Ile I en Je Sp Do 35 LIST 2000 352(497.4 Šoštanj) |2 «F 5 5 9000627.4 LETO 6 ŠTEVILKA 4 Minim za movo nolo JI upan Milan Kopušar je ministra za šolstvo in šport, dr. Pavleta Zgago, ki I je prišel na otvoritev razstave Likovni svet otrok, v prostorih Občine U Šoštanj seznanil s tekočo problematiko šolstva in mu pokazal projekt nove osnovne šole. Minister je v pogovoru izrazil odobravanje Občini za storjene korake in bil zadovoljen tudi z načrti. MiKo PAPIRNICA Aškerčeva 11, Šoštanj Želi vsem občanom Šoštanja vesele in prijetne praznike! Nova tel. št. 03/898 33 90 OTROCI RAZVESELILI MAMICE 28. marca so otroci gaherškega vrtca [»d vodstvom vzgojiteljice Bernarde Bolha pripravili lep program s številnimi pesmicami ob plesni spremljavi za svoje mamice pa tudi babice. Se večje presenečenje pa je čakalo mamice v samih prostorih vrtca. Vsaka je dobila v ličen keramičen lonček vsajeno rožico, zraven pa ročno izdelano čestitko. Posebno domiselno so bili poslikani keramični lončki, za kar so [»oskrbeli mali otroški prstki z malo usmerjanja vzgojiteljice. Menim, da bi vzgojiteljica Bernarda zaslužila posebno pohvalo, saj otroke vrtca poleg učne snovi privaja na razna ustvarjanja in delovne navade. Kuharica Danica je poskrbela, da so bile gostje postrežene s kavico, ob kateri so [«»klepetale. M. L. NAPOVEDNIK Strani Zupanovih 100 dni Pogovor z županom Milanom Kopušarjem stran 1, fi, 6 Kazni za odlaganje odpadkov Se Šoštanju obeta čistejše okolje? stran 5 Izbor naj salame v Florjanu stran 6 Finančna pomoč kmetom Dräne intervencije za razvoj kmetijstva ZLATI JUBILEJ PEVCEV UPOKOJENCEV Slovestnost s podelitvijo Gallusovih značk in priznanj b 50-letnici pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj je bila osrednja slovesnost v Kulturnem domu v Šoštanju 14. aprila. Svečanost je bila povezana s podelitvijo Gallusovih značk in posebnih priznanj, ob tej priliki pa je bil izdan tudi bilten, ki ga je uredil Stane Mazej. Praznični večer je bil res vreden zlatega jubileja. Pevci so prekosili sami sebe in na koncertu še poglobili svoj odtis v kulturnem življenju našega kraja. Posebej prepričljive so bile besede predsednika zbora, Ernesta Ferderja, ki je v osrednjem govoru dejal: V gubah, v sklonjenih ramenih, v osivelih laseh in tresočih rokah se skriva volju, se skriva želja po petju, a poleg tega tudi tisoče misli, tisoče spominov. V dve uri trajajočem programu so slavljence pozdravili gosti MePZ DU Prevalje, žarek mladosti sta prispevali Katja in Sandra Drev, zboru pa je med drugimi čestital tudi župan občine Šoštanj Milan Kopušar. Podelitev Gallusovih značk sta opravila Neva Trampuš, predstavnica zavoda za ljubiteljsko kulturo, in Rudi Satler, predsednik DU Šoštanj. Zlato značko so prejeli: Ivan Anclin, Jože Meža, Leon Vozlič in Fanika Zager. Srebrna značka je bila pode- ljena: Stefld Čebul, Stanetu Kumru in Mariji Žerdoner. Dobitniki bronaste značke pa so Ernest Ferder, Terezija Ferder, Marija Skornšek, Marija Valič, Berta Volk in Terezija Zajc. In še posebna priznanja: Fanika Apat, Štefka Donko, Anton Lenart, Jože Medved, Slavica Polanc, Anica Šuligoj in Alenka Mlinšek. Pevski zbor je začel organizirano delovati leta 1950 kot moški pevski zbor pod vodstvom Ivana Naralo-čnika in bil edini te vrste v Šaleški dolini. Čeprav so ženske že prej sodelovale, jih je uradno v zbor vključila Justina Trobina leta 1977. Po njeni smrti je zbor leta 1981 prevzel Alojz Satler, ki je po dvanajstih letih prepustil taktirko Darji Gaber in nato Nikolaju Zličarju, od leta 1995 pa ga zelo uspešno vodi Alenka Mlinšek. Zbor ima v svoji zbirki številna priznanja in pohvale, nastopa na koncertih pevskih zborov upokojencev Slovenije, na področnih koncertih celjsko-zasavske regije, pa tudi na prireditvah, kot so: Pozdrav pomladi, Petje na vasi, božično novoletni koncert in ob prazniku občine Šoštanj. Poleg nastopov pa je njihova primarna naloga druženje, prijateljstvo in gojenje lepe slovenske pesmi. MiKo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Šoštanj, Trg svobode 12 Želimo vam prijetne velikonočne praznike in lepo praznovanje 1. maja. Se priporočamo! BTEkUBU« SREBRNE MAZORETE N a četrtem državnem prvenstvu mažoret so se šoštanjska dekleta spet dobro izkazala. Na cvetno nedeljo se je v Slovenskih Konjicah zbralo devetnajst skupin. Med njimi kar nekaj takih, ki so v vrhu. No, lahko rečemo, da so v vrhu tudi šoštanj-ske mažorete. Domov so poleg dobrih vtisov prinesle odlične uvrstitve v vseh kategorijah: solo, duo, trio ter skupinsko. Skupinsko so nastopale Nina Napotnik, Rosana Školč, Špela Školč, Maja Pučko, Karin Lambizer, Tina Irman, Anja Irman in Manja Fajdiga ter v hudi konkurenci osvojile drugo mesto. V tekmovanju trojic so bile Nina Napotnik, Mateja Brišnik in Anja Roseč prav tako druge, enako tudi Nina Napotnik in Petra Kodrun v dvojicah. Nina Napotnik - vodja mažoret pa je v solo kategoriji osvojila še tretje mesto. Čestitamo! MiKo KAJ SO TOKRAT “ULOVILI” LOVCI? I Lovska zveza Slovenije je lani prvič priredila vseslovensko čistilno akcijo z naslovom Ukradimo naravi smeti. Odziv je bil odličen in tudi letos so se odločili za to. Letošnjo akcijo so imenovali Gozd ni smetišče. Po nekaterih podatkih je v akciji sodelovalo 31.000 ljudi, kar pomeni, da so lovcem priskočili na pomoč tudi drugi prebivalci. Tudi obe šoštanjski lovski družini sta se lotili čiščenja svojih lovišč. V akciji je sodelovala večina naših članov. Čistili smo na Visočkem vrhu in na Studenskem. Kakih posebnosti nismo našli, le starih avtomobilov je še vedno dovolj, v katerih so še akumulatorji in se iz njih v okolje razlivajo nevarne tekočine, je povedal starešina družine Smrekovec, Zdenko Slatner. Pogovarjali smo se tudi s starešino LD Velunja Antonom Plazlom: Saj je po svoje neke vrste potuha tistim, ki onesnažujejo, da drugi pospravljamo za njimi, a mi smo se za akcijo odločili in udeležilo se je je skoraj 40 članov družine! Čistili so v manjših nase skupinah na več področjih. Skupina, ki je čistila na Goricah, je odkrila nekaj, kar jih je tako razjezilo, da so prišli v naše uredništvo: Pridite pogledat, česa so zmožni ljudje, ko smo vendar že v 21. stoletju! Odpeljali smo se z njimi na Gorice in imeli kaj videti! Zares velikanski kup odpadkov, tako velik, da celega sploh nismo mogli fotografirati. Vmes nekaj plastike, večinoma pa prazne pivovske pločevinke. Saj smo že navajeni, da po gozdovih leži vse mogoče. Med drugim smo danes naložili že nekaj kavčev, pločevinaste sode, ovčje kože in še kaj, a ta kup nas je res razjezil! Kup je dolg več metrov in ugotovili smo, da je nekdo več let s kakšne veselice ali prireditve vse odpadke vozil na ta kup, saj je blizu ceste. Prazni kozarci od ajvarja in nekaj vinskih steklenic poleg pločevink potrjujejo našo domnevo. Sploh ne vemo, kdo in kako naj to ogromno količino odpadkov sedaj pospravi. Ko smo malo brskali, smo našli nekaj, kar bo gotovo pomagalo ugotoviti, od kod ti odpadki prihaja-I Marija Lebar jo V /M VPIS V VRTEC Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2000/2001 bo od 3. do 19. maja 2000 od 6. do 14. ure, v ponedeljkih in sredah pa tudi do 17. ure. Za enote v občini Šoštanj bo potekal vpis na upravi Vrtca, Koroška 13, Šoštanj, za občino Šmartno ob Paki pa v enoti Maja, Šmartno ob Paki 14. Uprava vrtca ČETRTEK, 21. APRIL 2000 STRM o POTRJEN PRORAČUNI, POD ŽIIPANIA OSTAJATA Enajsta redna seja sveta oliente Šoštanj je prvič potekala v večernih nrah. Nekaterim je lido to prav, drugi so se sklicevali na svoj bio ritem, nekateri celo na košarkarsko tekmo, kije bila na sporedu. Ampak očitno je bilo, da možgani naših svetnikov zvečer delujejo ravno tako hitro kot v dopoldnevih. saj so uspeli obdelati deset točk dnevnega reda v malo več kot dveh urah. In to z nič manj sodelovanja. Morda le z manj nepotrebnega govorenja. Predlog odloka o proračunu sprejet Na osnutek proračuna sta bila vložena dva amandmaja. Prvi iz vrst Zelenih, vložil ga je Peter Rezman, glede izbire izvajalcev javnih naročil. Drugega je iz vrst SLS vložil Marjan Jakob, ki se ne strinja s postavko kmetijstva, saj je v proračuni zanj namenjenega manj denarja. Svetniki amandmajev niso izglasovali, tako da je bil proračun, vreden 950 milijonov, potrjen v nespremenjeni obliki. Zanj je glasovalo 12 svetnikov. Občinska uprava naj do naslednje seje pripravi osnutek odloka o merilih za izbiro izvajalcev javnih naročil. ‘'Kare (d. Paki” Svetniki so sprejeli osnutek odloka o spremembah zazidalnega načrta za stanovanjski kare ob Paki, ki jih je izdelalo podjetje Urbana Kočar in Kočar, d.n.o. Meje zazidalnega območja ostanejo nespremenjene, spremembe se nanašajo na prometne ureditve, posege na obstoječih objektih, nadomestno gradnjo ter nove objekte. Svetniki so se ustavib predvsem pri selitvi pošte iz centra v novi objekt in se v glavnem izrekali negativno (Rezman - Zeleni, Vrtačnik - Lista za razvoj mesta in podeželja). Na osnutek so možne pripombe še deset dni, svetniki pa so se odločili zanj s 17 glasovi ZA. v List občine Šoštanj Svetniki so dobili v gradivu predlagane spremembe odloka o javnem glasilu Občine Šoštanj. To je motilo Skornška (SKD), ki je pripomnil, da odlok le ni tako dolg, da se ga ne bi dalo v celoti priložiti v gradivo. Pripombe so bile tudi na člana uredništva, ki naj bi bil predlagan s strani župana. Po glasovanju jih je bilo le 10 za predlagane spremembe, tako da odlok ni bil sprejet. Podžupana ostajata dva Franc Rogelšek (SDS) je s petimi podpisi zahteval tajno glasovanje o predlogu razrešitve Davida Ravnjaka (SDS) in Marjana Jakoba (SLS) z mest podžupanov ter o imenovanju novega podžupana Marka Kompana (ZLSD). Tinaurjeva (Neodvisna Usta) se je tako kot pri prejšnjem županu izrekla za pravico župana, da si imenuje svoj ožji delovni team, in podprla županovo odločitev. Po tajnem glasovanju sklep o imenovanju in razrešitvi ni bil izglasovan, tako da ima občina Šoštanj še vedno podžupana iz vrst SDS in SLS. Kako bo delal Svet Občine Šoštanj Zupan je svetnikom predložil program dela, s katerim so se strinjali. Predlagali so le, da bi javni zavodi in javna podjetja svetu poročali o delu vsake tri mesece. Komisija za šport V komisijo za šport so bili predlagani Drago Skornšek kot predsednik, Janko Zacirkovnik - tekmovalni šport, Boris Plamberger - šport mladih, Albin Ošlovnik - športna rekreacija, Bojan Rotovnik - specifični športi ter Štefan Szabo kot predstavnik Občine. David Ravnjak ni bil za takšen sestav in je predlagal razširitev tudi na področje taborništva. Svetniki so nato dali načelno soglasje takšni sestavi, z zahtevo po razširitvi. Odgovori Svetniki so odgovore dobili v pisni obliki in ni bilo pripomb. Pobude David Ravnjak (SDS) je dal pobudo za ureditev prehoda za pešce in parkirišča pri starem vrtcu. Matjaž Cesar (LDS) je imel pripombo na javno razsvetljavo in ugotavljal, daje Elektro slab oskrbnik. Danilo Čebul (Neodvisna lista) je dal pripombo na okolico graščine, ki je po enem letu spet v poraznem stanju. Marjan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in podeželja) pa je za ekskurzijo po Trški poti. Svetniki so namreč dobili na klopi tudi zloženko o Trški poti, ki jo je izdelalo PD Šoštanj. MiKo Popravek s prejšnje seje V poročanju s prejšnje seje smo pomotoma zapisali, da je Cvetko Tinauer na mesto koordinatorja razvojnega regionalnega programa predlagal Matjaž Cesar. Predlagal jo je David Ravnjak. Tajne volitve niso podprle predlogov župana E L E I Al E ZUPANOVIH STO DNI «d svečane zaprisege Milana Kopušaija kot župana Občine Šoštanj je minilo sto dni. Ocenjevati delo in delati zaključke je prezgodaj. Pa vendar... V tem času se je župan že lahko seznanil s problematiko občine in pristopil k reševanju tekočih zadev. Tudi nekaj ukrepov je že zunaj in pod rwvim vodstvom so uspešno stekle tri seje sveta občine, na katerih se je potrdilo kar nekaj sklepov. Med drugim tudi predlog proračuna za leto 2000 ter trije pomembni odloki. Seveda pa bo čas še pokazal svoje. Svoje bo pokazalo tudi mnenje revizijske komisije, ki je po naročila občinske uprave že na občini. O stotih dnevih županovanja smo se pogovarjali z Mihinom Kopušarjem. Kako bi ocenili prt ih sto županskih dni? V glavnem so minili hitro. Prehitro, da bi že lahko pokazal željene rezultate. Seveda pa nisem miroval in sem dosti stvari sprožil ali pa jih že dokončal. Ob svečani zaprisegi ste rekli, da vas čaka trdo in pošteno delo! Tega se danes še bolj zavedam. Res sem veliko stvari poznal, na veliko problemov pa sem naletel šele zdaj. Ker sem hotel svoje delo zastaviti na čisti osnovi, sem poklical v hišo revizijsko komisijo. V kratkem pričakujem končno poročilo. Kaj pa vmesna poročila? Ne kažejo najbolje. Člani komisije me opozarjajo na nejasnosti, napake... sicer pa je tudi odlok o proračunu na trhlih nogah, ker se še vedno pojavljajo računi za nazaj. Pa vendar ste proračun sprejeli na zadnji seji konec nuirca. Da, to sem vzel kot prioritetno nalogo. Ne znam si namreč drugače predstavljati planiranja, kot pa da vidim, s čim razpolagam, od kod lahko jemljem in kam lahko dam. Proračunu so očitali restriktivno naravnanost, vendar se moramo v občini postaviti na realna tla. Kot pa sem rekel, po poročilu ho bolj jasno. Verjetno pa ste si že pred revizijskim poročilom ustvarili svoje nmenje. Kakšno je vaše mnenje o delu dosedaj? V bistvu se je na investicijah naredilo veliko, dokumentacijsko pa zadeve niso bile najbolj urejene. Dokončanje investicij je bila ena izmed vaših obljub. Vseskozi se je intenzivno delalo na izgradnji toplovoda v Lokovici, tako da je ta v zaključni fazi. Tudi vodovod v Florjanu se zaključuje. In druge investicije? Prvenstvena naloga je izgradnja primarnega voda kanalizacije Ravne - Gaberke s črpahščem. Tekle bodo tudi priprave na izgradnjo osnovne šole. Ene ah dveh, kakor bo pač pokazala javnomnenjska raziskava. D ste se zavzemali za eno šolo. Še vedno menim, da hi bila ena dovolj. Sola s šesto ah sedemsto učenci, kolikor jih je v Šoštanju, je še vedno lahko prijazna. Vendar se bom ravnal po volji ljudi. Kako daleč so vaši razgovori s Premogovnikom Velenje glede Jame Šoštunj in predvsem glede območja, ki je v območju izkopavanja premoga? V mnenju, ki smo ga po sklepu Sveta Občine Šoštanj z dne 24.2. poslali Ministrstvu za Laro seta iiterreacij[v Topolšici p rostovoljno gasilsko društvo Topolšica je ob koncu leta 1999 preštelo v svojih vrstah 155 članov, od tega jih je v mladem rodu 52. Po navedbah poveljnika PGD Topolšica Andreja Hriberška so članice in člani opravili več kot 3360 ur prostovoljnega dela na različnih področjih: čiščenje vodnjakov, kanalizacij, prevozi pitne vode, treningi, proslave, pogrebi, priprava tekmovalnih ekip in še kaj. Vaje in treningi pa so prinesli lepe rezultate na tekmovanjih. Ce se mladincem zaradi majhne razlike v točkah v Kopru ni uspelo uvrstiti na olimpiado v Francijo, so se zato toliko bolj izkazali v Avstriji. Na 29. tekmovanju Avstrije so med gosti zasedli odlično 1. mesto s kar 26,5 točkami pred drugouvrščenimi. Tudi ostali uspehi, ki so jih člani PGD Topolšica dosegali na tekmovanjih, niso od muh in preveč jih gospodarske dejavnosti. Direkciji za rudna bogastva, sem se zavzemal, da bi pri določitvi sredstev za sanacijo degradiranega območja pripadala koncesijska dajatev za enoto pridobljene mineralne surovine (premoga) samo lokalni skupnosti, v kateri je eksploatirana. Vemo, da leži večina zalog premoga na področju občine Šoštanj in da ho degradacija prostora še naprej nastajala. Predlagano zmanjšanje pridobivalnega prostora se vedno pušča odprto Cankarjevo naselje, Koroško cesto ter območje, kjer je tudi graščina Gutenbichel. Zato smo predlagali zamik meje proti vzhodu. V bistvu je Premogovnik vebk del prostora že izločil iz svojih planov, vendar trenutno še drži roko nad tem država. V lanskem letu so se zaprla vrata TUS-a. Veliko delavcev je še vedno brez zaposlitve. Vidite kakšno rešitev zaposlovanja in kako je z ozemljem TUS-a? Pogajanja z Vrhniko še tečejo in tu ne mislimo popuščati. Žal mi je za delavce, ki so se znašli v situaciji, ki je ni želel nihče. Po informacijah, ki jih dobivam od Sklada dela, pa se je večina delavcev že zaposlila. Gradnja bloka ob Paki napreduje, vendar verjetno do konca izvedbe letos ne bo prišlo? tu novi blok letos ni denarja v proračunu. Z Vegradom se dogovarjamo za zagotovitev sredstev v naslednjem letu. Napovedcdi ste tudi, da si boste okrog sebe ustvarili trdno ekipo. Na novimirski konferenci ste tmpovedali zamenjavo direktorice občinske uprave. Zakaj? Na delo občinske uprave so bile vedno pripombe. Ne gre za osebno odgovornost ene osebe, konkretno direktorice, vendar so se pojavljali očitki in sem se odločil za zamenjavo. Ne gre za osebni napad, temveč potrebo, da imam ob sebi človeka, na katerega se lahko vedno obrnem. Na zadnji seji sveta ste svetu predlagali samo enega podžupana, Marka Kompatm, namesto dosedanjih, Marjana Jakoba in Davida Ravnjaka. Boste vztrajali na enem podžupam in ali bo to isto ime? Da, vztrajal bom na enem podžupanu in tudi ime ostaja isto. Tu naj omenim, da bo treba tudi v komisijah, ki delujejo v okviru sveta občine, spremeniti kadre. Rekli ste tudi, da bo težko sestaviti koalicijo. Torej še vedno vztrajate, da boste županovali brez trdne koalicije, le z iskanjem partnerjev za posamezni projekt. Možna koalicija bi bila v sestavi LDS, ZLSD ter neodvisnega kandidata. Vse ostalo je še odprto. Na sejah sveta občine so se politične strasti nekoliko umirile. Cernu pripisujete to? Mislim, da sem vložil veliko energije v pogovore s posamezniki in strankami. Stanje na sejah je rezultat predhodnega usklajevanja. Bi za konec želeti še kaj reči ati sporočiti občanom? Naša občina je še vedno nova. Je tudi občina, ki ji je novejša zgodovina prizadejala veliko krivic in pustila veliko problemov. Čez noč premostiti desetletja stagniranja ne gre. Poskusimo biti vsi skupaj strpni. Tudi do zdaj se je veliko naredilo in s skupni močmi in razumevanjem bomo naredili še več. MiKo je, da bi vse našteli. Pa tudi to je res, da je na tekmovanjih nekaj sreče in nekaj smole ter da se znanje pokaže tudi na intervencijah, ki jih je bilo lani kar sedem. Biti na tekočem in vedno v pripravljenosti pa pomeni nenehno izpopolnjevanje in s tem namenom so poslali na izobraževanje šest članov za mentorja mladine. Šolanje in izpit za gasilca je opravilo devet članov in članic, šolanje za vodenje višjih poveljstev pa sta končala Marko Perovec in Darko Delopst. Predsednik društva Drago Mikuž se je na občnem zboru zahvalil vsem pripadnikom društva, družinskim članom, sponzorjem in donatorjem, za pomemben prispevek k gasilstvu pa se je hvaležno spomnil dolgoletnih članov društva, Katarine Vrčkovnik in Mirka Arausa, od katerih so se lani žal za vedno poslovili. M. K. Policijska Modro bela kronika Prometna nezgoda z materialno škodo Dne 6.4. ob 04.50 uri je na Policijsko postajo Velenje poklical občan in naznanil, da se je v Lokovici pri kmetiji Trašek zgodila prometna nezgoda, vozilo pa je obstalo na strehi. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznica 0. Z. iz Velenja zaradi neprimerne hitrosti izgubila oblast nad vozilom ter zapeljala z vozišča. Pri tem se je vozilo obrnilo na streho. Prometna nezgoda v križišču Šoštanj - Lokovica Dne 10. 4. ob 22,22 je na Policijsko postajo Velenje poklical občan in povedal, da se je v križišču Šoštanj - Lokovica zgodila prometna nezgoda z materialno škodo. Policisti so ugotovili, da je prometno nezgodo zaradi neprimerne hitrosti povzročil voznik osebnega vozila M. R. iz Velenja, kije pri tem trčil v vozilo, ki ga je vozil J. R. iz Letuša. M. R. se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tatvina plastičnih stolov Dne 14.4. so bili policisti obveščeni s strani občana v Šoštanju, da mu je neznanec s terasi odtujil štiri plastične stole. O dejanju Ito obveščen tožilec. Tatvina kolesa z motoijem Dne 16.4. ob 14.55 uri se je na policijsko postajo Velenje zglasil občan iz Lokovice L. P. in naznanil, da mu je neznani storilec dne 15.4. v jutranjih urah odtujil kolo z motorjem, katerega je imel parkiranega pred lokalom v Šoštanju. Gre za kolo z motorjem znamke Tomos APN 4S, rumene bane, starejši letnik. Občane tako naprošamo, da pokličejo na Policijsko postajo Velenje, če so kje opazili odtujeno kolo z motorjem. Nasveti Pričetek akcije hitrost ubija Naj vas opozorimo, da se je 18.4. pričela preventivna akcija HITROST UBIJA, zaradi tega lxi na območju UE Velenje povečana uporaba laserskega merilnika hitrosti. ^ éf SMRTI V času od 21. 3. do 17. 4. 2000 so umrli: Avguštin JAKOB, Topolšica 39 a^ Maksimiljan TURK, Prešernov trg 12, Šoštanj Franc BRGLEZ, Zavodnje 9 Marija KOREN. Zavodnje 44 KRSTI V marcu so bili krščeni ANA, TJAŠA, ANJA, TAMARA, MILAN, TIMOTEJ. BTI, MUM STM LIST HARMONIKARSKI VEČER čenči oddelka za harmoniko na glasbeni šoli v Šoštanju so znova popestrili kulturno^ dogajanje v Šoštanju. Koncert, ki je bil v Kulturnem domu v Šoštanju 6. aprila, je bil lep in razgiban. V prvem delu so nastopili sobsti in komorne skupine iz razreda Sonje Berila, v drugem delu pa se je predstavil harmonikarski orkester iz Velenja pod vodstvom Mojce Volavšek. V orkestru sodelujejo učenci nižje in srednje glasbene šole. Slišali smo lahko zabavne skladbe, kot je na primer boogie woogie ob spremljavi tolkal Davorja Hambergerja. Izvajalci so ponudbi nekaj romantike ob nežnih francoskih valčkih bi predstavih dela modernejših skladateljev. Niso pozabili tudi na vsem znane skladbe, kot je na primer Polka je ukazana. Harmonikarji so znova dokazali, kako raznolik in zanimiv instrument je harmonika. MiKo PRENOVLJENA TRGOVINA VABI KUPCE tvoritev prenovljene blagovnice Dobna v Šoštanju 11. aprila je privabila številne Šoštanjčane. Poleg uradne otvoritve in presenečenja za prve kupce so pripravili tudi majhno pogostitev, ki je bila popestrena z živo glasbo. Kupci, ki so ostab zvesti svoji trgovini, so lahko napolnik svoje košarice s prepolnih pobe blaga, iznad katerih je marsikje vabil napis “Akcija”. Drago Pokleka, direktor trgovske družbe Dolina, je poudaril, da so pri prenovi upoštevab bodoče razvojne možnosti šoštanjskega prostora. Podjetje Cigrad s podizvajalci se je dobro izkazalo in v 26 dneh obnove spodnjega dela trgovine, v katerem so bili prej trgovina, bife ter sanitarije, naredilo prostor, ki ga bo vesel vsak kupec. Poleg tega, da je to v Šoštanju edina večja trgovina, je z vidika parkiranja in dostopnosti lokacijsko najbolj ugodna. Od leta 1974, kar je podjetje Ingrad objekt predalo takratni družbi Merx, v njem ni bilo večjih sprememb. Tokratna investicija je zahtevala okrog 40 mikjonov SIT, saj je poleg nove opreme nastala tudi prostorska sprememba. Bifeja ni več, celoten prostor, zdaj večji za okrog 200 m2, je zdaj namenjen samopostrežni trgovini. Večja prostornina omogoča večjo ponudbo in konkurenčne cene, tako da bodo kupci trgovino lahko imek za svojo. Trak je prerezala poslovodkinja Dorica Višič V N/ ZA CISTEJSE VODOTOKE [f godaj zjutraj so se zbrab ribiči RD I. Paka konec marca. Tokrat brez U ribiških pake in ostabh pripravkov za lovljenje rib. V okviru udarniških ur, ki jih opravi vsak ribič - na leto vsaj deset -, so tokrat čistih brežino Šoštanjskega jezera in reko Pako do Puharskega mosta. Letos je bila to druga čistilna akcija, v planu pa so štiri. Ribiška družina, ki skrbi za življenje v jezeru, Paki, Florjanščici, Velunji, Bečovnici in Topbci, skrbi tudi za izgled ter čistočo teh vodotokov. V dobrih pet ur trajajoči čistilni akciji so z nabranimi odpadki samo okrog jezera napolnih tri traktorske prikokce. Gospodar družine in organizator čistilne akcije Franc Ravnjak ob tem poziva prebivalce tudi na njihov prispevek k čistoči. Plastične posode in vse ostalo prav gotovo ne sodijo k iddi, ki jo nudi naše jezero in ostale vode. Poleg čiščenja so opravljah tudi vzdrževalna dela v okobci koče, katera bodo nadaljevab na tretji čistilni akciji. MiKo KONTERT ZA LJUDI DOBRE VOLJE rugi koncert Roberta Goličnika, Id je bil 9. aprila v Topolšici, bi lahko imenovah tudi koncert humorja. Za to so poskrbek Klub frajtonarjev, ansambel Gohčnik in učenci Roberta Gohčnika, Show band Klobuk, Topolski kvartet, humorista Honza in Fonza, ansambel Ta pravi falob in Petelinček. Program tri ure, gledalcev pa se je trlo. Pričetek koncerta je bil dokaj nenavaden; k vstopnini so namreč sodih tudi slaščica, aperihv ter figurica petelinčka. In seveda glasba za pravo vzdušje. Prvi koncert je bil pred leti v Topolšici in Robi Gohčnik s tradicijo nadaljuje. Ker je bil namen prireditve združiti ljudi dobre volje, se organizator zahvaljuje sponzorjem Bolnišnici Topolšica, tesarstvu Gohčnik, avtoprevozništvu Ježovnik, Music centru Dedi, Marjanu Britovšku, avtotransportu Ovčjak in g. Ogrizku s PUP-a, ki so mu pomagah pri izvedbi. 3> je trajal skora MiKo LEP DAN ZA STAREJŠE ŠOŠTANJČANE o trenutki, ko se usedemo skupaj in pozabimo na vsakdanje skrbi, je nagovoril starejše krajane Šoštanja župan Milan Kopušar na njihovem 20. srečanju 11. aprila. Skupne urice in klepetje organizirala KO Rdečega križa Šoštanj, veliko zaslug za to pa imata seveda Ivan Medved in Marica Ošlovnik, katerima je predstavnica Občine Marjana Gelofiga tudi namenila skromno pozornost za nesebično delo. Srečanje je potekalo v lepem in prijetnem vzdušju, ki ga je popestril nastop učencev OŠ Bibe Roecka z mentorji. Kulturni utrinek se je nato nadaljeval ob zvokih harmonike Jožeta Šrnnaha, ki z veseljem potegne svoj meh tudi starejšim. Plesalo se res ni veliko pa vendarle sta se najstarejša prebivalca Šoštanja Antonija Novak in Anton Kropušek veselo zavrtela. Srečanja se je udeležilo 125 od 300 krajanov. Organizatorji se zahvaljujejo tudi TES-u za možnost koriščenja njihove jedilnice. MiKo LASTNIKI ZAPESCENIH VOZIL, POZOR! si pač ne beremo Uradnih listov, čeprav bi bilo to seveda dobro in koristno. Odloki, ki so v njem zapisani, se nas namreč še kako tičejo. In ker nepoučenost ni izgovor in se pri izrekanju kazni ne upošteva, bi želeb opozoriti na Odlok o ureditvi prometa v naseljih občine Šoštanj ter organizaciji in pristojnosti občinskega redarstva. Odlok, ki je bil sprejet na 10. seji Sveta Občine Šoštanj 24.2. in objavljen v UL OŠ št. 3/2000, govori med drugim tudi o ravnanju redarske službe v primeru zapuščenih vozil. Res je, da je redarska služba v občini še v postopku ustanavljanja. Do tedaj pa bo za izvajanje odloka skrbela služba za Okolje in prostor pri Občini Šoštanj oziroma za to določena komisija. Ta se je že takoj na začetku spopadla s problemom zapuščenih vozil, ki jih v Šoštanju ne manjka. Za nedovoljeno parkiranje in shranjevanje stanovanjskih ah tovornih prikohe, neregistriranih in poškodovanih motornih vozil, čolnov in drugih plovnih objektov na javnih površinah je namreč določena visoka denarna kazen 20.000 SIT, če je lastnik zapuščenega vozila fizična oseba, in 200.000 SIT, če je pravna. Komisija bo v bodoče na zapuščena vozila lepila nalepke, ki bodo opozarjale lastnike, naj vozilo odstranijo v osmih dneh. V kolikor se lastniki na obvestilo ne bodo odzvah, bo na podlagi odredbe vozilo odstranjeno, stroške pa bo nosil lastnik. In kaj se bo dogajalo z vozilom, ki bo odstranjeno? Za vozila v voznem stanju je na voljo deponija, kjer bo lahko lastnik vozilo prevzel in seveda poravnal vse stroške, vozilom, ld pa so poškodovana in v nevoznem stanju pa grozi uničenje, nosilec stroškov pa je ravno tako lastnik. Torej, tisti, ki ste “pozabih” na parkirišču neregistriran avto, ga čim prej umaknite. 20.000 SIT je malce previsok znesek za parkirnino. MiKo VPOGLEDNA TOLARSKA SREDSTVA IZBIRA NAJ BO PRAVA Za lažjo odločitev pri izbiri banke, ki bo vodila vaš račun po reformi plačilnega sistema, (prvi računi naj bi prešli na banke predvidoma v maju 2000), vas želimo seznaniti z našo ponudbo za vodenje vpoglednih tolarskih sredstev. Omenjena sredstva vodimo na podlagi pogodbe s pravno osebo ob samodejnem vključevanju salda iz žiro računa pri Agenciji za plačilni promet. Vpogledna tolarska sredstva se obrestujejo v višini 1 % letno. Obresti se obračunavajo na konformni način in se plačujejo mesečno. Za dodatne informacije nas pokličite na telefon 899 53 33. Vsem občanom želimo prijetne praznike. ® banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke DIVJE ODLAGALIŠČE SMETI Stvar Rudarskih škod ali Šoštanjčanov? bmočje JZ dela Družmirskega jezera je v postopku sanacije oziroma vzdrževanja nad neposrednim odkopom premoga. Gre za Goriško cesto in staro cesto za Gaberke. Ugrezanje zemlje zaradi podkopavanja je na tem območju postalo tako intenzivno, da na (ne)varnost gibanja na tem območju opozarja spuščena zapornica in opozorilna tabla. Tabla skupaj s prepovedjo gibanja opozarja tudi na prepoved odlaganja odpadkov. To pa nekatere očitno vzpodbuja h kršitvam. Na območjih, ki se ugrezajo, se pojavljajo prave deponije smeti, gradbenega materiala, avtomobilov. Premogovnik Velenje, Služba rudarskih škod, ki sanira to območje, se torej ob urejanju, ukvarja še z odvozom smeti. Sredstva, ki so sicer namenjena izključno prostorski ureditvi, se tako trošijo še za čiščenje. Materiali, ki se nabirajo na teh območjih, bi s pogrezanjem prešli v naše vodotoke in jezera, zato Srečko Gračner, vodja rudarskih škod, resno opozarja kršilce na sankcije. Območje je že pod kontrolo, za poostren nadzor pa bodo v bodoče skrbele tudi kamere. Problem ima namreč večje razsežnosti. Ne gre samo za smeti posameznikov, temveč se odpadni material dovaža s kamioni. Kdo in od kod? Na rudarskih škodah so se odločili, da storilci, ki bodo zaloteni, ne bodo več delali na poslih sanacijskih posegov kot izvajalci ali podizvajalci. Oseba (firma?), ki dela na eni strani na sanacijah, po drugi strani pa jih ruši, ne more sodelovati v takih postopkih. Poleg tega bodo seveda predam pristojnim organom. Premogovnik Velenje je v postopku pridobivanja standarda ISO 14001 (standard o vplivih, spremljanju vplivov in obvladovanju vplivov na okolje) in skozi oči tega standarda bodo neizprosni. Kaj pa Šoštanjčani? Tolikokrat poudarjamo krivice, ki se nam dogajajo. Bomo kaj ukreni? Kajti smeti so naše. Stresamo jih torej na svoj prag in pričakujemo, da jih bodo pometali drugi. Ni v redu! MiKo ČETRTEK, 20. APRIL 2000 Bližajoče praznike praznujemo včasih bolj prešerno, včasih bolj tiho, iz leta v leto in iz roda v rod pa se pri tem plete nit spominov na lepe trenutke, na prijazne običaje, na navade, ki nas še tesneje povežejo s tistimi, s katerimi delimo praznični čas... Predsednik sveta KS Gaberke Pavel Zupevc Vesele velikonočne in prvomajske praznike ter na veselo snidenje 1. maja na Forhteneku ob golažu. TD Pristava Ravne Vsem občanom želimo vesele velikonočne praznike, posebej še našim gostom in se še v naprej priporočamo za obisk! Gostišče ACMAN Krajevna skupnost Šoštanj želi vsem krajankam in krajanom vesele velikonočne prašnike. TRANSPORTNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE d.0.0 VOJKO IN JUDITA KRNEŽA, LEVSTIKOVA 11, ŠOŠTANJ. Hvala vsem, ki nam zaupate. Tudi v prihodnosti lahko poskrbimo za zdravje vaših živali po najnovejših spoznanjih veterinarske medicine. Vsem svojim gostom in občanom želimo vesele praznike! Zahvaljujemo se za obisk! OKREPČEVALNICA GREBENSEK Bele Vode 2 892 373 v Čiščenje in vzdrževanje poslovnih prostorov ČIVPP, d.o.o., Tekavčeva 11, Šoštanj Veliko delovnih uspehov in veselja v prazničnih dneh! vsem našim strankam želimo vesele in zadovoljne Miš Maš Na trgu 52, Mozirje praznike, ki so pred nami! ^1 Vsem občankam in občanom Šoštanja želimo čimlepše praznične dni! Hvala za zaupanje! Osmica d.o.o., Šoštanj i t 1 i m Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vse dobro v prihajajočih praznikih! Krajevna skupnost Skorno - Florjan želi vsem krajanom in občanom prijetne velikonočne praznike, velikonočna aleluja pa naj vam vlije novih moči za lepše in kvalitetnejše življenje. KS SKORNO - FLORJAN lik rt • vv (jostisce KOTNIK VSEM, KI STE MS ŽE ALI MS ŠE BOSTE OBISKALI, ŽELIMO VESELE PRAZNIKE! sperme (Topolšica «•s <„ V -t, Obilo veselih trenutkov v času, ki prihaja vam želi kolektiv Term Topolšica! v SPORT RAZCVET NARAVE i ima je že za nami, vsaj v dolini. V hribih, tistih najvišjih, pa bo sneg obležal vse tja do poletja. Torej je to čas, ko se za vsakega ljubitelja gorskih potepov nekaj najde. Turni smučarji lovijo sveža pomladanska jutra, ko je sneg “še taprav”, ljubitelji cvetja uživajo oh paleti barv in vonjav, spet tretji pa ljubijo zgolj spremenljivo aprilsko vreme. Slednje se včasih še najtežje razume, vendar premislimo, kdo od nas pa ne obožuje mavrice, ki ob takem vremenu ni redek pojav, ah pa vedrenja na kakšnem kozolcu. Ni lepšega od potepanja po okobških vzpetinah, sopihanja na gorske vrhove in čutenja, da si živ in da se gibaš. Tudi pri društvu se gibamo. Tuma smuka na Dleskovški planoti nam je resda odpadla, smo pa zato osvojiti Ojstrico. Ta se je štirim udeležencem prvega zahtevnega izleta v zimskih razmerah PD Šoštanj dobrohtljivo uklonila in varno spustila na vrh in nazaj. Na tej savinjski lepotici je bilo 8. in 9. aprila še precej snega, ki pa je bil zbit, tako da z njim večjih težav ni bilo. Te vrste izletov bo društvo še prirereja-lo, tako pohodniške kot turne, vendar se bomo na turno smučarijo najverjetneje podati kam bližje. No, na Smrekovec se lahko podaste tudi v teh dneh. Če boste zaviti malo stran od markirane poti in boste zaviti pri Luku po dolini Kramarce navzdol do izvira Lubije, boste lahko v Brloških pečeh opazovati eno najlepših zavarovanih rož pri nas. Lepi jeglič (Primula auricula) je sicer najpogostejši v Alpah, najdemo pa ga tudi v predgorju. Raste praviloma na apnenčastih tleh, za dom pa si poišče skalnate razpoke, grušč ati zaplate visokogorskih trav. Cveti od aprila do julija. Tisti, ki so bolj vešči hoje in orientacije po zahtevnih poteh lahko čez Brloške peči poiščejo tudi nemarki-rano lovsko pot. Pridno urejamo planinske poti, ki jih ima naše društvo na skrbi, in postavljamo spletne strani društva. Mladinski odsek pripravlja potrebno za poletne tabore. Zgodilo se jih bo več in sicer tabor mladih planincev za višjo stopnjo osnovnošolcev (prijavnice so že zunaj), študentski gorniški tabor in pa dijaški tabor, ki bo potekal v soorganizaciji društev Savinjskega MDO-ja. 15. aprila smo se udeležili tudi zbora Mladinskih odsekov PZS na Igu pri Ljubljani. Trudimo se, da bi ostati v stiku oz. dogajanju na vseh področjih, predvsem pa v domačih logih. Informacije o izletih najdete na plakatih društva. Zagotovo ga boste našli na oglasni deski na AP in pa v cvetličarni Nahtigal. Pri plačilu članarine pomislite tudi na to, da s tem podpirate stoletno tradicijo slovenskega planinstva, pomagate vzdrževati poti in koče in da boste na dom dobiti tudi brezplačen društven časopis, pa nasvete vodnikov pa še in še. Skratka toliko zaenkrat. Ne pozabite si ogledati naših bližnjih načrtov v rubriki Kaj kdaj kje. Pa srečen korak. Matej Kortnik Prebivalcem občine Šoštanj, ter uporabnikom naših storitev želimo lepe praznike Z najlepšimi željami! PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA, d.d. IP15JHP Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje, telefon: (063) 898 170, fax: (063) 897 1240, E-pošta: info@pup.si, www.pup.si jjmri Vesele velikonočne in prvomajske praznike želi vsem občanom občine Šoštanj Čevljarstvo Miran Irman s.p., Šoštanj obutev muca copatarica Poleg papirnice Pero - pri Elkroju v Šoštanju GASILSKA ZVEZA PODALA OBRAČUN DOBRI TRENINGI DOBRI REZULTATI velenjsko zvezo so včlanjena gasilska društva treh občin, in ko so društva končala z občnimi zbori, je svoj letni obračun naredila tudi zveza. Gasilci in gostje so se zbrali v mali dvorani hotela Paka in z zanimanjem prisluhnili poročiloma poveljnika in predsednice. Poveljnik Jože Drobež je povedal, da je bilo v preteklem letu opravljenih 157 intervencij, ki so v porastu glede na prejšnja leta za 6 %. Prepeljanih in dostavljenih je bilo 2 milijona litrov pitne vode. Sodelovanje med društvi je zelo zadovoljivo. Predsednica zveze Helena Brglez je nanizala vrsto lani uspešno opravljenih nalog. To je bilo prvo leto, kar je stopila na čelo zveze in je imela v začetku kar nekaj dvomov. Vendar pa se s skupnimi močmi in z dobro voljo, ki je gasilcem gotovo ne manjka, da doseči lepe uspehe. Se zlasti je poudarila dobro delo vseh komisij pri zvezi. Najbolj razveseljivo je, da je ponovno zaživelo izobraževanje. Tako je poleg tečajev, Id jih organizirajo posamezna društva, na zvezi uspešno opravilo izpit za gasilca 67 članov, za nižjega gasilskega častnika 59 članov, za strojnika 26 članov. Člani so se udeleževali tudi izobraževanj, kijih organizira Gasilska zveza Slovenije in so tako pridobili enega gasilskega častnika, dve članici šoštanjskega poveljstva pa sta uspešno opraviti tečaj za specialnost gasilski predavatelj. Svoje poročilo o delu pa so prebrali tudi predstavniki gasilske mladine. V poročilu je bila zajeta res pestra dejavnost, od raznih gasilskih tekmovanj pa do kviza, športa in pohodništva. V razpravi je predstavnik Gasilske zveze Slovenije, Grbovšek, povedal, da so bile sprejete spremembe Zakona o gasilstvu, žal pa gasilci s svojimi predlogi niso uspeli, tako gasilstvo še vedno ni priznano kot humanitarna dejavnost, kar društvom povzroča obilo preglavic pri nakupu opreme in izvajanju raznih dejavnosti. Tudi naloge, ki so si jih zadali za to leto so zelo obširne in zahtevne, a kot so dejati sami, jih bodo s pridnim delom gotovo tudi uresničili. ladi člani kluba Spin so v Ligi mladih Slovenije dosegli nekaj vidnejših rezultatov, saj so v gosteh premagati ekipo Maribora s 7:3, prav tako pa Petrovče z 10:0. Uspeh so kronali z zmago v četrtfinalu osnovnih šol v namiznem tenisu v Gornji Radgoni. S tem so se uvrstiti v finale, ki je bilo 17. tega meseca v Preserjih. Ekipo Šoštanja sta zastopala Manja Fajdiga in Tomaž Borovnik. M 8. aprila je bil organiziran turnir državnega prvenstva veteranov v namiznem tenisu v Škofji Loki. Jolanda Belavič je posamično osvojila drugo mesto, v dvojicah pa prvo. Ivan Zera je v dvojicah osvojil tretje mesto, prav tako Janko Novak v svoji starostni skupim. Tone Leber ime Spin Marija Lebar ZAHVALA KMETIJSKI ZADREGI (februarju smo šoštanjski taborniki izvedli hajk ldubajiopotnikov in popotnic na Smrekovcu. Za pomoč smo prosili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ki ima svojo počitniško hišo prav tam. Doživeli smo nepozaben vikend in zanj se najlepše zahvaljujemo Kmetijski zadrugi, ki nam je to omogočila. Brez njihove tople koče in obilne zaloge drv naš hajk ne bi bil tako popoln. S kakršno koli akcijo, ki bi bila jtotrebna za oskrbovanje koče, smo vam pripravljeni pomagati. Taborniški pozdrav: Z naravo k boljšemu človeku! Za PP klub Andreja Gomboc Salamiada v Florjanu 17 akšne dobrote premorejo domače shrambe, smo se prepričali v soboto, na k prvega aprila. Na povabilo Zdravka Goličnika sem se v imenu našega Al Lista (nekdo se mora žrtvovati) udeležila čisto prave pokušine domačih salam in vsega, kar sodi zraven. Sicer sem pa na takšne vrste žrtev vedno pripravljena. Salamiada se je odvijala v domu krajanov v Florjanu, svoje izdelke pa je v oceno tokrat prineslo enajst mojstrov, samih prekaljenih izdelovalcev domačih salam. V takšni zasedbi, pravzaprav jih je iz leta v leto več, saj so bili v začetku samo štirje, se sestajajo že peto leto. Tudi letos so v svoje salamarske vrste sprejeli novega člana, Romana Oblaka, in ga primerno krstili s palico. Zamisel o ocenjevanju salam je nastala pred leti, ko so Goličnik, Mikek, Ramšak in Ribezel velikonočno pokanje podkrepili z domačimi dobrotami in se niso mogli zediniti, kdo ima doma najboljši kos. Koliko ima prašič pri tem besede, ne vem, večji poudarek je gotovo v načinu izdelave, začimbah in dodatkih in seveda zorenju. To pa je spet skrivnost. Na tekmovanju salame lepo narežejo, seveda tu pomagajo tudi gospodinje in žene, pokusijo in ocenijo. Letošnje prvo mesto je pripadalo Igorju Ribezlu, IMAMO DOVOLJ ČISTE VODE? drugo mesto je zasedel Martin Ramšak, tretje pa lanski zmagovalec Janko Stropnik. Da se ne bi kregali, je zaključil tekmovanje eden izmed zbrane družbe. Pa še res je, saj ni pomembno, čigava klobasa je boljša. Pomembno je, da jo je vsak izmed njih bil pripravljen deliti z drugim in njen okus še izboljšati z začimbo, ki se imenuje prijateljstvo. MiKo vetovna organizacija je 22. marec imenovala za svetovni dan voda. Vsakomur je jasno, kako pomembno vlogo ima voda v človekovem življenju. Se pred nekaj desetletji je veljalo, da sta zrak in voda neomejena vira. saj kar 71 % zemeljske površine predstavljajo vode. Danes se dobro zavedamo, da temu ni tako. Pitna voda je dobrina, kije vse bolj omejena. Tudi tam, kjer je je dovolj, je vprašljiva njena kakovost, saj je človek s svojimi nerazumnimi posegi v naravo že dodobra zastrupil in onesnažil planet in tudi vodo. Zato je prav, da vsaj en dan v letu bolj posvetimo mislim na vodo. Voda omogoča življenje, človek jo je že kmalu pričel uporabljati kot poti, njeno moč je izkoristil za pogon strojev. Voda je tudi dom marsikateri živalski in rastlinski vrsti, navsezadnje je naša skupna “pradomovina”. Voda poleg materialnih koristi prinaša človeku tudi bolj duhovno zadovoljstvo. Čestokrat zadovoljuje človekov estetski čut. Kako je veličasten pogled na prostrano morsko gladino, kako nas poživi žuborenje gorskega potoka, kako posebno je prisluhniti šumenju mogočnega slapa. Sončni žarek, ujet v ledeni sveči, ali kapljica rose se zdi pravi dragulj, mala snežinka pa, ki se tako hitro stopi v dlani, je prava čipkasta umetnina. Vse to je voda. Seveda povzroča voda človeku tudi skrbi in preglavice. Spomnimo se velikih poplav, svojevrsten problem pa je tudi preskrba prebivalstva s pitno vodo. V treh občinah naše doline je za vodooskrbo zadolženo Komunalno podjetje Velenje, PE Vodovod, zato smo se oglasili pri vodju PE, g. Ramšku. Imamo enovit sistem vodooskrbe in strategijo preskrbe s pitno vodo do leta 2015 za vse tri občine. Sedaj imamo v vodooskrbo vključenih 26 vodnih virov, ki zagotavljajo zadostne količine. Po Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode iz leta 1997 je za kakovost odgovoren upravljalec. Zahteve o kakovosti vode v tem pravilniku so že skoraj prüagojenen evropskim standardom. PE Vodovod ima sklenjeno pogodbo o tedenskem preverjanju vode z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, ki opravlja tudi preglede objektov in naprav ter varnosti le-teh. Tedenski odvzemi se izvajajo na 15 do 20 odvzem- nih mestih. Kakovost pa se poglobljeno preverja mesečno m še temeljitejše analize se opravijo letno. Lani je republiški zdravstveni inšpektor ocenil, da imamo vzorno vzdrževan sistem. Poraba vode in potrebe sicer absolutno naraščajo, vendar pa poraba na prebivalca pada. Vzrok tega trenda je pripisati zaprtju nekaterih industrijskih obratov (tovarna usnja), nekaj pa tudi vse sodobnejšim tehnologijam in varčevalnim, ukrepom v podjetjih, Obiskati smo tudi Grmov vrh, kjer so čistilne naprave in distribucijski center za celotno vodooskrbo. Glavni vir je Ljubija, ki brez prečrpavanja doteka zaradi znatne višinske razlike. Pomožni vir je še potok Toplica. Veliko količino vode izkoriščajo v mati elektrarni, kjer ustvarijo toliko električne energije, da jo kljub lastni ralu nekaj oddajo še v omrežje. Vodo se najprej očisti mehansko (mulj), nato ji dodajo klor, pred distribucijo do porabnikov pa gre ponovno na čiščenje. Vse te operacije so podprte z računalniškimi sistemi. Potrebna bi bila vlaganja v posodobitev miših naprav, a žal sedanji prihodki kakšnih večjih investicij ne dopuščajo, je povedal Ramšak. Marija Lebar o o ČETRTEK, 20. APRIL 2000 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ŽIVLJENJE H SOS FIMI INTERVENCIJE U OHRUM II I etos uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva prinaša vrsto sprememb, ki so nastale predvsem zaradi prilagajanja sistemu financiranja v EU. Upravičenci do finančnih intervencij so kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe, ki opravljajo to dejavnost in imajo stalno prebivališče v RS. Finančne intervencije se pridobijo neposredno na podlagi pisnih vlog. Vlogo sestavlja Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu, obrazci za zahtevke ter ustrezna dokazila. Za kmetijo uveljavlja finančne intervencije nosilec kmečkega gospodarstva, ki ga pisno določijo člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji. Vso navedeno dokumentacijo morajo upravičenci poslati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana, s pripisom “Subvencijska vloga” do vključno 30. 5. 2000. Kopije vlog je potrebno hraniti pet let. Obrazce za vloge boste lahko dobili predvidoma v začetku meseca maja na Enoti za kmetijsko svetovanje Velenje. Pred izplačilom finančnih intervencij bo inšpekcija izvedla nadzor pri 10 % vlog. Če se pri tem ugotovi, da je upravičenec navajal neresnične podatke, mora vrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi in nadaljnji dve leti ne more pridobiti katerih koli intervencijskih sredstev. Neposredno na podlagi vlog bodo kmečka gospodarstva vlagala zahtevke za naslednje namene: Sredstva za neposredna plačila EKO O 1. Neposredna plačila na površino za določene poljščine: za krušna žita (54.000 SIT/ha), za druga žita ter oljnice in stročnice (27.000 SIT/ha), za sladkorno peso (42.000 SIT/ha). Med krušna žita štejejo pšenica, rž, pira in ajda. Med druga žita je uvrščena koruza za zrnje in silažo, tritikala, oves, ječmen in proso. Med oljnice sodi oljna ogrščiea, sončnice ter oljne buče. K stročnicam pa so uvrščeni krmni grah, krmni bob, sladka lupina in fižol za zrnje, ki se ga prideluje na njivi. Posamezna vrsta poljščine mora biti posejana na najmanj 0,10 ha, pri sladkorni pesi pa je najnižja meja 0,30 ha. Najmanjša skupna površina, za katero se vlaga zahtevek za poljščine, je 0,30 ha. Površine morajo biti dejansko posejane z navedenimi poljščinami. Posamezne kulture je potrebno vrisati v katastrski načrt, ki ga upravičenec hrani doma. Rok za oddajo vlog je 30.5.2000. 2. Kompenzacijska plačila za rejo živali Premija za bika in za vola: Za obdobje od 1.1. do 30. 6. 2000 upravičenci še lahko vlagajo zahtevek za spodbujanje prireje govejega mesa glede na živo težo pitanca (25 SIT oziroma 40 SIT/ kg prirasta žive teže pitanca). V drugi polovici leta pa je uvedena premija za bike in vole v višini 18.000 SIT/žival. Klavna teža trupov mora biti najmanj 185 kg (skupna teža 270 kg mesa). Premija se uveljavlja ob zakolu v registrirani klavnici. Premija za krave dojilje: Uveljavlja se za krave kombiniranih mesnih pasem oziroma križank z mesnimi pasmami. ki so namenjene za vzrejo telet za proizvodnjo mesa. Kmetija né sme oddajati mleka v mlekarno, lahko pa prodaja mleko na domu (najmanj še 1 leto od dneva vložitve zahtevka za podporo). Živali morajo biti označene in vpisane v register selekcijske službe. Višina premije je 18.000 SIT/žival. Število živali, za katere se uveljavlja premija za bike in vole ter krave dojilje, se izračuna po posebnem ključu. Premija za rejo drobnice: Premijo se lahko uveljavlja za živali, ki so starejše od 10 mesecev oziroma so vsaj enkrat jagnile ali jarde. Navesti je potrebno lokacijo, kjer se bodo živali nahajale v 100 dneh po vložitvi zahtevka. Živali, za katere je vložen zahtevek, mora upravičenec imeti v reji še najmanj 100 dni po koncu roka za oddajo zahtevka. Vloga se lahko vloži za najmanj 10 živali. Ce posamezni rejci redijo manj kot 10 živali, lahko uveljavljajo premije kot skupnost proizvajalcev. Živali morajo biti označene v skladu s predpisi in vpisane v register selekcijske službe. Višina premije za rejo ovc za prirejo mesa je 2.500 SIT, za rejo koz pa 2.000 SIT. Premija za kobile za vzrejo žrebet: Premija se uveljavlja za pasme, ki so določene z republiškim selekcijskim programom v konjereji in za kobde, ki so žrebile najmanj enkrat. Živah morajo biti vpisane v register selekcijske službe in ustrezno označene. Rejec mora imeti žival v reji najmanj 2 meseca pred in 3 mesece po oddaji vloge za premijo. Višina premije je 18.000 SIT/žival. Rok za oddajo vlog za krave dojilje, drobnico in kobile je 30. 5. 2000. Premijo za bike in vole se uveljavlja dvakrat letno po ustaljenem načinu. 3. Neposredna plačda na površino za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo EKO 1 Ukrep vsebuje neposredna plačila za kmetijska zemljišča, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu oziroma jih ima v zakupu in jih obdeluje. Najmanjša skupna površina na kmetijo je 1 ha. Za kmetijska zemljišča v zakupu se upošteva razvrstitev v območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo kot je določeno za kmetijsko gospodarstvo najemodajalca. Pogoji: upravičenec se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost še najmanj 5 let ter da jih bo obdeloval kot dober gospodar. Višina neposrednega plačila za gorsko višinsko območje in strme kmetije je 16.000 SIT/ha, za hribovito območje pa 11.000 SIT/ha. Če upravičenci uveljavljajo podporo za živali na planinski paši, ne morejo dobiti sredstev iz tega naslova. Površine, za katere se uveljavlja podpora, morajo biti vrisane v katastrski načrt in jih upravičenci hranijo doma. 4. Slovenski kmetijski okoljski program EKO 2; EKO 3 Podpora za živali na planinski paši: Višina podpore za presušene krave, MPG, telice in krave dojilje je 5.500 SIT/žival. Gospodar planine mora do 30. 5. 2000 za planino poslati Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu. Zahtevek se vlaga do 15. 7.2000. V primeru skupnega pašnika mora imeti pašna skupnost sprejet pašni red. Podpora ekološkemu kmetovanju: Upravičenci so kmečka gospodarstva, ki kmetujejo po priporočilih za ekološko kmetovanje v Sloveniji. Kmetija je morala že v letu 1999 biti kontrolirana s strani kontrolne službe za ekološko kmetovanje in je na ta način dobila potrdilo o ustreznosti. Ekološko mora kmetovati tudi v letu 2000 in mora biti prijavljena za nadzor. Vsaj eden izmed družinskih članov mora biti član registriranega združenja ekoloških pridelovalcev. Upravičenec se zaveže, da bo ekološko kmetoval še najmanj 3 leta. Spodnja meja obtežbe kmetijskih površin je 0,2 GVZ/ha.Višina podpore je za trajne nasade 120.750 SIT/ha, za vrtnine v zavarovanih prostorih 120.750 SIT/ha, za njive - vrtnine na prostem 103.500 SIT/ha, za njive - poljščine 80.500 SIT/ha, za jagode 120.750 SIT/ha ter za trajne travnike in pašnike 40.000 SIT/ha. Rok za oddajo vlog je 30. 5. 2000. Predvidena je tudi podpora pridelavi semena za ekološko proizvodnjo, ki bo določena z javnim razpisom. Podpora integrirani pridelavi vrtnin pripada kmetijam, ki so že v letu 1999 bile vključene v sistem kontrole in dobile ustrezno potrdilo. Kmetije morajo integrirano pridelovati vrtnine tudi v letu 2000 in biti prijavljene v sistem kontrole. Eden izmed družinskih članov mora biti član združenja za integrirano pridelavo. Kmetija mora vrtnine pridelovati na integriran način še najmanj tri leta. Za vrtnine v zavarovanih prostorih je višina podpore 90.000 SIT/ha, za vrtnine na prostem pa 60.000 SIT/ha. Rok za uveljavljanje zahtevkov je 30. 5. 2000. Podrobnejše informacije, obrazce in navodila za izpolnjevanje obrazcev boste lahko dobili na srečanjih, ki jih bomo organizirali za vas v prvih dneh meseca maja. Kasneje pa informacije in svetovanje lahko dobite pri Kmetijski svetovalni službi Velenje in pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Pripravila: Lidija Diklič, kmet. inž. V' N/ PRISTAVA OČIŠČENA lani Turističnega društva Pristava so čistili svoj kraj, da bo pomlad še lepša. Odstranjevali so predvsem “tuje” smeti in odpadke, saj tisti, ki mislijo, da je gozd smetišče, na čistilne akcije pač ne hodijo. Ko smo se peljali po cesti na Pristavo, smo ob robu srečevali kupe vrečk, plastičnih posod, pločevine in še česa, kar se je prej valjalo po gozdu in so sedaj zbrali, da odpeljejo. Predsednik turističnega društva Anton Plazi nam je povedal: Tokrat se je delovne akcije udeležilo res veliko ljudi. Odločili smo se, da iz jarkov in jam potegnemo tudi stare avtomobile. Za nekatere se sicer ve, čigavi so bili, nekatere pa. so nam “radodarno” pripeljali iz Šoštanja in celo Velenja. Pri takšnem čiščenju pa naletimo na nepredvidene ovire. Danes je petek popoldne, jutri je sobota, ko imajo ljudje malo več časa, a poslovna enota Surovine v Šoštanju je zaprta. Tako morajo odpadki, ki sodijo k njim, čakati na delavnik. Morda bi lahko v takšnih primerih pri njih uredili dežurno službo. Druga taka težava je, da je potrebno plačati, če hočeš pri njih odložiti neraben avto. Zato smo dobili naročilnico od KS Ravne, ki bo poravnala račun. Bili smo zraven, ko so iz 50 metrov globokega jarka vlekli s traktorskim vitlom avto. Lahko rečemo, da to ni samo težko, pač pa tudi nevarno delo. Ce bo vaše pisanje doseglo, da bo vsaj en človek začel bolj cenit gozd in ne bo več nosil odpadkov vanj, ste naredili več, kot mi vse popoldne! so prijazno rekli. Zvedeli smo, in tega nam ni povedal predsednik Plazi, da je ravno on opravil prevoze odpadkov s svojimi tovornjaki - seveda zastonj. Ce bi vašo družino kako nedeljo zamikal sprehod, pa se prek lepo urejene Pristave odpravite na Forhtenek. Mimogrede se prepričajte, ali so jarki in globače še čisti. Marija Lebar KRVI NIKOLI PREVEC Kar 184 krvodajalcev se je udeležilo akcije OZ Rdečega križa Velenje in KO Ravne pri Šoštanju in darovalo kri za potrebe bolnice Celje. Med prvimi je dal kri tudi župan Milan Kopušar in se s tem zapisal med krvodajalce že petnajstič. Najstarejši udeleženec akcije je bil Mirko Bilič, ki je daroval kri že 70-krat, največkrat pa je sodeloval na akcijah Edo Kodrun, kar 77-krat. Tudi mladi rod se je odzval klicu na pomoč. Med najmlajšimi krvodajalci so bili Jančič, Tajnik in Cešnovar, ki so darovali kri devetič. Akcije so se udeležili tudi člani Moto kluba veterani, ki že zaradi svojega načina življenja še posebej čutijo, kako nenadomestljiva je kri. MiKo SLOVENIJA 2000 IN RAK Krajevna organizacija Rdečega križa Gaberke je 23. marca pripravila predvajanje z video posnetki na temo Slovenija 2000 in rak. Udeležilo se ga je kar nekaj krajanov, škoda pa je, da se za to mlajši teže odločijo. Predsednik KO RK Rafko Blatnik je predstavil predavateljico Branko Drk, ki je zelo lepo razložila ter z diapozitivi prikazala to kruto bolezen. Tudi to, da se da pravočasno še marsikaj rešiti. Malo bolj bi morali prisluhniti svojemu telesu, predvsem pa bolezen spoznati, da lahko živimo ob njej. Pri ženskah je najpogostejši rak na maternici in materničnem vratu ter na dojkah. Danes zaradi tega ni treba umreti, treba je le pravočasno k zdravniku; marsikaj odpravijo operativno. Vsaka ženska ah dekle bi si morala enkrat mesečno temeljito pregledati dojke. Še tako mala zatrdlina je lahko sumljiva. Vse ženske naj bi po 49. letu opravile mamografijo. Za pljučni rak so glavni vzrok cigarete, saj ena sama cigareta vsebuje kar 4000 škodljivih snovi. Pri moških je zelo pogost rak na želodcu, kožni rak pa povzroča tudi prekomerno sončenje; od 11. do 16. ure je vsekakor bolje, da se soncu izognemo. Sumljive so tudi kraste, ki se po enem mesecu ne zacelijo; treba je k zdravniku. Rak ni nalezljivo obolenje, tudi ni dedno, lahko pa se podeduje nagnjenje do te bolezni. Včasih se žal zgodi, da človek, ki pomaga drugim in zanje vsestransko skrbi, ob svojem delu nase pozabi, presliši vse opozorilne znake ter bolezni podleže. Takšnemu človeku, menim, da smo dolžni vso hvaležnost in spoštovanje, saj se je nenazadnje razdajal delno tudi zaradi nas. M. L. ČETRTEK, 20. APRIL 2000 STRM H 1 S 1 v > 1 8 1 s/ C ] [ ] L il L Občina Šoštanj Vsem občanom v občine Šoštanj želimo, da praznike, ki prihajajo, preživite v veselju in sožitju! Občina Šoštanj Uprava / um EU EU v .\ M..* TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ U Komunalno podjetje Velenje d.o.o. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! PREMOGOVNIK VELENJE Partizanska 78, 3320 Velenje Telefon: 03 5871-465, 03 8982-100 Fax: 03 5869-131, 03 5870-986 http//www.rlv.sl PGD GABERKE IMA NOVO VOZILO 7. aprila je kar nekaj gasilcev pa tudi krajanov ob gasilskem domu pričakalo novo gasilsko vozilo. Gasilci Gaberk so bogatejši za vozilo Fiat Dukato, vredno čez štiri milijone tolarjev, ki bo služilo za prevoz moštva. S to pridobitvijo bi radi lepše praznovali 70-letnico gasilstva v Gaberkah. S ponosom povedo, da je bil avtomobil kupljen iz njihovega prisluženega denarja. Magda Lampret 55 LET ZMAGE NAD FAŠIZMOM 55 let po 9. maju 1945, ko je bila v Topolšici podpisana kapitulacija nemške vojske, vabijo KS Topolšica, krajevna društva in OZ borcev in udeležencev NOB Velenje na svečanost ob dnevu zmage in koncu druge svetovne vojne v soboto, 6. maja 2000, ob 19. uri v zdraviliškem parku v Topolšici. V programu bodo sodelovali učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Topolšica, moški pevski zbor KUD Ravne, Janez Maze, učenci Roberta Goličnika, plesna skupina Vandrovčki in Suzana Kok. Govornika bosta šoštanjski župan Milan Kopušar in predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolničar. Pred in po programu bo igral pihalni orkester Zarja. Po prireditvi bo kresovanje na Ocepku. 0 IN DRUZMIRJE Zdaj, ko se tako imenovana “JAMA Šoštanj” očitno ne bo zgodila, se lahko spet ozremo v še vedno delujočo jamo, v katero se ta čas nezadržno pogrezajo zemljišča vzhodnega dela občine. Vasica, ki je zrasla oh najboljši zemlji v Šaleški dolini, je danes vidna le še na starih geodetskih načrtih zemljiškega katastra. Jezero nad pogrezajočo se zemljo se vidno veča, Družinirje pa se potaplja v naše spomine in počasi spreminja v mit. Mlajši bodo kmalu začeli dvomiti v resničnost obstoja gručaste vasi in TRESIMIR ho s plavajočimi lučkami nadomestil spomine še živečih Družmirčanov. Šoštanj, še vedno mesto, ki stoji v neposredni bližini potopljene vasice, je za razliko od Družmirja, “preživel”. Po izgubi dveh stanovanjskih blokov in nekaj hiš na vzhodnem delu Goric bi lahko sklepali, da jo je mesto poceni odneslo. A žal je resnica drugačna. Dolgoletna agonija stagnacije na smrt čakajočega mesta je pustila svoj pečat. Posledice so hude, prehude za hitre spremembe na bolje, kar je ugotovil tudi novoizvoljeni župan. Demografsko ogrožene Šoštanjčane je danes težko zadovoljiti, saj se počutijo ogoljufane in ponižane. Razočaranju je svoje dodala tudi mačehovska občina, ki pač v skladu z razmerjem v občinskem svetu, večji del proračunskega denarja usmerja v okolico. Tudi letošnji proračun, ki ga je sestavil nov župan, do Šoštanja ni nič bolj naklonjen. Baje je, podobno kot v Velenju, bolj varčevalno naravnan (pokriva napake iz preteklosti). Tako bo Šoštanj spet prepuščen Svetu Krajevne skupnosti, ki bo v skladu z omejenimi pooblastili in še bolj tanko denarnico poskušal prispevati k izboljšanju življenja v mestu. Vesel sem, da se bo nadaljevala uspešna in odmevna akcija ŠOŠTANJ - MESTO SVETLOBE, medtem ko se že razmišlja na drugo leto (28. junij 2001), ko bo mesto praznovalo svojo 90-letnico. Spodobilo bi se, da bi do takrat ureddi vsaj Trg bratov Mravljak, a je kljub izdelanim projektom začetek investicije spet prestavljen za nedoločen čas. Mesto, ki je tudi na normativnem nivoju razdeljeno na več različnih prostorskih aktov, je kljub obetavnem natečaju za urbanistično zasnovo naselja, ki je bil izpeljan v letu 1998, še vedno zapostavljeno. Prihitela ga ho tudi nekdanja, danes potopljena vas, saj se program za pripravo “UREDITVENEGA NAČRTA DRUZMIRJE” že obravnava na občinskih organih. Načrt naj bi urejal bodočo sanacijo zemljišč po eksploataciji premoga, ki naj bi vključevala tudi gradnjo novih rekreacijskih površin v smislu povezave z rekreacijskim območjem ob Velenjskem jezeru, ureditev vrtičkarstva ter posege v smislu zavarovanja pred udarnim valom ob morebitnem preboju nasipa iz pepela, ki preprečuje izlitje Velenjskega jezera. Odlagališče pepela in ostalih produktov, ki nastajajo pri delovanju čistilne naprave v TEŠ-u, že ureja podoben prostorski akt. Tako bo dogajanje na površini po intenzivnemu odkopavanju v globini le malo bolj predvidljivo in zaradi samega postopka (javna razgrnitev), vsaj upam tako, bo stopnja obveščenosti večja. Skratka, ideja, da Družmirje dobi svoj ureditveni načrt, čeprav “posthumno”, je vredna pohvale. Res je, tiuli Šoštanj ima svoj ureditveni načrt, a žal le za del mesta, ki naj bi preživel takrat še aktualno JAMO ŠOŠTANJ. Glavni namen načrta je bil (izdeloval se je konec osemdesetih) poiskati rezervni prostor za preselitev vseh vitalnih delov mesta severno od železnice na drugo stran, varno pred ugrezanjem. Seveda se je takrat načrtovala tudi danes spet aktualna prestavitev osnovnih šol. V osnutku načrta iz leta 1986 je bila bodoča šola predvidena na današnji lokaciji stanovanjskega kompleksa ob Cesti talcev (bivši GALIP). Predvidena šola naj bi imela le štiri razrede, tako da bi Šoštanj ostal brez osemletke. K sreči je RLV takrat nujno potreboval zemljišče za nadomestno gradnjo podirajočih se stanovanjskih blokov v “elektrarniškem naselju”, tako da je prišlo do spremembe načrta. Dobili smo kvalitetno zasnovane stanovanjske bloke, problem osnovnih šol pa je ostal odprt vse do danes. Kakor koli že, dejstvo, da z odkopavanjem pod Metlečam ne bo nič, bistveno spreminja izhodišče za urbanistično urejanje mesta, zato mesto nujno potrebuje nov URBANISTIČNI NAČRT, ki bo končno obravnaval Šoštanj kot celoto. To sem sicer zapisal in povedal že večkrat, tako da je, upam, zdaj že jasno tudi tistim, ki vodijo našo občino. Problem je v tem, da se zadnjih pet let ni zgodilo nič konkretnega, da bi se približali takemu načrtu, čeprav se zato, gledano relativno, ne potrebuje veliko denarja. Potrebuje pa se nekaj znanja, organizacijskih sposobnosti in volje. PROSTORSKI PLAN bivše občine je prostor razdelil na manjše enote z imenom planske celote. Kar deset planskih celot je sestavljalo stari, a v naši občini še vedno veljavni prostorski plan. Po ustanovitvi treh novih občin so v naši občini ostale še tri cele PLANSKE CELOTE (PC 01, 08 in 09) štiri pa si delimo z Mestno občino Velenje (PC 02, 04, 05 in 10). Planska celota 04 zajema pretežni del naselij Velenje in Šoštanj in predstavlja znano težnjo po “somestju”, ki naj bi nastalo po združitvi dveh mest. Planska celota 10 pa je dejansko celoten pridobivahu prostor RLV. Z izjemo naštetih dveh enot so se vse ostale planske celote urejale s PROSTORSKO UREDITVENIMI POGOJI (s kratico PUP). Le-ti so bili pred kratkim predmet javne obravnave, kije potekala tudi po okoliških krajevnih skupnostih. Občina jih spreminja kar v paketu ter tako usklajuje nova zazidljiva zemljišča iz novega prostorskega plana. Problem je le, da novega plana, ki je pogoj za spremembo PUP-ov, še vedno ni potrdila vlada RS. Tudi Velenjčanom še ni uspelo priti do novega plana. To je uspelo le majhni Občini Šmartno ob Paki, katere meja se popolnoma lijema z mejo ene same planske celote (PC 07). Mogoče je pa območje Občine Šoštanj za občinsko upravo enostavno preveliko. Mogoče bi jo bilo treba razdeliti na nmnjše enote (Občino Šoštanj mesto in Občino Šoštanj okolico, kot je nekoč že bilo). Bi na referendumu podprli delitev obstoječe občine? Bi potem Šoštanj prej dobil svoj urbanistični načrt? Kdo ve? Edi VUČINA ini, t mil» SOlSKf I \ LIKOVNI SVET OTROK V NOVEM TISOČLETJU Ornament v risbi, sliki, kipu .. . . i lovesnost ob otvoritvi vseslovenske razstave Likovni svet otrok, 32. po vrsti, je bila 15. aprila v Kulturnem domu. Razstavo prireja OŠ KDK pod pokroviteljstvom Občine Šoštanj, revije PIL in Ministrstva za šolstvo. Prireditve se je udeležil tudi dr. Pavle Zgaga, minister za šolstvo in šport, ki je izrazil pomembnost in veličino te zamisli, ki jo je leta 1969 prvič izvedel ravnatelj Karel Kordeš ob pomoči učiteljice Majde Lesničar. Z nemalo ponosa sta goste nagovorila ravnatelj OŠ KDK, prof. Darko Menih, ter župan Milan Kopušar. V programu so sodelovali učenci OŠ KDK ter učenci Glasbene šole Velenje, oddelka v Šoštanju. Razpisana tema za 32. razstavo je bila okrasek in ornament v risbi, sliki in kiparski tehniki. Natečaja se je udeležilo kar 88 šol in poslalo prek 2000 del, od katerih je posebna komisija, ki ji je predsedoval akademski slikar in grafik Marjan Prevodnik, izbrala 449 del. Ob razstavi, ki je kot vedno na ogled v OŠ KDK, je izšel tudi katalog z naslovnico Barbare Pregl in Sandre Lakič z OŠ J. Padežnika iz Maribora. Nagrade so prejeli OŠ Dušana Flisa, Hoče - likovni pedagog Albin Lorber, OŠ Ivana Cankarja, Ljutomer - likovni pedagog Vladimir Potočnik, II. OŠ Celje -bkovna pedagoginja Marija Cene, OŠ Miha Pinatar Toledo - likovni pedagog Robert Klančnik, OŠ Šalek - likovni pedagog Boris Oblišar. Pohvale pa so bile podeljene OŠ Ajdovščina (Nataša Rednak in Vladimir Bačič), OŠ Dutovlje (Vlasta Markovič), OŠ Janka Padežnika, Maribor (Nada Zidarič), VIZ Smlednik (Slavko Zupan) in OŠ Karla Destovnika Kajuha, Šoštanj (Alenka Venišnik). Za razstave je Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha že prejela najvišje slovensko priznanje na področju vzgoje in izobraževanja - Žagarjevo priznanje, kar nekajkrat pa so bila dela z razstav na ogled v Cankarjevem domu, na Gospodarskem razstavišču, Jakopičevi galeriji v Ljubljani, Mariboru in še kje. Ravnatelj Darko Menih se zaveda odgovornosti in pomembnosti, ki ju šola prevzema z organizacijo te državne kulturne prireditve in njene odmevnosti v širšem prostoru. M. K. Minister, župan in ravnatelj so se pri ogledu razstave navduševali nad ustvarjalnostjo otrok in rekli tudi kakšno o šolski problematiki v občini 0 FANTU. KI Ki IMAJO ROZE RADE Mladi vrtnar Domen Potočnik Iekoč je živel... Nekoč je živel fantek po imenu Domen. Obiskoval je malo šolo in se tam vključil v vrtnarski krožek. Na gredici, ki mu jo je dodelila vzgojiteljica, je nekega dne zasadil drobno seme. Pridno je zahval tanko stebelce, ki je pod skrbno Domnovo roko raslo in raslo v prečudovito drevo, na katerega je Domen nekega dne splezal. Vrh krošnje je segal prav do nebes in Domen se je lahko dotaknil zvezd. Tudi tako bi lahko začeli. Ampak Domen Potočnik ni fant iz pravljice. Cisto zaresen fant je, štirinajstih let, ki s svojimi starši, Vero in Dragom, ter bratom Tilnom prebiva na Tekavčevi ulici v Šoštanju. Pridno obiskuje OŠ Ribe Roecka, od svojih sovrstnikov se razlikuje le po tem, da je njegov prosti čas za fanta in njegova leta dokaj nenavaden. Že od male šole ga namreč privlači vrtnarstvo. Kaj žene tega šolarja, da ure in ure preživi v rastlinjaku, ki stoji za blokom? Kaj je v tem fantu, da ves svoj prosti čas, prihranke in zanimanje nameni gojenju rož in drugih rastlin? Odgovora ne pozna niti sam in se s tem ne obremenjuje. Zanj je povsem normalno, da je pri desetih namesto sanj o novem motorju, svoje sanje namenil rastlinjaku, kije iz prvotnih 10 m2 zrasel v zavidanja vreden prostor površine 100 kvadratnih metrov. Začetki niso bili bleščeči. Na gredici, kjer so gojili zelenjavo za domače potrebe, je pomagal starim staršem, Rezki in Poldetu Kropivšku. Pri tem se je navdušil za delo na vrtu, Domnovim željam pa je prisluhnila cela družina. Ob spremstvu očeta in mame je obiskoval vrtnarije in nabiral znanje. Sprva vrtnarji njegovih vprašanj niso jemali resno. Kdo pa bi verjel fantu, da ga zanimajo pelargonije, bršljanke, mol-jevec... Tudi prva zima v neogrevanem rastlinjaku ni bila uspešna. Solata je sicer lepo uspela, ostale sadike pa so zmrznile. Domnu to ni vzelo poguma. Poskusil je z balkonskimi rožami. Takrat, to je bilo leta 1997, je rastlinjak čez zimo ogreval, in potaknjenci so lepo preživeli. Za domače potrebe in za Šenk jih je bilo več kot dovolj. Naslednje leto je njegovo malo “podjetje” že toliko zraslo, da so po sadike prišli tudi drugi. Ves denar in vse, kar se je kje našlo, je namenil za širitev prostora. S pomočjo staršev in starih staršev je nastal čisto pravi profesionalni rastlinjak. Ure, ki jih preživi v družbi z rastlinami in med strokovno literaturo, niso izgubljene. Domen je že pravi profesionalec in vzgoja potaknjencev, ki jih za en mesec posadi v multiplatoje ter nato presadi v lončke, mu ne predstavlja težav. Ob skrbni negi, kije pri Domnovih sadikah res vidna, čakajo na končno posaditev. Pri vsem tem uporablja visoko kakovostno zemljo in za zdravo rast rastlin še dodatno skrbi. Vsakodnevna kontrola temperature v rastlinjaku, ki je pozimi okrog 13 stopinj, na pomlad pa okrog pet, zalivanje, preverjanje kroženja zraka in tisoč drobnih opravil vzamejo kar precej časa. Vse to počne z veliko ljubezni. Poleg učenja je vrtnarjenje njegovo najljubše početje. Odločil se je za vrtnarsko šolo, njegovi cilji pa segajo že dlje. Letos je donegoval okrog 8000 najrazličnejših sadik; prevladuje seveda balkonsko cvetje, najdejo pa se tudi enoletnice. Ce ste medtem pozabili, da je fantu šele štirinajst let, naj povem še to, da je bil že predstavljen v televizijskih oddajah Na vrtu in Mladi genij, še vedno pa je premlad, da bi vstopil v vrtnarsko združenje Slovenski cvet, kar si želi predvsem zaradi izmenjave izkušenj in znanja, ki ga zdaj pridobiva pri prijateljici Pierini Luzier v Portorožu, ki mu je nesebično dala že veliko vrtnarskih nasvetov. Ob obisku se ni dal preveč motiti. V rastlinjaku se svet vrti tako, kot on hoče. Rože mu njegovo ljubezen vračajo in mu poplačajo skrb, ko zacvetijo na številnih oknih in balkonih po Šoštanju. Delo njegovih drobnih rok je šele takrat prav ovrednoteno. Kdo ve, če fant res ne bo segel do zvezd! MiKo V*-' \ K 1 # f / L 1 1 i I NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK________ NASLOV ____________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT À Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Tiskano na recikliranem papirju