in trgi. Samoobsebi je umevno, da je njihova dolžnost, da širijo tudi „Novo Pravdo" in poročajo o svojem delovanju.
x Narodno-socijalna Zveza v Ljubljani (strok, organizacija) ima v nedeljo, 18. aprila, ob pol 10. uri dopoldne v magistratni dvorani letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo strokovnega tajnika. 5. Poročilo nadzorstvenega sveta. 6. Volitev vodstva. 7. Volitev uprav I nega r odbora. 8. Volitev nadzorstvenega
očitev vpisnine, prispevkov in podpor. 1. Praznovanje 1. majnika. 12. Določitev srihodnjega zbora delegatov. 13. Slučajnosti.
x Zaupniki krajevno organizacije Maribor se tem potom še enkrat opozarjajo na drugo zborovanje v pondeljek, 18. aprila mali dvorani »Narodnega Doma“ ob 9. uri. Kdor izostane neopravičeno, se ga smatra, da svoje mesto prepusti drugemu.
x Zbirka za tiskovni sklad „Nove 3ravde“. Deleže po 50 K so vplačati tovariši: Ratej, Šantl, Smrekar in Živec, (po dva deleža) Pegan, Morel, Vuzem, Švare.
x Jesenice. Nekdo se v „Ujedinjenju“ ezi, ker je shod NSS na Jesenicah tako sijajno uspel. Če se naknadno ne strinja z resolucijo, čemu so potem vsi komunisti za njo glasovali? Je pač tako, če naša stvar dobro uspe — in ta shod je uspel res si-ajno — jim to ne da miru. Mi se seveda prav nič ne razburjamo, glavna stvar je, da napredujemo.
x Ribnica. Radi govora tov. Brandner-a na zadnjem shodu Narodno-socijalne Zveze se duhovi še sedaj niso pomirili. Tov. Brandner je pač ostro napadal trgovce-oderuhe, ni pa niti z eno besedo omenil tukajšnje nakupovalne in prodajne zadruge, emmanj, da bi pozival na ustanovitev nove zadruge. Tudi trditev, da je delavce hujskal, da naj zahtevajo najmanj 30 odst. poviška in se sploh vedel bolj radikalno kot komu nist, je iz trte izvita. JDSarji ne vedo, ka kih sredstev bi se poslužili, da bi narodno-socijalistično gibanje diskreditirali. Vse to jim ne bo nič pomagalo, kakor tudi moka ne. Delavci so že davno spoznali, da so najmanj storili tisti, ki hočejo sliko svoje brezdelnosti v vjadi izbrisati s tem, da ljudem delijo moko po 7 kron. Pomožna akcija se je izpremenila v strankarsko akcijo. Tega volilci nerodo pozabili.
Socijalno skrbstvo.
Proti brezposelnosti. Enkete, ki so se vršile na inicijativo poverjeništva za socijalno skrbstvo v Ljubljani, Litiji in Kranju in ki so iskale sredstva za ublažitev brezposelnosti, so dokazale, da merodajni faktorji niso storili svoje dolžnosti. Povsod smo čuli eno in isto pesem: ta in oni obrat bi se, če ne popolnoma, vsaj deloma lahko vpostavil, ako bi vlada na neštete vložene spomenice vsaj nekaj ukrenila. Sedaj hočejo brezposelnost odpraviti s tem, da črtajo brezposelne podpore, oziroma jih dovole samo v izrednih, dognanih slučajih, in sicer za naj-dalje dva meseca v letu. Istočasno pa ču jemo, da se nameravana zaposlitev pri poljedeljstvu ali javnih delih iz raznih raz logov ne more izvršiti in da bodo najbrže še nekatere druge tovarne primorane ustaviti obrat. Mi povdarjamo, da je edini izhod iz teh kritičnih razmer preje vpostavijo merodajni faktorji pri deželni in centralni vladi in kar je glavno, delajo naj na pod-agi vloženih spomenic. Če vpostavitev obratov ovirajo sekvesture, kakor trdijo podjetniki, naj se iste odpravi. Z eno besedo, vlada naj stori vse, da bodo ne zaposlenci dobili delo in da se ne bo neplodno trošilo denar za brezposelne podpore, ki pri tej draginji prav malo zaležejo, tako, da delavci od njih ne morejo ne živeti, ne umreti. Naj nam bo tudi tu za vzgled Čehoslovaška, ki je na tem polju že veliko storila.
slovenske otroke, na slovenski zemlji ? Niso bili to ravno naši ljubi „internacijonalci14? Niso bili ravno ti ljudje, največji hujskači, ki so tudi na vlado z grožnjami pritiskali, da se ni upala nam niti šole dovoliti, ki bi jo bili sami vzdrževali? Niso bili ravno ti plačani agenti „Siidmarkeu, ki so tudi našim delavcem odtrgovali po vinarjih za sklad raznarodujočega „Šulferajna“ ? Danes zastopajo ravno ti ljudje stališče enakopravnosti. O vi hinavci! Kje je bilo takrat to vaše stališče? Kje je bila takrat vaša med-narodnost? Niste bili vi še strupenejši naši sovražniki, kot so bili pravi Nemci sami? Veste, če bi bilo prav po našem, ”mi bi vam zdaj v naši državi prav tisto privoščili — pa tudi izvrševali, kar ste vi pod avstrijsko vlado z nami počenjali. Pa naše mehke duše bodo temu sicer trdemu, pa opravičenemu stališču ugovarjali in nas opozarjali na otroke, češ, ti so nedolžni. Hm, kaj niso bili naši otroci nedolžni na celi avstrijski politiki in protislovanski gonji? Niso tudi naši otroci popolnoma nezmožni nemščine, morali takoj v nemško šolo? Ni tudi mnogo, zlasti delavskih otrok ravno radi tega moralo ostati neizobraženih, ker se svojega materinega jezika niso smeli, nemškega pa niso mogli, s potrebnim uspehom naučiti? Ni bila ravno tu ponemče-valna praksa največ kriva, da je vsled nje moralo mnogo naših otrok postati le preprost delavec, hlapec in dekla? In ali niso ti agenti pangermanske politike ravno to hoteli, da bi tudi še naši otroci jim služili za hlapce in dekle? — Ne! Tudi ta izgovor na ozir na otroke takih „Nemcev“, kakor so v Mariboru, posebno pa v Studencih, po našem mnenju ne bi smel biti merodajen. Ampak: zob za zob! Stem bi Vam le mali del povrnili, kar ste nad nami zagrešili. Ptuj.
p „Ne razkrajajte družbe..,* Živimo v dobi zidanja, prenovljenja in rušenja. Na vseh koncih in krajih se postavlja temelje za veličastne poznejše stavbe — drugo se popravlja. Umevno je, da se mora mnogo starih, častitljivih, a preperelih stavb podreti, da se postavi nove, boljše, trdnejše, veličastnejše na krepkih temeljiti. Marsikomu je žal po starih patrijarhaličnih časih, po častitljivih stavbah, po starih okraskih — ampak tok nanova gre nevzdržno naprej. Ako se hoče zdraviti rano, mora se izrezati, kar je gnjilega — mora se makari celo nogo odrezati, čeravno bi bila ta noga mogoče za figuro lepa in dobra, a za rabo bi ne bila in radi nje bi bilo celo življenje v nevarnosti. To ni razkrajanje, to je zdravljenje. Kar je krepkega, zdravega, ostane. Ako mladini, kateri so pravzaprav sami zreli možje, izkušeni v političnih in živ-ljenskih bojih, stopajo na dan, je znamenje, da hočejo tudi oni prijeti za veslo in ve-
moškim. Temu načelu primerno je^tudi j sveta. 9. Izprememba poslovnika. 10. Do-
slati pogumno, vstrajno, da privedejo čoln
  ta, da se obrati čim-1 našega ljubega naroda v varen pristan. Ne
O tem naj razmišljajo povesite vesla, bratje, ne prepirajte se, kdo
bo spredaj ali zadaj veslal, vsi krepko pritisnimo in veslajmo*4. Pod zgornjim naslovom je izšel apel v »Ptujskem listutt na naslov naše NSS, da naj ne razkrajamo družbe in ustanavljamo nove stranke. Pisec dotičnega apela je menda nek splošno spoštvovan in priljubljen narodni delavec. Njegova želja je dobra in simpatična, a veruje naj nam, da bi mi Slovenci v Ptuju ostali še desetletja tam, kjer smo bili pred polomom, ako ne bi bilo »raz-krajajočihu elementov, kateri bodo enkrat temeljito pomeli z vsem starim preperelim. I^e mislim samo na elemente naše modeme stranke, ampak sploh na elemente vseli strank. Čudno neukusno in boljševiško se zdi nekaterim okostenelim diktatorjem, ako nastopajo »mladini* in jih motijo v njihovem patrijarhallčnem življenju; verujejo naj nam, da bodo blagoslavljali nas, ko smo se upali na dan, seveda —1 ako so res narodni ljudje — in res želijo dobro našemu narodu.
p O naši visokošolski mladini. Dne 7. aprila je predaval v spodnji dvorani Narodnega Doma medicinec g. Ferenčak o socijalnih in" političnih odnošajih jugoslov. visokošolskega dijaštva. Kljub temu, da se je z gotovih strani skušalo preprečiti vsa-
DOPISI-
Studenci pri Mariboru.
st Naši internacijonalci in slovenska šola. Z velikim zanimanjem smo brali članek „ Ali res sloveniziramo Nemce potom šol“. O. pisec tega članka je našim posili-Nemcem stvarno a odločno povedal, kar so že zdavno zaslužili. Prebritko so nam še v spominu komaj pretekli časi, ko smo Slovenci za naše otroke tu na slovenski zemlji zahtevali slovenske šole, pa je nismo dobili. In kdo je bil tisti, ki je najbolj na sprotoval ustanovitvi slovenske šole, za
koršno prireditev visokošolcev, se je zbralo toliko občinstva, da je bil zadnji kotiček zaseden. Z napeto pozornostjo so navzoči sledili izvajanjem g. predavatelja. Z odkrito besedo je le-ta razgalil rakrano, ki se razjeda na telesu visokošolskega življenja. Ožigosal je malomarnost takozvanih inteligentnih
Celje.
Celjska muha. Topli pomladanski žarki so me nekako malo prehitro zbudili iz zabubnega spanja, poletela sem z veseljem po celjskih ulicah in prišla na kolodvor, kjer sem se vsedla nekemu gospodu s' cilindrom na rame. Gospod se je menil
krogov, katerim je lastni dobrobit nad vse, odpeljati, pristopil je k blagajni in radovedna beda bližnjega pa jih pušča hladne. Omenjal | sem kukala, kaj bo prišlo iz tiste odprtine.
je, kako je zaman na vrata denarnih zavodov in vlade. Zadnja je sedaj črtala vse podpore menzam visokošolcev. V isti državi živimo z bratskimi plemeni, davki se vplačujejo v skupno
plaščem internacijonale in socijalno demokratsko krinko. Govori se med ljudmi mnogo o nemški monarhistični propagandi med nami. Seveda, gotovi ljudje si želijo nazaj minule čase in razmere, ko so lahko gospodovali nad brezpravnimi! Danes pa smo svobodni in vsi enakopravni državljani in to jih tako silno peče. Opozarjamo naše oblasti, naj pazijo na take ljudi in naj jih nikar ne božajo z rokavicami.
s Velik častilec nekdanjega avstrijskega cesarja Frana Jožefa mora biti upravitelj zaloge piva Tomaža Gotza v Celju, kajti v njegovi pisarni visi še vedno slika tega
visokošolska omladina trkala | Na zahtevo vozni listek v Logatec, mu da
blagajničarka en takozvani bianko-listek, na katerem sem začudeno zagledala »Cilli, k. k. priv. Siidbahngesellschaft“. Ker se ne spo minjam, da bi bilo to v slov. ali kakšnem državno blagajno in vendar se dela razlika I jugoslovenskem narečju, sem začudeno od-1 sovražnika Slovanov. Čas bi že bil, da jo med pripadniki posameznih plemen. Slovenski frčala, pa mesto na cesto, skozi vhod proti | odstrani! in hrvatski visokošolec dobita mesečno vlaku. No — ker sem že bila tam, se usedem 400 K državne podpore, a srbski brat pa na zavoro in si mislim, hajd malo po jugo-500 frankov. To dela hudo kri v naši omla- slovanskem svetu pogledat, kakšen je. V dini. V živih bojah je slikal trnjevo pot zid. mostu zletim iz kupeja in se vsedem našega visokošolca. Prazen želodec, slaba radeškemu postiljonu na kapo. Krasna je obleka, dostikrat, ne najčešče, slaba streha, pot od Zid. mosta do Radeč in veselila to so dobrote visokošolskega dijaka. Po | sem se od daleč videvši lep trg. Ko pa
ravnih cestah zagrebških se pa šopiri bur-1 pridemo črez sredo Savskega mostu, bi me žoazija in kapitalisti v najrazkošnejših toa-	skoro zadela kap. Vedela nisem ali je še
letah; v finih restavranih se pri opulentnih	onostran Save Jugoslavija ali morda še vedno
pojedinah in dobrih vinih zopet spravlja	stara Avstrija. Opazila sem namreč veliko
tako lahko pridobljen denar v svet. Vsi ti	tablo, na kateri se blišči v zlatih črkah udol
kontrasti pa povzročajo, da se naš visoko-	beno ime rajnkega cesarja Franca Josipa in I vsled	prepovedi	uvoza	manufakturnega
šolec obrača od meščanskih strank ter | radeškega župana Rižnerja. Bala sem se	blaga,	je isto mahoma	izginilo po	trgovinah
s Veletrgovec C v en ki v Št. Petru v Sav. dolini je dobil od neznano koga grozilno pismo, da mora dati vsoto 50.000 K za občinsko ubožno blagajno. Smatrajo, da so pismo pisali kmetje, ki ga dolže, da jih je pri rekvizicijah med vojno stiskal.
I* Žalca.
Tukajšnji trgovec K. je dobil pšenico, katero je nakupil, kakor se je sam izrazil, po 10 K kg, moko bo pa prodajal po 18 K. Komentarja ni treba!
ž Posledica prepovedi uvoza.
pečatom uprave in fotografijo lastnika karte. In konečno, da mora vsaka oseba (razen privatnih korporacij), ki želi prirejati orfejske in koncertne večere, poleg zgoraj omenjenega imeti tudi izrecno dovoljenje »združenja44. — Naši buršj v »Hochschulver-bandu44 se seveda za ta ukaz našega ministrstva niso brigali. No, to ni nič tako čudnega. Bolj čudno se nam pa zdi, da je naša nadzorovalna oblast tem ljudem šla tako daleč na roko, da se je napram protestom od poklicane strani izjavila, da v svrho naknadnega vplačila od kosmatega dobička te prireditve v korist »združenja44 ne more posredovati, češ, to je privatna korporacija in prireditev je bila namenjena v dobrodelne namene. Za enkrat se v to vprašanje ne spuščamo dalje. Pač pa nas zanima eno vprašanje? Kdo je dal dvema igralcema iz nam sovražne države dovoljenje nastopati javno v jugoslovanskem Mariboru in kaj bi se zgodilo v nasprotnem slučaju slovenskim igralcem — v Gradcu?
§ Usoda orožnikov iz zasedenega oiealja.
V roke nam je došlo obširno poročilo, iz katerega posnemamo, kako ne samo neprevidno, marveč naravnost nečloveško postopajo — ne italijanske — ampak naše SHS oblasti napram orožnikom, ki so osiveli v službi v sedanjem zasedenem ozemlju,
pristopa h komunistom in socijalnim demo- namreč, da ne bi kakšen avstrijski financar jn ga nj ve£ dobiti, dasiravno imajo trgovci od koder so jih Italijani izgnali in ki stoje kratom. V teh vrstah najde one, ki so mu previsoko zacarinil tistih par jugoslov. smeti, ge kolikortoliko zaloge.	danes z družino vred bolni na cesti. In to
 i * , . i.mIU«.:«	5«	7unncta\/Haniii	Mašit	I	1.2	««fi	nrinocla	coKni	—	nfl	Tli	hilfl	ni£.	v n v ,	»	_	•	A	*	n	I ____________________  _	 1	_	?	•__________i_
enaki po trpljenju in zapostavljanju. Našli so se celo možje, ki so titulirali bodoči naš inteligentni naraščaj s sodrgo. Zopet drugi so izjavili, da jim je vseeno, jeli se kdo dobro počuti v obzidju mesta ali ne. Vsa ta mladina se je med vojno potikala po strelskih jarkih, se bila po bojnih poljanah
| ki sem jih prinesla seboj — pa ni bilo nič. V Radečah se vsedem na zvonik in ogledujem krasno okolico. Pod zvonikom se ustavita dva možakarja. Začela sta razpravljati o raznih nerednostih, kakor draginja, agrarna reforma in stanovanjska mizerija in čujte,
ž Poštna netaktnost. Ponovno se je že zgodilo, da je kdo dobil časopise dan ali dva dni pozneje, nego bi jih imel dobiti, dasiravno jih je upravništvo pravočasno in redno odposlalo. Opozarjamo tiste, ki si časopise izposojujejo, naj si jih, če jih hočejo čitati, naročijo in naj tega nikar ne
kaj sem slišala. Zavrhška grajščina stoji _______________________^	    ^	^	_____
po svoje za svobodo ljube domovine. Vrnila I popolnoma prazna in ima 10 sob na razpo-1 nadaljujejo, ker jim bomo sicer stopili na se je iz vojne vkljub vsemu polna idealov, iago. Posestnik iste pa je v svoji pretkanosti, prste, _ falskemu pismonoši pa priporo-a danes ji rujejo te svete ideale iz src oni, da bi mu ne bilo treba plačati preveč davka, | gamo> ^ se v prvj vrsd Zanima za svojo ki niti najmanje niso okusili gorja, povzro- potrgal vsa okna in vrata. Nemški plemič čenega po vojni, ki nikdar niso občutili vjtez Gutmannstahl ima eno graščino z 20 pezo praznega žepa in gorje praznega skrče- jn eno z 7 sobami popolnoma prazno. Isti nega želodca. Vlada je prepovedala visoko- je pa baje prodal polovico svojega posestva šolski omladini študij izven države. Domače jn eno teh graščin — katero pa bi moralo univerze dado svojim slušateljem dobro biti vsled agrarne reforme razdeljeno strokovno znanje, a ne nudijo jim toliko, nekemu goriškemu lesotržcu, kateri si bode da bi se povspeli na nivo svetovnega prislužil na ta način okoli 60,000.000 K do-
znanja, da, niti na nivo evropskega znanja. To bi bilo nekoliko glavnih točk iz zanimivega predavanja. G. predavatelj je govoril marsikomu iz srca. Želeli bi le, da se še večkrat priredi v Ptuju kaj sličnega ter da se z odkrito besedo odkrivajo nedostatki
bička. Možakarja sta se začudena vprašala, kje je centralna vlada, kaj je z agrarno reformo in bila sta mnenja, da bodo krasni radeški holmci v teku enega leta prazne goličave. Ker me je vsled tega slabost prevzela, zletela sem v zrak in vsled toplega
službo, potem še-le za posete.
Ljubljani.
1 Draginjska enketa v Ljubljani. Edini uspeh draginjske enkete, ki se je te dni vršila v tukajšnjem deželnem dvorcu, je ta, da so se razne potrebščine, n. pr. kruh in mleko znatno podražile. Sedaj, ko so vse izvozili, tudi take enkete ne bodo
in pomanjkljivosti, ki okužujejo naše javno južnega vetriča dospela nazaj na Zid. most. življenje ter vedo nas in državo v propast. Prespala sem tam celo noč. Zbudil me je Torej na svidenje!	|	pisk	lokomotive	in	v zadnjem momentu se
zaletim skozi okno v kupe II. razreda pa začudeno kar ostrmim. Bilo je nekaj gospodov, ki so med seboj čebljali nekaj v hrvaškem, nekaj v nemškem jeziku. Eden je pravil, da se vozi na Laibach, drugi, da je bil v Cilli in tretji, da je prišel iz Agrarna, V Ljubljani sedem na široki klobukov krajnik nekega gospoda iz Celja, ki mi je bil znan kot trgovec. Bilo je več takih možakarjev — na koridoru pa ni bilo drugega čuti, nego 2000 — 3000 in 4000. Ti gospodje so se pripeljali na vseslovenski trgovski shod v Ljubljano, kjer so jih čakale krasne dvovprežne ekvipaže. Pred kolodvorom pa me je, sama ne znam kako, loputnil nek konj po perutih, da sem obležala v cestnem jarku.
Savinjska dolina
s Korupcija. Znan Slovenki veletržec je nakupil v Banatu mnogo žita in moke. Seboj je vzel vlak za prevoz nakupljenega blaga. Nek žid je ponudil postajenačelniku odpremne postaje »nagrado44 20.000 K, če mu prepusti vlak. Spremstvo (vlakospremno osobje), katero se je vzdrževalo na stroške slovenskega veletržca, se je seveda temu upiralo, toda pomagalo ni nič in vlak je odšel z židom. Da je dobil slovenski veletržec druge vozove in lokomotivo na razpolago, stalo ga je »nagrado44 20.000 K. Neverjetno, a resnično!
s Po deželi hodijo razni sumljivi
p Poletni čas. Čisto po avstrijsko se nam je diktiral poletni čas iz Beograda. Med vojno so se sklicevali na Nemce-za-veznike, češ, tudi mi v modrosti ne smemo zaostajati. Koga imajo neki danes za vzor? Italijane, Francoze?! Kako smo nesamostojni! Kje hočete kaj prihraniti ? Pri premogu, petroleju, pri žepih? Ne, dragi moji! Pač pa gubite silo naroda, ki je med vojno itak že porabil večino svojih moči, silo mater in žen, ki so izmozgane do skrajnosti, a naj vam rode in s tem množe narod. — Nezadovoljstva je več ko preveč v državi, pesti se stiskajo, zobje škripajo. Pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti in tudi poletni čas ni nikaka dobrota. Oddahnili smo se lani, ko so potekli letni meseci brez poletnega časa, godrnjamo pa letos, ko so spet segli po tem nemškem skrpucalu. Toraj proč z njim!
p „SIov. pevsko društvo14 v Ptuju je imelo izreden občni zbor dne 10. aprila v Narodnem Domu ob precej obilni udeležbi. Predsednikom je bil izvoljen obče spoštovani g. dr. O. Pirkmaier, podpredsednikom pa g. Šisona.
došti pomagale. Po toči nič ne pomaga zvoniti. Toda treba bo resno razmišljati o bodoči žetvi, da je ne doleti ista usoda, kakor lansko.
Mariborske vesti.
§ t Ravnatelj Schreiner. Dne 14. aprila, ob 6. uri zjutraj je umrl v Mariboru gospod Henrik Schreiner, ravnatelj drž. moškega učiteljišča v Mariboru. Pokojnik se je od likoval kot prvovrsten in odličen slovenski pedagog in pisatelj, ki so ga poznali priznani šolniki ne le pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Ravnatelj Schreiner je bil rojen 1.1850 v Ljutomeru in je vodil mariborsko učiteljišče skozi 3 desetletja. Kdor ga je poznal, vsak ga je spoštoval in se je klanjal pred njegovo izredno vedo in pred njegovim velikim duhom. Blag mu spomin!
Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic z prof. Wert heimove univerzitetne klinike na Dunaju, ordinira v Mariboru, Gosposka ulica št. 46.
„Hochschnlverband“ in naše oblasti. Mariborski »burši44 se zavedajo, da vživajo med nami popolno svobodo, kakor svojčas v Avstriji. Prirejajo javne veselice v znamenju frankfurteric in — če nismo napačno
ne samo brez vsake pokojnine, ampak 2e mesece in mesece brez vsake plače. Našemu orožniškemu poveljstvu v Ljubljani mora biti eden takih slučajev — Anton Žafran, okrajni stražmojster v Zadru' — znan. Predno o njegovi usodi kaj več poročamo, apeliramo na gg. tovariše omenjenega, da mu vsaj oni izkažejo čut solidarnosti tudi v dejanjih.
§ „Was ist das“? Iz krogov tovarišev v Krčevini se nam poroča: Pri nas imamo eno samo gostilno, ki je za nas železničarje najbolj ugodna, namreč gostilna Marek. Ampak, kakor sem se v nedeljo sam prepričal, je ta gostilna namenjena samo za naše nemške »sodruge44. Ko sem namreč slovensko zahteval vrček piva, se je gostilničar name zarežal, češ, „was ist das, das verstehe ich nicht44.
Špekulacija z zaplenjenimi konji. O usodi na glavnem kolodvoru zaplenjenih 106 konj se nam dodatno poroča: Zaplemba teh konj, namenjenih v Čehoslovaško, je bila dvignjena po — sedmih tednih, konji so prišli iz Osijeka. Njih lastnik, hrvatski žid, jih je po dvignjeni zaplembi prodal nekemu drugemu židu. Ta je pričel s podrobno prodajo konj. Ker gre to prepočasi, se je odločil za javno dražbo, ki se je imela vršiti včeraj (petek). Najnižja cena: 25.000 K. Na ta način se oškoduje dolgotrajne vladne zaplembe.
Razne vesti.
* Črne koze so Jo rešile. V območju nekega okrožnega sodišča se je nedavno dogodilo sledeče: Umrla je neka kmečka ženska. Orožništvo je opazilo na mrliču sumljive znake in je obvestilo sodišče. Na lice mesta prihiti preiskovalni sodnik z dvema zdravniškima izvedencema. Truplo kaže vsevprek črnikaste pege in mehurčke. Doktarja ugibljeta iri slednjič izjavita soglasno: ženska je zastrupljena! »Aha44,
vsklikne navzoči orožnik, »sem si takoj poučeni, se na teh veselicah opažajo ofici-1 mislil, da bo kaj takega! Nihče drugi je ni jelno tudi zastopniki te ali one SHS oblasti. | zastrupil, nego njena lastna mati, saj je
p Od vlaka povožena begunka.
Pred postajo Sv. Lovrenc na Drav. Polju je pred kratkim osebni vlak št. 224 povozil gdčno Ivanko Vuga, roj. v Gorici I. 1898,
zdaj begunko in uradnico pri »Posredoval-1	elementi in hujskajo proti državni edinosti,
nici za službe44 v Strnišču. Še-le, ko je vozil	Oovorijo, da so krivi te draginje Srbi i.t.d.;
zjutranji tovorni vlak proti Ptuju še enkrat	dalo bi se nanizati celo množino takih laži.	I gledaliških	igralcev44
čez njo, so zapazili razmesarjeno truplo. '	Ponajveč so to nemčurji, ki se skrivajo pod	J sednika	»združenja41
To je našim »buršom44 vzbudilo še večjo korajžo, pa so te dni kar v Gotzovi dvorani priredili že večjo javno predstavo — for-melno seveda — v »dobrodelne namene44. Da tej svoji prireditvi nudijo še večji pomp in reklamo, so povabili iz Gradca dva nemška igralca. Naše ministrstvo notranjih del pa je — in to naj služi v splošno doz-nanje — »vsem policijskim oblastim v kraljevini SHS ukazalo44, da smejo prirejati gledališke predstave samo osebe, ki imajo člansko karto uprave »združenja jugoslov.
s podpisom pred-g. Save Todoroviča s
hčerko vedno pisano gledala! Bomo takoj dali pod ključ to nečloveško beštjo!44 In tako se je tudi zgodilo? storilka je sicer tajila z nepopisno trdovratnostjo, ni pa za-mogla premotiti 4 izkttšeHlh kriminalistov. Komaj je bila zločinka nekaj dni v zaporu, pa oboli. Zdravnik jetnišnice — ni bil to eden izmed onih dveh izvedencev — jo preišče: život kaže vsevprek črnikaste pege in mehurčke. Zdravnik izjavi: ženska ima — črne koze!: Ona pa pristavi: »To je namreč tista bolezen, na kateri je umrla moja hči14. Prisopihata ona dva zvedenca: »Nostnt culpa, hostra maxima culpa! Erare hu-
Anton Černe |
graver 10-5
Ljubljana, Dvorni trgi 'g
manum est! Sedaj nama je jasno, da ona ženska ni bila zastrupljena, ampak je res umrla na črnih kozah, ta pa je nedolžna! Hitro jo izolirajte in desinficirajte, da se ne okuži na tej bolezni cela jetnišnica, sodnija in župnija!“ Čudeži dandanes niso več običajni, tem čudovitejše je dejstvo, da se v tem slučaju črne koze niso dalje razširile. A kaj bi se bilo zgodilo, ako doumevna storilka ne bi bila dobila črnih koz? Brez-dvomno bi bila od porotnega sodišča kot morilka obsojena v smrt na vešalih! — Opisani slučaj se je, kakor rečeno, dogodil pri nekem okrožnem sodišču — recimo, kje v deveti deželi; pri nas se kaj takega seveda ne more primeriti.
Prosveta.
Ivan Albreht: Paberki iz Roža.
16. snopič »Narodne knjižnice*, ki jo izdaja Zvezna tiskarna v Ljubljani, prinaša poleg posvetila v verzih še te-le narodne pravljice: Pravljica o zvonu, Ljubica povodnega moža, Kako je ljubil kmet žalik-ženo, Ena o sv. Petru, Kolomonove bukve — in kaj je bilo potlej, Nesrečna kmetica in škopnjaki pro-gnani, Pravljica o čudni grofici. Iz njih diha vseskozi lokalni kolorit Slovenstva na Koroškem, ki je najhujše trpelo pod tujim pritiskom in se razvijalo v drugih razmerah in pod drugimi pogoji. Kljub splošno znanim motivom kažejo te pravljice mnogo značilnega za mišljenje in čuvstvovanje koroškega Slovenca, posebno krepko podčrta seksualnost: n. pr. kako je kmetica posodila svojega moža žalik-ženi, vera v moč Kolo-monovih bukev i.t.d. Čitatelja bo zanimala zbirka tudi kot leposlovno delo, kajti pisatelj je znal oživiti stare motive z novim čarom; pravljice so enotno zaokrožene, zanimive po vsebini, lahkotno pripovedovane v živi narodni govorici in prepletene s pristnim humorjem. Cena lično opremljeni knjižici je 4 K, ako se naroči direktno pri Zvezni tiskarni v Ljubljani.
Mariborska divizijska godba je proizvajala dne 3. aprila, pri svojem 111. simfoničnem koncertu v Gotzovi dvorani pod vodstvom svojega vrlega, vstrajnega ih idealnega kapelnika g. Ferdo Herzoga Smetanov ciklus simfoničnih pesnikov »Ma vlast* (Moja domovina). V teh skladbah poje Smetana visoko pesem svoje domovine. Biseri te šestčlanske verige izražajo liriko, se oklepajo narave. Tu se nam odkrije Smetanov pristni slovanski čut k liriki in idili, tu nam markantno in v bujnih barvah muzikalno slika dušo malih poljedelcev v vseh njenih pre-tresljajih. Naj se tudi kaže v teh skladbah Liszov in Wagnerjev upliv, je pa njegovo stvarjenje kljub temu njima tako nasprotno, kakor je nasproten češki umetniški značaj germanskemu. Nastopilo je krog 70 godbenikov, ki so vso skladbo pod mojsterskim vodstvom g. kapelnika Herzoga odlično in s polnim razumevanjem proizvajali. V Sloveniji se to monumentalno delo doslej celotno še ni proizvajalo. Zato smo g. Herzogu tembolj hvaležni na tej prireditvi. Občinstvo ga je viharno pozdravljalo ob sklepu vsake pesnitve in poklonjena sta mu bila dva venca.
Sv. Marjeti, bi ta kljunač - grozodejec moral priti pravzaprav pred sodišče. Ker pa ni »juridična oseba*, se je moral zaradi njega zagovarjati njegov gospodar. Strogi gospod sodnik je s svojimi očali na čelu uvidel, da to nikakor ne gre, tako beštijo pustiti nepriklenjeno ali vsaj brez »nakljunčnika* kavsati svetomarješko mladino. In je „za pravo spoznal*, da se namesto krivca petelina obsodi nedolžnega gospodarja. Mislite, da je s tem »ta stvar* že končana ? Se motite! Omenjeni grozodejec se je namreč lotil tudi nekega 8 letnega dečka, ki se je pa petelinu s palčko hrabro postavil v bran. A tedaj prihiti Marija Kranjc, žena Štefana, na pomoč — petelinu. Vzame šibo in — vušk, vušk po zadnjem »licu* prestrašenega dečka. S tem pa je zagrešila Marija, Štefanova žena, nekaj, kar zopet spada pred gospoda sodnika z očali. In ker je dvakrat napadeni dečko slučajno sinko poveljnika oborožene sile v Sv. Marjeti, se paragrafi ne bodo dali zlepa poravnati. Potemtakem ta »storja* o petelinu-grozodejcu pred sodiščem še ni končana.
Nova mariborska „internacijonala* je za četrtek zvečer v Mariboru sklicala protestni shod, na katerem je sodrug Kopač udrihal po »Zvezi* in že takorekoč proglasil generalno stavko. O polnočni uri so sodrugi po mestu neovirano nalepljali nemško in slovensko tiskane lepake s proklamacijo na »generalno železničarsko stavko*.
Železniški promet je bil v noči od 15.—16. aprila ustavljen.
Zveza jugoslovanskih železničarjev za Maribor je zborovala zjutraj v Narodnem Domu. Izdal se je poziv, da se »Zveza* zadrži — pasivno, dokler stavka stremi samo za mezdnim gibanjem. Zborovalce se je ob enem opozarjalo na brzojavko komande dravske divizije, v kateri se stav-kujoče poziva takoj na delo in opozarja na mobilno stanje ter na tozadevne posledice.
Gospodarstvo.
Iiistnioa upednifitva.
Sladkorna industrija Krško: Poročilo dobrodošlo, izide v prihodnji številki. Se priporočamo! Novomesto: Pričakujemo še več poročil. Ptuj: Izostala poročila slede.
Izpred sodišča.
Petelin-grozodejec — pred sodiščem.
Vdrugič v svojem dolgoletnem »novi narskem* življenju sem pred sodiščem »zasačil* tudi — petelina. Vprvič se mi je to pripetilo v beli Ljubljani, zdaj vdrugič pa v Mariboru. Če hočem biti čisto resničen, oni prvi v Ljubljani pravzaprav ni bil petelin, ampak kokoš. Zato pa je bil ta drugi hudodelec res petelin, pa še kakšen rabijaten petelin. Stvar je bila pa taka: Štefan Kranjc, majer v Sv. Marjeti ob Pesnici ima petelina, ki hoče s svojim divjim obnašanjem na vsak način še prekositi Darvvinov nauk ter dokazati, da se je prelevil naravnost iz beštije in ne iz kokošjega jajca.’ Kadar ga »prime* — kar se večkrat zgodi — tedaj se srdito zaganja v vsakega, ki se mu približa. A največjo korajžo ima ta kokodarska beštija na otroke. Vsled povzročenih poškodb na obrazkih »nadebudne* mladeži
Podraženfe piva. Vsled sklepa pivo-varen v Sloveniji, se je pivo, počenši od 15. aprila podražilo na 400 K pri hektolitru piva v sodčkih in na 600 K pri pivu v steklenicah.
Podraženje kave. Dne 15. aprila so tudi mariborske kavarne nenadoma podražile kavo, in sicer: belo od K 2*50 na K 3 — ; črno od K 1‘30‘ria K 160; (boljšo črno od K 1-80 na K 2-20.) Čez 14 dni bodo cene — seveda z dovoljenjem obrtne oblasti — baje še poskočile.
Uvoz. V zadnjem času je stopila v veljavo uvozna prepoved neobhodno nepotrebnih inozemskih produktov. Pozdravljamo ta korak vlade v principu, v kolikor obsega nepotrebno blago in v koljjcor ni ta prepoved uveljavljena na način, ki pri nese narodu in posameznim našim državljanom prav nepotrebno škodo. O tem so razpravljali že vsi naši dnevniki in cele stvari ne bodemo ponavljali. Odločno pa protestiramo, da bi se prepoved preklicala ali omilila v svojem dobrem narodno-gospo darskem smislu, na ljubo par desetoric trgovcev, ki tržijo in uvažajo tako nepotrebno blago. Njihova dobra eksistenca je manj važna, od zdravega narodnega gospodarstva in manj vredna, od dobre naše valute, na katerih dveh stvareh participira vsak Jugoslovan.
Taki trgovci danes nimajo pravice do eksistence. Lotijo se naj druge, za narod koristne trgovine in produkcije, da bodemo enkrat nekaj posedovali in izvažali. Vsak uvoz je škodljiv naši valuti, uvoz nepotrebnih stvari je v sedanjih časih hudodelstvo, od katerega živeti nima nikdo pravice. Naša bogata gospoda naj pa malo počaka na datelje in pomaranče in naj ne nosi briljantov do onega časa, ko bode naš siromak imel na razpolago najpotrebnejše za človeško življenje.
Trgovina z Romunijo. Pogajanja glede trgovske pogodbe z Romunijo so baje dokončana. Romunija naj bi nam dobavljala v glavnem mineralno olje in celo poljske pridelke. Mi Romuniji ne moremo dati nič posebnega in bode naša trgovska bilanca napram Romuniji pasivna. Vse drugači bi stvar izgledala, da imamo mi veliko industrijo, katere izdelke bi Romunija zelo potrebovala.
Skupna vsota kolekevanega denarja
znaša do konca januarja v celi Jugoslaviji K 4.610,436.419-—. Na Slovenijo odpade 717 miljonov 463.810 kron, t. j. 15-5%. To nam kaže, da smo proti ostalim delom države veliki reveži, ker nič ali malo produciramo.
Izdajatelj in založnik: Konzorcij „Nova Pravda". Odgovorni urednik: Franjo Pirc.
Tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboru.
| Priporočljive tppdhe:
fran Itorak
prva slovenska brivnica 10-5
maribor, JlUksandroca c. 22.
JAKOB LAH
Maribor. Glavni trg 2
Zaloga črevljev, perila, potnih košar,
tržnih torbic 1.1. d.	10—5
Mndrejj Ham
čr e vij ar	l0-
Maribor, Vetrinjska ulica IS
Restavracija NSPDdoi Dom
v Mariboru (Hinko Kosič) se najtopleje priporoča.
Srja.”®*©© &. T-ujris
trgovina z železnino „pr zleti lopati" — Ljubljana
Valvazorjev trg 7.	10
„PLilHIHR9” IH RUŠKA KOČA
pri Su. flrehu na Pohorju, 1ZSD m
Zaloga pohištva
KAROL PREIS
M9RIB0R, SlomSehoB trg S
Cenik zastonj. — Svoboden ogled, brez obveznosti. 10
©©ee©e©e©©
gJESIBBHBBHHHlBISHBBEEiBHBSHSaBBBafiiiBIBHHafflHBSI
ŠpBcijaiist za ženske bolezni in porodn.
if. Benjamin Ipavic ]
osem let asistent in operater ljubljanske in dunajske ] universitetne klinike za žen- .	|
ske bolezni in porodništvo ] — (prof. E. Wertheim) — 2—1 |
ordiitira od 11. do IS. ure S
! v MARIBORU, Gosposka ulica 46. \
IssssssESsssEsssBasasasniassssssaBESSsasssi
Novi tečaji za
slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje,
slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo,
slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino,
nemščino za začetnike, lepopisje in	3—2	s
cirilico
začnejo 3. majnika 1920
Zasebni učni zavod LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 17, I. n.
Govorilne ure od 11. do 12. Telefon 34-VIII. Natančen prospekt se dobi brezplačno tudi v knjigarni Heinz v Gosposki ulici.
>*T" >*— >•— >«— >*— >♦— >f—
>♦—
>♦—
•>«—
>«—
>♦—
>♦—-
>«-
>♦—
>♦—
>«--
>♦—
$><-
>4—
>•-L—'
=m?T Y f f Yf TltTTtfTTf TTTTT
Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Izprehodi po gozdu
Iščem
malo družinsko hišico
z vrtom (eventuelno stanovanje) v bližini Maribora.
Ponudbe na upravo.	3—1
S. Potočnih, Ljubljana
Selenburgnun ulica 6,1. nadstropje!
li
I
ni
]l Diplomirani tehnični zavod za krojenje! Specijalna krojačnica za najmodernejše toalete za gospode in dame! 3—2
I Obračanje in moderniziranje oblek! :
Zmožnega višjegapolir j a
(delonodjoj 3-3
sprejme Kranjska stavbne družba v Ljubljani, Levstikova ulica 19.
LJIIBLJAIA
Podružnica
Maribor, Vetrinjska ulica št. 34
Špedioljsko in komisijsko podjetje. Veletrgovina s premogom in kurjavo.
2-2
Zadnfe vesti.
Želpzuiiarskr. stavka. »Centrala železničarske organizacije* proklamira za celo
jugo Ha vije splošno železničarsko stavko.
Največja zaloga moških in deških oblek po solidnih cenah
Schvvab & Bizjak, Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
Manufaktura - moda - konfekcija. 10-5