VEH RA polet NA
\ N \ »	1X1		nagradna
		IGRA NA
		5TRANI 32
6: -«	l	1		
Letnik 2
Številka 26
Cena 150 SIT
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
27.3.1996
mmmsJi) pimnn'/; i >'//*
Intervju: ROBERT GEMAŽAR
Pomembne
so INVESTICIJE
Stran 11, 12
RUDI KRONO VSEK
Slovenci premalo skrbimo za okolje
Stran 8
RADmiRJE
Dom za ostarele -da ali ne?
Stran 10
&>
DESIGN
celost
PODOBE
TISKOVINE
SE^n.^p(si
TEi./fAx: 065 412 205


Q/.9l'£a)cyimg719
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg 1/a 3000 CELJE
fSSS/lS ifoirKCMo&is PRApiTKS 1/0369
osevKA $A£ze
Dr. FRANCE SUSMAN
Jezus ni umrl na križu
Stran 17, 18
OKRAJNI ZBOR JEHOVIH PRIČ
Stran 5
G.R. Matela
ROCK, PUNK ALI ŠUND
Stran 25
ZEAEVA '96
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
W3i
Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181. Fax & tel.: 063/720-065. Mobitel: 0609/617-441
Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE
in OPREMO KOPALNICE
ugodni plačilni pogoji
dostava na dom montaža
TRGOVINA
S GRLICA,.. & ELEKTROSERVIS
Tel./Fax. 063 /831-203 Hofbauerjeva 2 3330 MOZIRJE
trgovk
Tnakita.
JSKSL
za eleKl	RIDGID «3«
Otroška trgovinica
Šlandrov trg 32, ŽALEC tel.: 063 712- 152
NA ŽELJO STRANK RAZŠIRJAMO PONUDBO VEČJIH ŠTEVILK OD 8 - 14 LET.

'EDU IN NA DVORIŠČU!

/
t
%
*
M
ill
**
)K
/
Sp. REČICA Tel.: 063/831-823
******)
OB BLIŽAJOČIH SE VELIKONOČNIH PRAZNIKIH VAM ŽELIMO OBILO SREČE IN VESELJA,
TER VELIKO PIRHOV!
trgovina KRIM CENTER
Nai^ja KRIŽNIK s.p.
Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/831-096
UGODNOI
MOŠKE IN ŽENSKE VETROVKE
ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV!
(7) SPAL
«. POmiK ITCKEI
VmSPJKE
cctr olorm
ccnTRninn zRKiEPnniR
__________AVTOELEKTRIKA_________________
Sandi Grajžl
Kovinarska la, Celje, tel: 0631 31-211
Po ugodni ceni vam nudimo:
-	avtoalarmno zaščito (V/tmPITREj
-	električni pomik stekel in centralno zaklepanje
firme SPAL __________________________
Del. čas: pon.-pet. od 8U do 171', sob. od K' do 12h
M
•HMEZAD KZ BRASLOVČE
K0V1N00PREMA Parižlje
tel./fax.: 063 721-455
Hmezad
CEMENT PC 450 ........................589,00
APNO 33 kg ...........................399,00
MODUL OPEKA........................... 69,50
BRAMAC strešnik.......................102,00
PARKET bukev lamelni m2.............1.599,00
TLAKOVCI beton "H" m2...............1.198,00
CISTERNA za olje 2000 1............38.987,00
JUPOL 30 ...........................2.890,00
IZOLACIJSKI MATERIAL, BARVE IN LAKI, ŽELEZNINA, MOTORJI IN KOLESA, STROPNI NOSILCI S POLNILI, BELA TEHNIKA -PO UGODNIH CENAH!
#BUGK& DECKER

NE POZABITE: 063 721-455'
CELJSKE MESNINE d.d.
VELIKONOČNA AKCIJA
PREKAJENO IN ZAVITO PLEČE S KOSTMI	785,50
KLOBASA ZA KUHANJE	818,60
PREKAJENA ŠUNKA V MREŽI	1.090,30
PREKAJENA ŠUNKA V MREŽI V.P.	1.090,30
PREKAJENA ŠUNKA B.K S SLANINO IN KOŽO	972,20
PREKAJENA ŠUNKA B.K. S SLANINO IN KOŽO VP. 972,20 PREKAJENI VRAT BREZ KOSTI	1.090,30
PREKAJENI VRAT BREZ KOSTI V.P.	1.090,30
PREKAJENE SVINJSKE KRAČE - PREDNJE	437,00
VESELI PRAZNIKI (FRANCOSKA KLOBASA)	609,50
BUNNV (ŠUNKA V OVITKU)	1.058,40
PREKAJENI SV. KARE S KOSTMI	862,30
POSLOVALNICE:
Celje: Samopostrežna Stanetova 7, Narezek Tomšičev trg 8, Gnjat Prešernova 14, Linhartova Linhartova 14, Riba Linhartova 8, Štore: Štore UL XIV. div. 45, Škofja vas: Škofja vas 38, Dobrna: Dobrna 19/a, Strmec: Strmec 28, Žalec: Samopostrežna Šlandrov trg 42, Šempeter: Šempeter v S. D. 2I/a, Vransko: Vransko 55, Petrovče: Liboje 14, Velenje: Velenje L Tomšičeva 32, Velenje H. Kardeljev trg 3, Rogaška Slatina: Kidričeva 23, Podčetrtek: Podčetrtek 21, Radeče: Radeče 87
<l>(miZ<$lQcVJl£0 SMO
T^ROio onjie^oco
16. marca smo praznovali prvo obletnico izhajanja časopisa GLAS Savinjske. Utrip praznovanja je tu pred vami.
Bralec, ki bo pravilno odgovoril, kdaj je izšla prva številka časopisa GLAS Savinjske, dobi lepo praktično nagrado v vrednosti 5000 SIT.
Odgovore pošljite do 5. aprila na naslov:
GLAS Savinjske, Velenjska 12, 3310 Žalec.
ČASI RDEČIH MRAVELJ
Vali se.
Kam se vali, kako naglo se bo tja zvalilo, kako velika je v resnici že kepa, tačas vsi po vrsti še vedno ugibamo. Vsakovrstni vplivni možje, pametni, odločni, pokvarjeni, nam za prihodnost države in naroda že nekaj časa ponujajo vizijo nekaterih najbolj verjetnih stavkovnih scenarijev. Baje preživljamo težke čase, takšne kot vedno znova radi rečemo, takšne kot jih v zgodovini še ni bilo in jih, upajmo, zlepa ne bo več. Torej jih ne živimo le zase, ampak v prvi vrsti za zanamce.
In kaj je potemtakem tisto najbolj vražje, tisto najtežje v vsem tem: nekakšna usodna razcepljenost, dvojnost. Arena, v kateri bijemo zdaj že pravo preživetveno vojno; v njej so dovoljena vsa sredstva, vsi udarci, ki prinašajo prednost pred nasprotnikom, je divjanje rdečih mravelj. A gledalstvo, ki kuka na bojišče iz Evrope, je gledalstvo neke druge in drugačne civilizacije, kulture in pravil iger.
Nemogoče je mogoče, pravi neka znana televizijska reklama. Mogoče je pa res. Mogoče pa je nemogoče kdaj v resnici mogoče? Ne kaže nam drugega, kot da to verjamemo.
Dežela mora še naprej dobro živeti, potrebno je še izoblikovati nekaj, v čemer bo prijetno in lepo živeti, morata ta Dežela in njeni ljudje ta čas živeti ne le pogumno in odločno, temveč tudi modro in do konca odgovorno. Vedeti morata, da je treba demokratične procese sicer razvijati, že zato, ker nam dajejo notranjo moč in pomembno pogonsko energijo. Vedeti je treba, da je pluralizem interesov, da je modro funkcioniranje družbe sicer tisto, kar vedno znova hočemo nujno in čimprej. Obenem pa mora biti jasno, da brez izjemne enotnosti, brez vsaj začasne zamenjave drobnih parcialnih ciljev z ta hip najpomembnejšim usodnim ciljem, narodovim preživetjem, ne bo zmage, ampak poraz. Ali poraz in narodova smrt za dolgo?
Najbrž v tej bitki ne bomo mogli vselej slehernemu gledalcu ugajati. Demokracija je sicer lepa reč, a kaj, ko je obenem tako strahovito krhka in ranljiva. V ugodnem gojišču utegne prelepo uspevati, v krčmarski bitki, v vojni rdečih mravelj, pa s svojimi vzvišeno civiliziranimi pravili igre lahko mimogrede izgubi. Zato zdaj najbrž ni pravi čas za obešenjaške parade, ki so Deželo od srca razveseljevale v časih, ko njen obstoj na srečo ni bil videti z ničemer ogrožen. Zdaj najbrž tudi ni čas, ko bi zasebne interese, pa če jih zavijamo v še tako lepo doneče fraze, postavljali nad družbene. Stavkajmo! Mali in manjši interesi se bodo morali vsaj začasno umikati skupnim interesom in nalogam. Ne v imenu prisile ali nekakšnega tihega vračanja v stare, totalitarne čase. Narobe. V imenu pravega razumevanja dejanske vsebine demokracije in evropskosti pravzaprav vedno bolj prihaja idealni čas preverjanja resnične narodove zrelosti za tisto, kar si želimo jutri postati.
_____________________________________Maja Zagoričnik
GLAS Savinjske
Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalce, telefon: 063/ 715 011, 711 532, tclcfas: 063/ 715 011, 711532. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurbar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič, Nataša Vcrk, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju: Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
i OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA OGLASOV
Suvii
VSE PR PRIDU
LDS O KASAZAH
V zadnji številki Glasa Savinjske je bil objavljen zapis s tiskovne konference OO LDS Žalec, na kateri so govorili o problematiki čistilne naprave v Kasazah. Če so bile stvari povedane tako, kot so bile zapisane v zgoraj navedenem članku, so popolnoma napačne. Res je, da so svetniki izglasovali amandma št. 19, s katerim so 50 MIO tolarjev vzeli s postavke, namenjene čistilni napravi v Kasazah, prav tako pa je res, da je ta amandma predlagal gospod Niko Rožič, svetnik LDS v svetu Občine Žalec. Zato nosi on in njegova stranka največjo odgovornost za zmanjšanje sredstev, namenjenih čistilni napravi. Občina je v proračunu predvidela, da bo poleg 100 MIO tolarjev, ki jih za čistilno napravo namenja v proračunu, pridobila še 70 MIO tolarjev iz državnega proračuna in 70 MIO tolarjev od Mlekarne Celeia Arja vas, kot največjega uporabnika čistilne naprave. Trditev, da je prijavo na razpis za državna sredstva predlagala LDS, je izmišljena in je hkrati tudi dokaz, kako površno svetniki prebirajo gradivo, ki ga pripravijo za seje sveta občinske strokovne službe. Trditev, da bo občina z rebalansom proračuna lahko odvzeta sredstva vrnila, je zelo negotova. Res je, da bom v rebalansu predlagal, da se odvzetih 50 MIO tolarjev porabi za čistilno napravo, vendar je sprejetje tega predloga odvisno bolj od večine v občinskem svetu, kot od svetnikov LDS. Žalski OO LDS doslej ni ničesar predlagal za rešitev smradu iz čistilne naprave. Če so s 50 MIO tolaijev sposobni razširiti sedanjo zmogljivost čistilne naprave na 50.000 enot in rešiti vprašanje dehidracije blata, jih prijazno vabim k sodelovanju. Za tak uspeh jim bo občinski svet sigurno prisodil nagrado.
Milan Dob/jik, profesor ZUPAN
PRESEGA VSE MEJE!
K pisanju tega članka me je spodbudil problem mojih prijateljev šahistov - upokojencev, ki nastopajo za Občinsko zvezo upokojencev s sedežem na Polzeli. Nikoli nisem grajal naše občinske zveze upokojencev, ko je še bila v Žalcu, kjer so bila pretežno še zagotovljena sredstva za razna tekmovanja. Zdaj pa je stvar presegla vse meje Občinske zveze na Polzeli, saj se nihče noče zmeniti za šahiste, ki aktivno
nastopajo v okviru Občinske zveze na Polzeli in dosegajo lepe uspehe. Sprašujem se, kdaj se bo stvar obrnila na boljše in prosim za odgovor. Hvala.
Šahisti, ki nastopamo v okviru Občinske zveze na Polzeli, smo bili v predlanskem letu drugi v državi, za tekmovanje na državnem prvenstvu pa sem finančna sredstva uspel dobiti jaz osebno. Letos pa smo upokojenci šahisti občinski prvaki. Kakor je razvidno, tekmujemo v okviru Občinske zveze, na številnih tekmovanjih in na raznih turnirjih po Sloveniji ter v mednarodnem merilu, eza na Polzeli resnično nima pravega razumevanja za šahiste. Šahisti upokojenci moramo globoko seči v svoj žep in si stroške za tekmovanja sami plačati. Upam, da bo ta problem možno urediti na lep tovariški način, če pa ne bom dobil ustreznega odgovora, bom primoran kot dopisnik dati kaj več v naša občila. Pa lepo pozdravljeni!
Jože Grobelnik, Vrbje vodja šahovske sekcije
RADIO CEUE
95,1 95,9 100,3 MHi
VPRAŠANJE ZA g. prof. DOBNIKA
Z zanimanjem sem prebral intervju z g. prof. Milanom Dobnikom, županom občine Žalec. Na koncu intervjuja pravi, da mu je bilo dano zelo dejavno sodelovati pri oblikovanju »slovenske države.
Prebral sem mnogo memoarske literature iz tistih časov, vendar nisem nikjer zasledil opisa delovanja g. Dobnika. Vprašujem se, ali je bilo mogoče njegovo delovanje tako tajno, da se o tem še ne sme pisati, ali ga pisci te literature namerno ne omenjajo, da bi na ta način povečali svoje zasluge, ali..., ali...
Da bi našim zanamcem le ne ostale prikrite zasluge g. Dobnika, ga javno pozivam (že drugič), da nam podrobno opiše svoje dejavno delovanje v tistih časih.
Pa lep pozdrav!
Tone Delak Žalec
KARITAS NA VRANSKEM
Karitas deluje na Vranskem že polnih pet let na pobudo in pod vodstvom Martine Felicijan. Prve potrebe po ustanovitvi te dobrodelne organizacije so se pokazale ob osamosvojitvi Slovenije in med krizo, ki so jo doživljali državljani republik nekdanje Jugoslavije.
V petih letih svojega delovanja so na Karitasu na Vranskem organizirali srečanja za občane, ki so že dopolnili 70 let. Ob Veliki noči in Božiču obiščejo po domovih preko 80 ostarelih, bolnikov in osamljenih ljudi. Pomagajo družinam v stiski ter tudi drugim karitativnim organizacijam, kjer imajo večje potrebe, največkrat z oskrbo s prehrano.
Društvo ima 15 aktivnih članov. Za uspešno delovanje dništva je potrebno precej denarnih sredstev, ki ga na Vranskem pridobijo na različne načine. Ob adventu prodajajo adventne venčke, ki jih izdelajo člani sami. Prodajajo sveče ob svečnici, pirhe ob Veliki noči, na romanjih pa pecivo. Denarna sredstva se naberejo tudi v cerkvi, nekaj pa jim je namenjeno tudi iz občinskega proračuna.
A	$
AVTOSERVIS
TRATNIK
Avtopoligon Ločica ob Savinji tel: 063 701-640
Servis vozil: CITROEN, PEUGEOT, RENAULT, ŠKODA
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
VSEM STRANKAM ŽELIMO LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
OKRAJNI ZBOR JEHOVIH PRIČ
Krščanska verska skupnost Jehovih prič je v Vinski gori priredila odmeven okrajni zbor. Takšne zbore prirejajo po vzoru zborov iz časa Izraela in sicer trikrat na leto.
Na tokratnem okrajnem zboru za Štajersko področje se je zbralo 832 članov te verske skupnosti, ki so se pogovarjali na temo Poslušajte in učite se spolnjevati Božjo besedo. Ugotovili so, da imajo med Slovenci vse več simpatizerjev, vendar še vseeno zaostajajo za Evropo, ki se je v zadnjem času bolj odprla njihovi verski skupnosti.
Temeljni poudarek dajejo Jehove priče na preučevanje Biblije in na njeno apliciranje na današnji čas. Njihovo mnenje je, da je Biblija še vedno moderna glede svojih temeljnih načel in da življenje v skladu z njo človeka osrečuje. Jehove priče izdajajo tudi svoje revije, ki današnji čas razlagajo s pomočjo Biblije.
V sklopu okrajnega zbora so v zdravilišču Dobrna pripravili krst s potopitvijo v vodo, Jezusove zadnje večerje pa so se spomnili v celjskem Narodnem domu 2. aprila, na dan, ki ustreza 14. nisanu po biblijskem lunarnem koledarju.
TALIJA M.
TUDI MATERE
Nasploh so ženske polovica nebes. Zanesljivo pa pol sveta, polovica prebivalstva in zato vsem pripadajo enake pravice in enake možnosti ter sposobnost sodelovanja v svetovnem dogajanju. Veliko nam je do tega, da bi našo pobudo - saj vam voščimo tudi za materinski dan -razumeli čim bolj tako, kot je mišljena, ne drugače ali celo na glavo obrnjeno; zlahka jo je mogoče, še posebej, če to iz tega ali onega razloga hočemo, razumeti tudi sprevrženo. Ker ob letošnjem osmem marcu v našem časopisu nismo ne vem koliko pozornosti namenili počastiti mednarodnega dneva žena, tudi zdaj kaj veliko prostora ne namenjamo obuditvi drugega mednarodnega ženskega dneva, ki se mu pravi materinski dan. Tako ne bo mogoče videti, kot da hočemo zamenjati eno z drugim: opustiti osmi marec in ga ne nadomestiti z materinskim dnevom. Takšno potezo je čisto lahko dodatno opremiti še s priročnim argumentom: s tihim pritrjevanjem tistim med nami, ki vse pogosteje in vse bolj hrupno vidijo središčno in najbolj smotrno mesto ženske med lonci in plenicami.
Morda se nam je zdelo še nedavno, ko so bili videti naglavni ženski problemi pri nas vsaj za silo že rešeni ali vsaj prerazdeljeni v družbo z moškimi, osmomarčevsko praznovanje v resnici odveč. Še posebej, ker ga nismo pri nas nikoli znali ali hoteli praznovati tako, kot ga tudi danes praznuje veliko žensk v razviti Evropi: kot ženski politični dan. Slaboumne floskule, veneči šopki rož in dosti preveč pijače mu je že zdavnaj pobralo dostojanstvo, videti je bilo, da tudi raison d’etre.
Zdaj ta smisel osmi marec pri nas v Sloveniji nanagloma, tako rekoč bliskovito, spet dobiva. Središčna čer, okoli katere so se že za uvod začela lomiti predvolilna kopja naših demokratičnih volitev, ni bila dolga vrsta krvavih stisk, ki vse bolj otipljivo tarejo ljudi, pa naj bi tudi (ali celo predvsem) strankarstvo mrzlično iskalo poti iz njih. Osišče je že za začetek pred nedavnim postalo vprašanje splava in “žensko vprašanje” pri nas nasploh; saj se spormiimo, skoraj nobena stara ali nova stranka se ni niti približno potrudila, da bi med kandidati ponudila vsaj minimalno število žensk. Tako rekoč v hipu se je sesula predstava povprečne Slovenke o njeni apriorni enakosti in enakopravnosti s slovenskimi moškimi. Kot ob dotiku s hudobno čarobno palčico se pred njenimi osuplimi očmi spet odpirajo prepadi, za katere se ji je zdelo, da so že zdavnaj za njo, hkrati pa se pred njo odpira tudi zanimivo premišljanje o dejanski navideznosti nekaterih na videz trdnih in zanesljivih postavk našega bivanja nasploh.
V deželi je osmi marec s strašljivo naglico spet dobil pomemben politični naboj.
Res so pretendenti za novo politično oblast razmeroma naglo zatipali, da na prvih volitvah v najbolj zagnanem boju za čim boljše izhodiščne pozicije in za čim izdatnejšo zmago slovenskih žensk ne gre več dražiti na ta način; očitno jih njihova miselnost in stanje zavesti nasploh vse doslej nista preveč zanimala ali pa s takšno ogorčeno reakcijo svojih putk tutk sploh niso računali. Ne gre pa se seveda slepiti, da nova oblast svojih resničnih pogledov na “žensko vprašanje” ne bo jadrno privlekla na plan tisti hip, ko bo začutila, da je okoli nje končno razmeroma varno. In osmi marec potemtakem žal spet bo, morda bo končno celo tisti pravi, kakršnega pri nas že zelo dolgo ne poznamo.
A da bi bil v resnici lahko učinkovit in pravi, moramo z njega najprej sprati zelo črno liso, ki so mu jo nekdanje afežejevke v dolgih letih politične oblasti neusmiljeno pripenjale: odnos do materinstva v Sloveniji.
Osmi marec res nikjer na svetu noče biti hkrati materinski dan ali zgolj nadomestek zanj. Povsod po svetu se feministke na ta dan otepajo nasilne materinske podobe kot nadležne muhe. Res pa je tudi, da afežejevski odnos do materinstva pri nas ni žarčil le iz osmega marca. Tedaj je žarčil iz njega le še siloviteje.
Bilo bi grdo in bila bi tudi gola laž, če bi zdaj trdili, da so bile vse te tovarišice ali vsaj nekatere najbolj glasne, izstopajoče in vplivne a priori zoper materinstvo. Skoraj vse so imele otroke, večinoma ne samo enega, in potihoma so bik gotovo dobre matere. Toda te “šibkosti” so se nekako sramovale, niso je hotele priznati in so jo vej čas vladavine slovenskim ženskam zelo skrbno skrivale. Ne spominjam se niti ene slike teh komunističnih kraljic med njihovimi otroki, zelo dobro pa se spominjam grde, kovinsko zveneče besede Reprodukcija, ki jo je namesto besede materinstvo kar dolgo poskušala uveljaviti Vida Tomšič. Rojevanje otrok in skrb zanje sta bila videti pri nas dolga desetletja nekam drugo- ali celo tretjerazredno žensko opravilo, ki utegne biti sicer nujno, a veliko se o tem pač ne govori. Kajti če ženske preveč ljubijo svoje otroke, jim zmanjka časa za družbenopolitična opravila in predvsem za njihovo razredno vlogo. Beseda gospodinja pa je bila sploh izobčena, in ženske, ki tedaj pač niso bile v službah in niso z družbeno aktivnostjo gradile socializma, ker so pestovale dotna že četrtega ali petega otroka, so veljale v Sloveniji dolgo nekako za ženske B kategorije.
Tega naše ženske, še posebej tiste iz srednje in starejše generacije, svoji nekdanji oblasti še dolgo ne bodo odpustile. In tej zelo razumljivi zameri se hočeš nočeš pogosto pridruži še a priorna zamera do tistih prvin ženskega gibanja, ki so bile tudi pri nas smiselne, upravičene, potrebne, saj so se rodile zaradi evropskih in svetovnih nedorečenosti pa tudi krivic. To pa pravemu smislu osmega marca hudo škodi.
Zato je najbrž napočil trenutek, da smo prestavili nedovoljeno - in v resnici tudi nelogično - materinstvo iz sence osmega marca v čas, ko se mu ljubeznivo poklonijo v večjem delu civiliziranega sveta: sončni in razvidni 25. marec, mednarodni materinski dan.
Tako razumljenega nam ga menda niste prehudo zamerili.
Maja Zagoričnik
12. SEJA ŽALSKIH SVETNIKOV USPESNA
Žalski svetniki so se sestali na 12. seji občinskega sveta. Že ob začetku seje je prišlo do nesporazuma, ko je žalski župan Milan Dobnik predlagal obravnavanje 16. in 24. amandmaja proračuna; 16. amandma je po njegovem mnenju protizakonit, 24. pa je odvzel potrebna sredstva za volitve v krajevnih skupnostih. Njegov predlog po razširitvi dnevnega reda so svetniki zavrnili, ker se razlogi za to niso pojavili po sklicu seje in jim ni bil podan ustrezen material.
V nadaljevanju so se odločili, da predlog odloka o določitvi števila članov sveta krajevnih skupnosti in določitvi volilnih enot prestavijo na aprilsko sejo. Nekatere krajevne skupnosti - Gotovlje, Šešče in Ponikva - želijo namreč imeti več članov oziroma več volilnih enot, o čemer morajo do 4. aprila posredovati svoje soglasje občinskemu svetu. Pri tej točki se je pojavilo vprašanje, kako financirati volitve, ki bodo stale okrog 8 milijonov tolarjev, ta sredstva pa so bila z amandmajem zmanjšana na 3 milijone tolarjev.
Govorili so tudi o novih prispevkih staršev za otroke v vrtcih. Ti se povečajo za 7,4 odstotka, najmanjši prispevek za polni program pa bo znašal 7.748 tolarjev. Starši, ki preje-
majo denarno pomoč, so plačila za vrtec oproščeni, drugi pa bodo glede na dohodek razvrščeni v ustrezne razrede. Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, bodo starši za starejšega otroka plačali za en razred nižjo ceno. Pri tem vprašanju se je razvila tudi razprava o vrtcu na Vranskem, ki nima urejenih prostorov.
Svetniki so sprejeli predlog o graditvi prizidka osnovni šoli v Grižah. Za to investicijo potrebujejo okrog 26 milijonov tolarjev, v letošnjem proračunu pa jim jih je namenjenih le 13 milijonov. Sklenili so na razpisu izbrati izvajalca del, ki bo ostala sredstva brezobrestno kreditiral, izplačana pa mu bodo iz proračuna prihodnje leto.
Svetniki so sprejeli odstop svetnika Ivana Tomana, ki je v svoji odstopni izjavi zapisal, da ne misli več sodelovati v sistemu enoumja in strankarskega diktata znotraj strank slovenske pomladi.
je povedal, da namerava Žalec letos še posebej slovesno obeležiti 5. obletnico osamosvojitve Slovenije, v kateri je Žalec tudi aktivno sodeloval.
NATAŠA VERK
NA LJUBNEM RASTE NASIP
Že čez nekaj dni bodo predvidoma končana dela celjskega Nivoja, ki ob Ljubnici na Cesti v Rastke gradijo nasip. Tako bo dokončno odpravljena nevarnost vodne ujme, ki je leta dolgo grozila stanovalcem petih hiš. Da so dela končno stekla, gre zasluga predvsem Iju-benski županji Anki Rakun, ki je že lanskega oktobra poskrbela za ustrezne načrte, ki pa so začetek del žal postavili v letošnje leto.
nmm mvm
PETROVČE - Na občnem zboru Društva Savinjskih vinogradnikov so podelili nagrade in priznanja za najboljša vina leta 1995. Za kakovostno belo vino z geografskim poreklom je prvo nagrado za beli pinot prejel Edi Peternel iz Prebolda, za mešano belo vino Franc Žužej, za rdeče vino - modra frankinja pa Ivan Poteko s Polzele. Društvo Savinjskih vinogradnikov ima 90 članov, v letošnjem letu pa bodo še več pozornosti namenili kletarjenju.
CELJE - Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Celje je skupaj z bosanskimi organizatorji mednarodnega gospodarskega sejma PROMO Tuzla pripravila tiskovno konferenco. Gostje iz Bosne in Hercegovine so predstavili sejem PROMO, ki bo letos že tretjič potekal od 23. do 27. aprila. Letos pričakujejo o-
mxm m vice
krog 350 razstavljalcev, polovico od teh iz tujine. Sejem bo postavljen na petnajst tisoč m2 razstavnega prostora, poleg razstavne dejavnosti pa so predvidene še okrogle mize o aktualnih gospodarskih temah, srečanja gospodarstvenikov in bogat kulturni program. Predstavniki sejma PROMO so povedali, da si želijo čim boljšega sodelovanja s slovenskimi podjetji, Franc Knafelc, direktor Območne gospodarske zbornice Celje, pa je povedal, da je med podjetji s celjskega območja veliko zanimanje za sodelovanje z bosanskim gospodarstvom.
CELJE - Podjetje Kober-Losch iz nemškega mesta Singen in podjetje Pohištvo Celje sta ustanovila novo mešano družbo Kober-Losch Celje. Ta se bo ukvarjala s projektiranjem pisarn, hotelov in drugih prostorov, z
PREDAVANJE O ŠOLSKI ZAKONODAJI
Golding klub Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec sta v sredo, 20. marca, pripravila strokovno predavanje o novostih na področju šolske zakonodaje. To temo sta predstavila mag. Jože Miklavc, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport, in prof. Vladimir Tkalec, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
Na strokovnem predavanju so govorili o novi šolski zakonodaji, novi zakonodaji na področju organizacije in financiranja, poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, o novostih in spremembah v prenovi izobraževalnega sistema, o odnosu med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom ter o približevanju evropskim standardom na področju izobraževanja.
Razgovor je vodil prof. Andrej Sotošek, direktor UPI Ljudske univerze Žalec.
N. V.
POLZELA - V župnijski dvorani na Polzeli si je več kot sto Polzelanov ogledalo predstavitev malteškega viteškega reda. Na prireditvi sta spregovorila Jožef Cirej, prvi malteški vitez v samostojni Sloveniji, in grof Carl de Villavicencio - Margheri, predsednik ustanove. Polzela je eno od štirih središč malteškega viteškega reda v Sloveniji.
mncE mmi
opremljanjem poslovnih objektov od tal do pohištva in osvetlitve ter s trgovino na debelo in drobno s pisarniškim pohištvom, pregradnimi stenami in sedežnim pohištvom. Podjetje Kober-Losch Celje vidi svojo prihodnost predvsem v opremljanju prostorov malega gospodarstva. Oba partnerja sta izrazila upanje, da bosta s povezavo postala še bolj konkurenčna na evropskem trgu ter da bo med njima stekla dobra izmenjava znanja.
ŽALEC - V dvorani Doma krajanov na Gomiljskem je bila letna konferenca Občinskega odbora stranke Slovenskih krščanskih demokratov žalske občine. Predsednik SKD žalske občine Ivan Kuder je povedal, da bodo letos največ pozornosti namenili bližajočim se volitvam. Med gosti so bili žalski župan Milan Dobnik,
NOVICE	H DVIGE
glavna tajnica SKD Slovenije Hilda Tovšak, direktor Darsa Jože Brodnik in predstavnik Slovenskega kmečkega gibanja v Ljubljani Janez Šuštaršič.
CELJE - Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Projektna pisarna Celje zdravo mesto sta v Likovnem salonu pripravila razstavo z naslovom Način življenja Celjanov. Razstavo je otvoril celjski župan Jože Zimšek, na njej pa so predstavili rezultate raziskave, ki so jo izvedli v preteklem letu. Te rezultate bodo uporabili pri razvijanju aktivnosti za izboljšanje počutja in zdravja Celjanov.
CELJE - Galerija Švagula je pripravila prodajno razstavo avtoric Silvije Škerget in Suzane Marovt. Razstava je posvečena dnevu materinstva^
Pivovarna Laško
IZJEMNO POSLOVANJE
Pivovarna Laško je pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili obnovljen objekt Savinja in rezultate poslovanja v lanskem letu.
Hotel Savinja v Laškem
Zgodovina zgradbe Savinja sega že 400 let v preteklost, ko je Janez Krsnik Valvazor na njenem severnem delu ob cerkvi Svete Elizabete zgradil novi Špital. Stavbišče je kasneje menjalo lastnike in namene, dograjevali pa so ga še v 16. in 17. stoletju, ko je dobilo današnjo obliko. Leta 1825 je v njej pričela delovati pivovarna, kar je pomenilo zgodovinski začetek pivovarstva v Laškem. Na prelomu tega stoletja je bila zgradba Savinja preurejena v hotel, leta 1989 pa jo je kupila Pivovarna Laško in pričela z njeno prenovo. To je bil le eden od obnovitvenih posegov Pivovarne v svoj kraj, saj so pred tem že obnovili grad Tabor in hotel Hum ter postavili kulturni dom. V objektu Savinja so zdaj uredili pivnico, v kratkem pa bodo dokončali še hotelski del z restavracijo in slaščičarno. To ponudbo bodo v prihodnosti dopolnili še s tremi trgovskimi lokali, celotna obnovitev objekta Savinja pa bo stala predvidoma okrog 5 milijonov mark.
Foto: SHERPA
Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o zelo dobrem poslovanju Pivovarne Laško v lanskem letu. Leta 1995 so proizvedli in prodali za 10 odstotkov več piva kot preteklo leto in sicer več kot milijon hektolitrov. S tem je Pivovarna Laško lani dosegla 55-odstotni tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču. Še posebej se je povečala prodaja njihovega piva na slovenskem trgu vzhodno od Trojan, na tujem pa so kljub neugodnim uvoznim dajatvam prodali za 30 odstotkov več kot leta 1994. Dolgoročno je zanje zanimiv izvoz v Italijo, kjer so lani povečali prodajo za 50 odstotkov. Pivovarna Laško je v preteklem letu prijela zlate medalje za kvaliteto svojih proizvodov, uvedla je novosti v organizaciji prodaje in direktnem servisiranju prodajnih mest, še posebej pa so se posvetili pospeševanju prodaje in propagande. Skupni prihodek Pivovarne Laško je lani presegel 11 milijard tolarjev, povečala pa se je tudi produktivnost zaposlenih.
NATAŠA VERK
keraslaln
SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME TEHARJE Ob križišču Teharske in Kidričeve ulice
Prodaja iz lastne zaloge italijanjskih proizvajalcev MARINER, EMMVI, GRUPPO SANITARIITALIA, PAFFONI, UNOBOX, CLASS, LEONARDO...
PONUDBA: - keramične ploščice
-	mešalne armature
-	tuš kabine in masažne kadi
-	sanitarna keramika
-	ostala kopalniška oprema PLAČILNI POGOJI: gotovinski popust,
čeki 1+3, kreditne kartice
TO NISO SANJE, TO JE

Teharje 17, tel.: 063 412-131
OGREVANJE IN EKOLOGIJA V ŽALCU
Od 22. do 24. marca je v Žalcu potekala prireditev Ogrevanje in ekologija, ki jo je organiziral Inženiring Valy iz Šempetra v sodelovanju z montažnim podjetjem Šarlah iz Žalca, s podjetjem za elektroinstalacije in toplotno tehniko Romana Jan-šouca in z energetsko svetovalnico ministrstva za gospodarske dejavnosti v Celju. Prireditev in spremljajoča razstava sta bili namenjeni vsem tistim gospodinjstvom iz vse Savinjske doline, ki so se že ali pa se še bodo odločila za ogrevanje s plinom ter se želijo seznaniti s sodobnimi načini o-grevanja.
Ob otvoritvi so organizatorji izrazili mnenje, da morata biti ekologija in ogrevanje tesno povezana. “V svetu, kot tudi pri nas je vedno bolj izražena težnja po racionalni izrabi energije ob hkratni čim manjši onesnaženosti okolja,” je dejal Stanc Valant, organizator prireditve. Dodal je, da bi se morala država bolj aktivno ukvarjati s tem problemom.
Zeleni Spodnje Savinjske doline so prireditev dopolnili s predavanji o smotrni rabi energije in o novih zahtevah v zvezi z dimniki. Mestna skupnost, kjer je prireditev tudi potekala, je pripravila pogovor o plinifikaciji Žalca, strokovnjaki pa so svetovali pri vprašanjih o vseh vrstah
varčne in ekološko sprejemljive energije za ogrevanje.
V času prireditve si je bilo moč ogledati razstavo sodobnih ogrevalnih naprav, ki so varčne in ekološko najprimernejše ter jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Razstavljene so bile naprave nemških podjetij Weis-haupt, Buderus in Grundflos ter francoskega podjetja Saunier Duval.
N.V.
ZVONOVI ZA
PAPEŽA
V žalskem Feralitu so v petek.
22. marca, vlili dva od štirih zvonov za novo cerkev v ljubljanskih Štožicah. Štiri zvonove, ki bodo uliti v Feralitu, bodo uporabili na prireditvenem prostoru na hipodromu v Štožicah, kjer bo 18. -maja maševal: papež Janez Pavel II, potem pa jih bodo premestili v cerkev v Štožicah.
Največji izmed ulitih zvonov tehta 1200 kg, naslednja 700 in 430 kg, najmanjši pa 330 kg. Skupna vrednost det znaša 67.000 DEM..
Slovesnosti ulivanja zvonov sc je v imenu odbora za pripravo papeževega ubiska udeležil tudi župnik Tomž Nagode iz Stožic, ki je opravil; tudi priložnostno mašo.

VELIKONOČNA PONUBA
-	PREKAJENA SUNKA IN
VRATOVINA BREZ KOSTI
-	PREKAJENA REBRA
-	DOMAČE KRANJSKE
-	DOMAČA ŠUNKA S KOSTMI
990.00	SIT
756.00	SIT
845.00	SIT
799.00	SIT
MU
IM. PIŠČANCEV BEDRA, PRŠA Ikg
Ikg-
390.00	SIT
490.00	SIT
ŽELIMO VflM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV
Mesnica Staro Velenje Mesnica Zivkovič Mesnica Polzela Mesnica Luče
063/ 851-465 063/ 854-557 063/ 720-075 063/ 844-083
Savinjske
Pogovor z Rudijem Kronovškom, strokovnjakom za hladilno tehniko_
SLOVENCI PREMALO SKRBIMO ZA OKOLJE
Rudi Kronovšek je leta 1971 diplomiral na Strojni fakulteti v Ljubljani, nato se je zaposlil v razvojnem oddelku za hladilno tehniko Gorenju. Nekaj let je bil konstruktor hladilnikov in zmrzovalnikov, od katerih so nekateri modeli njegove konstrukcije še danes na trgu. Leta 1980 je Gorenje ustanovilo razvojni inštitut, v katerem se je Rudi Kronovšek zaposlil kot vodja sektorja za hladilno in toplotno tehniko.
Rudi Kronovšek: Podpiramo inovatorstvo!	Foto: T. T.
tujine - obdelali vsa področja problema ozonske luknje in možnih rešitev, še zlasti kar zadeva odstranjevanje in recikliranje plinov, ki so v hladilnikih.”
“Ali so ti plini nevarni?”
“Ti plini, ki jih imenujemo freoni, niso nevarni človeku, razen če v zelo velikih količinah pridejo v stik z ognjem. So pa nevarni okolju-
To je bila tudi ena zadnjih nalog, ki smo jo prijavili pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Financiranje nam je bilo odobreno, zato smo naredili prototip sesalnikov za plin, s katerimi se plin iz hladilnikov ob popravilu posesa. Na žalost pa je ta projekt ostal pozabljen.
Leta 1987 je prišlo do Montrealskega protokola, ta pa določa med drugim tudi, do kdaj se lahko kakšen plin v hladilniku uporablja, saj so vsi ti plini nevarni ozonu. 120 držav je podpisalo Montrealski protokol, po katerem se plinov ne sme več spuščati v zrak in nadomestiti z novimi, pač pa se ti plini posesajo, reciklirajo in vrnejo v hladilne naprave. Tudi Slovenija je morala podpisati Montrealski protokol, vendar se pri nas nihče ne zmeni za njegove zahteve.
“Razvojni institut je imel namen nuditi strokovno pomoč tovarnam Gorenje. V načrtu smo imeli razviti nekatere izdelke do razvojno zaključene faze, proizvodnje enote pa naj bi dokončale ta razvoj in izdelek tehnološko obdelale ter ga začele proizvajati. To je sicer dober sistem, vendar se v Gorenju ni obnesel.
Od vseh izdelkov, ki smo jih načrtovali, se je obdržala edino toplotna črpalka. Na razvojnem inštitutu smo leta 1980 dali idejo za nov izdelek in jo razvili, v ključni fazi smo poklicali ljudi iz Gorenja ter jim predali dokumentacijo. Gorenje je tako pričelo s serijsko proizvodnjo toplotnih črpalk. Iz tega se je razvila tudi hčerinska firma Gorenja, v kateri proizvodnja toplotnih črpalk še teče.
Poleg tega sem delal raziskovalne naloge iz področja hladilne tehnike in varčevanja z energijo, ki jih je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Organiziral sem več izobraževalnih seminaijev o hladilnih napravah in tudi dva odmevna simpozija o ozonski problematiki.
Na teh dveh simpozijih smo s pomočjo strokovnih predavateljev - med njimi tudi predavateljev iz
Pod mojim vodstvom je minister Jazbinšek oblikoval komisijo, ki bi oblikovala v zakonskih aktih, kako naj bi se vršile kontrole, kam naj bi se skladiščili stari plini in podobno. Takrat smo preštudirali vso evropsko zakonodajo, obiskali smo ministrstvo za okolje na Dunaju ter pripravili predloge za ministrstvo. Napravili smo tudi načrt za napravo, ki bi sama lahko reciklirala stare pline in jih vrnila v hladilne naprave. Vse to smo predlagali ministrstvu, ampak pravega uspeha nismo imeli, saj do realizacije ni prišlo. Izgleda, da lahko pri nas vsakdo pline spušča kar v zrak.”
“Po eni strani torej trdimo, da skrbimo za okolje, dejstva pa so drugačna?”
“Deloma je tega kriva država, saj ne naredi zakona, iz katerega bi izhajali kontrolni mehanizmi. Sprejeti bi morali zakon, da mora imeti vsak serviser potrdilo, da je seznanjen z Montrealskim protokolom in z nevarnostjo, ki jo freoni povzročajo okolju. Nato pa bi morali kontrolorji preverjati dejavnosti serviserjev, kakor to počno v tujini.
Slovenije kot majhne države, ki porabi samo 200 ton tega plina, tudi nihče ne kontrolira.
Leta 1993 smo v Velenju organizirali tridnevni seminar o ozonski luknji in freonih, kjer sem sam predstavil celoten projekt zbiranja in recikliranja freonov. Ta projekt bi Slovenijo stal 130 tisoč DEM ali po drugi varianti 152 tisoč DEM. To smo takrat predstavili tako stroki kot tudi samim serviserjem.
Pri nas o ekologiji veliko govorimo, ne naredimo pa skoraj nič. Za to nimamo volje in ne denarja.”
“Ali torej prirejate seminarje z namenom seznaniti ljudi s to problematiko.”
“Ravno zdaj v Žalcu prirejam seminar, ki bo potekal ob vikendih do 6. aprila. Na njem bodo stro-
kovnjaki iz Italije, Avstrije, Anglije in Koreje ter iz Slovenije predavali o klimatizaciji in hladilnih tehnikah. Poslušateljem bo na voljo tudi strokovno pripravljen študijski material.
Že prej smo imeli dva seminarja, vse z namenom osveščanja ljudi o tej problematiki, ter da bi ponudili slovenskim hladilničarjem -kakih 300 jih je - možnost izobraževanja, kajti v Sloveniji zanje ni nobene šole. Čeprav je pri nas veliko pomanjkanje znanja na tem področju, pa žal odziv na seminarje ni velik.”
“Za svoje delo in inovacije ste prejeli številna priznanja.”
“Inovatorstvo podpiram, vendar ne inovacij za vsako ceno, ki pogosto niso izvedljive. Sam podpiram realne inovacije, ki se skladajo z realnim življenjem. Zato sem se vedno ukvarjal samo s konkretnimi inovacijami.
V	naših podjetjih je bilo v preteklosti preveč inovatorskih akcij, s katerimi pa se ni doseglo napredka. Napredek je moč doseči samo s strogo usmerjenim visoko strokovnim in sistematskim delom.”
“Predstavite nam še svoje podjetje Termotehnika. ”
“V svojem podjetju nadaljujem z delom, ki sem ga pričel v razvojnem inštitutu Gorenja, še zlasti pa veliko pozornosti posvečam raziskovalnemu in izobraževalnemu delu. Naredil sem novo generacijo toplotnih črpalk, ki je izredno kvalitetna in dizajnsko lepo rešena, hkrati pa zelo funkcionalna. Proizvajamo in montiramo razno hladilno tehniko, tudi za kletarje vina, zdaj pa se ukvarjamo tudi s klimatskimi napravami za osebne avtomobile.
V	mojem podjetju sta zaposlena dva diplomirana inženirja strojništva, en prvostopenjski inženir in en elektrotehnik. S takim kadrom lahko delamo vse, od raziskovalnih nalog do montaž. ”
NATAŠA VERK
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
/D
- 7ZSČS
LIBOJE
---------^
Teflonska zaščita motorjev
UGODNO: RABLJENE NAKLADALKE ZA SENO! Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
“KUPCI IMAJO VELIKO MOŽNOST IZBIRE”
PREPROGE ZA VSAK OKUS
A&C Marketing d.o.o. Braslovče je trgovsko podjetje, ki se ukvarja z grosistično in maloprodajo mlečnih izdelkov. Sedež podjetja je v Žalcu, kjer imajo tudi svojo prodajalno Sirček, sicer pa imajo prodajalne še v Celju in v Ljubljani. Z dvanajstimi kamioni za razvoz- mlečnega programa in šestimi za zmrznjen program (sladoledi) oskrbujejo vse večje trgovine po Sloveniji, še zlasti v Ljubljani, na Gorenjskem in tudi na Primorskem.
“Naša posebnost je, da imamo svojo lastno proizvodnjo, saj smo junija 1994 najeli Sirarno Srednja vas v Bohinju,” je povedala direktorica Cvetka Culk. “Tako imamo v prodajnem programu prvenstveno in samo mi izdelke Sirarne iz Bohinja.”
Poleg tega pa uspešno sodelujejo tudi z mnogimi tujimi podjetji. Med njimi so Cerna iz Augsburga, Berga-der iz Nemčije, Scholler in Alpcx iz Avstrije ter Natural Food Supply iz Švice. “Prav tako imamo več slovenskih poslovnih partnerjev. To so mlekarne iz Bohinja, Kobarida, Maribora, Logatca in Murske Sobote.”
MARKETING
A&C Marketing trenutno ponuja več kot 100 različnih mlečnih in več kot 50 zmrznjenih proizvodov. Trgu se sproti prilagajajo, saj je pomembno, da so izdelki, ki jih ponujajo, vedno sveži. Med njihovo ponudbo pa je najti tudi specialne sire in die-tetske proizvode. “Mislim, da smo postali Slovenci glede mlečnih izdel-
kov bolj izbirčni, kar mi je všeč,” je dejala Cvetka Čulk. “Ljudje morajo imeti na izbiro veliko različnih proizvodov, kajti njihovi okusi so različni. Konkurenca pa je tudi zdrava, saj opažam, da so se izdelki naših mlekar zelo izboljšali, odkar se je pričel uvoz iz tujine.”
Opazila pa je, da vlada pri nas še precejšnje pomanjkanje znanja glede prodaje mlečnih izdelkov: “Firma Bergadcr, katerih ekskluzivni zastopnik za Slovenijo je naše podjetje, nam je ponudila dvodnevni izobraževalni tečaj v Nemčiji. Tja smo peljali 20 prodajalk, med njimi tudi prodajalke iz Žane, Potrošnika in Ere, te pa so se naučile, kako sir zaviti in odviti, kako urediti vitrine, kako in s kakšnimi noži je treba rezati sire. Od takrat so v njihovih trgovinah opazili veliko povečanje prodaje sira.”
A&C Marketing že vrsto let sodeluje na sejmu Alpe-Adria. “Letos bomo na sejmu vsak dan pripravili degustacijo proizvodov enega izmed naših poslovnih partnerjev. Še posebno pozornost bomo posvetili Sirarni Srednja vas iz Bohinja, v katero smo mnogo vložili, in nam predstavlja dobro zaledje v proizvodnji mlečnih izdelkov.
TALIJA M.
V Žalcu, na Šlandrovem trgu 41a, so v soboto, 9. marca, odprli trgovino SINTEK. 'V njej imajo, po besedah lastnika Matjaža Siršeta, največjo izbiro talnih oblog v Savinjski dolini. Ponujajo preko 200 različnih vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore, tekače, preproge, dekorativno blago, skaj, namizne prte, moltoprem in veliko izbiro predpražnikov.
“V Žalcu ni bilo do sedaj nobene take trgovine, povpraševanje pa je bilo zelo veliko, zato sem se odločil odpreti to trgovino,” je povedal Matjaž Širše, ki se pri svojem delu srečuje z različnimi željami kupcev. “Mnogi kupci se odločijo za nakup bolj kvalitetnih preprog iz čiste runske volne, tudi če so nekoliko dražje, saj so te veliko bolj vzdržljive, in so lahko tako rekoč življenjska investicija.”
Preproge iz čiste runske volne imajo tudi na zalogi, in sicer v najrazličnejših vzorcih. Vsi artikli, ki jih ponuja trgovina SINTEX, so visoke kvalitete in primerni za vsak žep. “Mnoge od njih uvažamo iz Nemčije, Belgije in Češke. Nameravamo pozorno spremljati povpraševanje kupcev in se mu prilagajati.”
Svojim kupcem tudi svetujejo in si za vsakega vzamejo čas. Žave-dajo se namreč, da je izbor talnih oblog in preprog pomembna in dolgoročna investicija. “Pri tem je pomembno, v katerem prostoru
bo preproga, kako je ta prostor vlažen, prehoden, kakšna je barva pohištva v njem in kakšen je namen prostora,” je dejal lastnik Matjaž Širše.
Njegova trgovina je tudi prostorna, tako da si lahko stranke razstavljene artikle dobro ogledajo-
N. V.
Bodo ostareli trpeli napake Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje?___________________
HMELJ SO SUSILI NA TUJI ZEMLJI
Ker v Zgornji Savinjski dolini nimajo doma za ostarele, potrebe po le-tem pa so velike, sta se župana Mozirja in Gornjega Grada ter ljubenska županja začeli pogovarjati v tej smeri. Da bi dom za ostarele in duševno motene, ki bi ga uporabljalo vseh pet občin, uredili v nekdanji sušilnici hmelja v Radmirju, je bila svetla ideja Anke Rakun. Pri tem so očitno vsi skupaj malce zanemarili dejstvo, da Kmetijska zadruga Mozirje, ki je lastnik sušilnice, nima v lasti zemljišča, na katerem stoji zapuščeni trinadstropni objekt. Lastnika parcele sta zakonca Veternik iz Velenja, ki pa, zaenkrat, o prodajit le-te ne razmišljata.
Sušilnico hmelja je Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga v Radmirju postavila sredi šestdesetih let. Po takratni socialistični maniri so mozirski zadružniki brez vprašanja najprej določili mesto gradnje in sušilnico tudi zgradili, nato pa so se začeli poizvedovati o lastniku zemljišča. Tako so ugotovili, da je precej velika njiva, na kateri so včasih gojili krompir, v lasti Martina Atelška, lastnika manjše kmetije Brdovjc. Ostarelega taboriščnika uničevalnega nacističnega taborišča, ki ni imel niti možnosti niti volje do ugovarjanja, so odpravili z mizemo vsoto takratnih dinarjev, in zadruga je postala lastnik zemljišča. Ampak, geometer je zadrugi odmeril le zemljišče okrog sušilnice, 210 arov, na katerih stoji objekt, pa je še vedno ostal v Atelškov! lasti...
Precej let je preteklo, sušilnico so več ali manj neuspešno uporabljali - na koncu je nehala služiti svojemu namenu, nihče pa ni postavljal vprašanja lastništva zemljišča. Sredi osemdesetih let je po smrti Justine, vdove Martina Atelška, kmetija Brdovje pripadla njeni hčerki Jožici Veternik. Ko
njen soprog Jože koncem osemdesetih urejal papirja na zemljiški knjigi v Velenju, je bil zelo presenečen, ko mu je uslužbenka naznanila, da ima Jožica v Radmirju tudi parcelo s sušilnico. . .
Seveda sta se zakonca Veternik šla pozanimat na zadrugo v Mozirje, kako je s to rečjo. Najprej ju ni želel nihče poslušati, enkrat pa je na kmetijo Brdovje vendarle prišel zadružni odposlanec in porekel, da bi se bilo pametno pogovoriti o odkupu parcele, na kateri stoji sušilnica. Prišel je tudi uradni cenilec in dosodil ceno smešnih 42.000 tolarjev. Pa je še napisal, da gre za močvirnato zemljišče! Torej so včasih postavljali sušilnice v močvirjih. Jožica in Jože Veternik sta bila razočarana in užaljena.
Zakonca Veternik sta zadevo prepustila odvetniku. Zaenkrat zadrugi v Mozirju sporočata, da je najboljše, če prestavi svojo sušilni-com, kamor hoče in spravi parcelo v prvotno stanje. Nista zainteresirana za prodajo njive, na kateri je nekoč rasel lep krompir.
Franc Furland
SREČALI STA SE PO 51-ih LETIH
Res je, da čas pogosto zelo hitro beži, posebej takrat, ko smo zadovoljni v življenju. Tako je tekel čas tudi dvema nekdanjima izseljenkama, ki sta se sredi marca po polnih enainpetdesetih letih spet srečali.
63-letna Lojzka Pograjšek iz Planine nad Konjicami je prišla na območno organizacijo Rdečega križa v Slovenskih konjicah, s seboj pa je prinesla zbledelo fotografijo dveh mladenk, starih dobrih 10 let. Ena izmed njiju je bila ona, druga pa Jerica Jakopič iz okolice Laškega. Lojzka Pograjšek je prijazno sekretarko prosila, naj ji poskuša poiskati njeno prijateljico iz težkih vojnih časov. Tako je stekla iskalna akcija, na območnem odboru Rdečega križa pa so se znašli v zagati. Jakopičev je namreč tukaj kar nekaj ducatov, med njimi pa nihče ni poznal Jerice. Ixta so storila svoje.
Jerica je bila doma iz Rečice nad Laškim. Leta 1943 so celo družino izselili, domačijo pa požgali. V taborišču je Jerica Jakopič izgubila sestro, po vrnitvi v domovino pa si je morala poiskati streho nad glavo. Pot jo je zanesla v Kasaze, kjer se je zaposlila v Keramični industriji Liboje. Tu se je tudi poročila in od takrat nosila priimek Cokan.
Jerica živi v Kasazah. Odpravili so se k njej, ona pa jih je sprejela z malo nejevernosti, češ, le kaj bi njo iskali. No, na koncu so le izvedeli, da je ona tista, ki jo iščejo.
V četrtek, 15. marca 1996, so tako srečanje dveh nekdanjih ta-boriščnic organizirali v Vojniku, ki je nekako na pol poti med njunima domovoma. Pa še poseben vzrok je bil, da so se odločili prav za ta datum. Jerica je namreč naslednji dan praznovala svoj 66. rojstni dan, in ni si mogla zamisliti lepšega darila kot srečanja s svojo sotrpinko iz tistih vojnih let.
Danes sta že obe babici s kopico vnučkov. V začetku srečanja sta bili bolj zadržani, kot da ne verjameta, da je vse to resnica. Srečanja po tolikih letih le niso vsakodnevna. Kmalu pa sta si imeli veliko povedati. Vsaka je na srečanje prinesla stare fotografije in druga drugi sta pripovedovali o minulih letih, ko se nista videli. Vsake toliko pa so njun pogovor prekinile solze sreče, ker sta se po tolikih letih spet našli.
K sreči sc je neka soseda le
spomnila nanjo in povedala, da	I. J-
Hmezad
Tovarna krmil d.o.o. Žalec Prodajalna KRMIŠ, Vrečarjeva 13, Žalec, tel.: 714-203, 715-116
Pogovor z direktorjem Savinjske trgovske družbe Žalec
POMEMBNE SO INVESTICIJE
Robert Čemaiar je od leta 1990 direktor Savinjske trgovske družbe. Je diplomiran ekonomist, ves čas pa je delal v trgovini. Tako je dobro spoznal razmere trgovanja, uprave in vodenja trgovskega podjetja.
Robert Čemaiar. “Od 6. marca smo delniška družba Savinjska trgovska družba.”
“Ob prihodu v Savinjsko trgovsko družbo sem si kot cilj zastavil nadaljevanje razvoja podjetja, kakršen je bil že do takrat. Ta je bil kar uspešen, saj so v teh obdobjih do leta 1990 precej naredili na razvoju in na investicijah, v petnajstih letih pa so zgradili štiri blagovnice. Moj cilj je torej bil nadaljevati ta razvoj in v postopkih denacionalizacije ter vračanja objektov zadrugam izvesti čim boljšo prilagoditev podjetja, tako da bi ohranili največje možno število zaposlenih in največji možni tržni delež.”
“Pogovoriva se še kaj več o poteku denacionalizacije Savinjske trgovske družbe.”
“Naše podjetje je imelo zelo veliko denacionalizacijskih zah-
tevkov po vračanju premoženja v naravi. Teh zahtevkov je bilo za 13 poslovnih objektov, kar jc takrat predstavljalo 35 odstotkov prometa obstoječega podjetja. To je za nas pomenilo kar velike težave, zato smo morali sprejeti precej ukrepov, da smo nadomestili izpad trgov-skih lokalov. Na eni strani je šlo za fizično obremenitev, na drugi strani pa za nove najemne odnose v prostorih, ki so bili denacionalizirani in so za nas predstavljali nove visoke stroške najemnin. To so bili nekdaj naši lokali, ki smo jih kupili od občine, potem pa smo jih morali vrniti bivšim lastnikom. Nekatere smo vzeli v najem, vendar so nove najemnine predstavljale do 20-krat večje stroške na mesec kakor prej. To je bil
velik problem, saj je bil zaradi tega naš dohodek manjši.
Ko sem prišel v podjetje, smo imeli 35 trgovin, po denacionalizaciji pa nam je ostalo 21 poslovnih enot, od tega jih imamo 9 v najemu.
V tej fazi prilagajanja podjetja danim razmeram, v katere spadajo poleg denacionalizacije tudi problem nove lojalne in nelojalne konkurence, smo tudi na račun in s podporo zaposlenih uspeli veliko vlagati v investicije. V tem obdobju prilagajanja novim razmeram smo tako v investicije vložili za 53 milijonov več sredstev, kot je bilo amortizacijskih sredstev. To pa predvsem na račun odpovedovanja zaposlenih glede na osebne dohodke.”
“Kako pa so zaposleni v vašem podjetju to odpovedovanje sprejeli?”
“Rečem lahko, da sta generacija zaposlenih in generacija naših upokojencev vedno imeli veliko razumevanje za razvoj in položaj podjetja, saj so ti zaposleni tudi v preteklosti na račun osebnih dohodkov veliko investirali. Generacija zaposlenih danes tako razume, da je bilo pomembno za obstoj njihovih delovnih mest in za obstoj podjetja kot celote, da se osebni dohodki niso izplačevali do kolektivne pogodbe, ampak manj. Ta razlika pa se kaže ravno v razvoju Savinjske trgovske družbe.”
“Pred kratkim ste se tudi olastninili in postali delniška družba.”
“Od 6. marca smo registrirani kot delniška družba Savinjska trgovska družba. Notranji odkup smo opravili s certifikati zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Poleg certifikatov smo uporabili tudi del neizplačanih osebnih dohodkov do kolektivne pogodbe, vložili pa smo tudi denarna sredstva. Tako smo dodegli 55,38 odstotkov lastniškega deleža ob registraciji. Ostali skladi imajo 44 odstotkov, na sklad za razvoj pa smo prenesli 0,62 odstotka deleža.
Z registracijo podjetja so izvoljeni tudi novi začasni organi. Začasna uprava ima dva člana, novi začasni nadzorni svet pa šteje šest članov. Od teh sta dva predstavnika zaposlenih in en predstavnik delničarjev za-
poslenih, en predstavnik upokojencev ter nekdanjih zaposlenih, pa še dva zunanja člana.”
“Omenili ste nelojalno konkurenco. Kaj ste mislili s tem?”
“V obdobju nastajanja novih tržnih subjektov so nastala tudi podjetja, ki so s svojim načinom poslovanja, neprijavljanja prometnih davkov in zaposlenih ali z delno prijavo zaposlenih in podobnim nelojalno konkurirala. Njihova kalkulacija je bila seveda lahko veliko ugodnejša kot naša, ki pač moramo, kakor pravi pregovor, cesarju dati, kar je cesarjevega.
Lahko pa rečem, da se te zadeve počasi urejajo. Primer je davek na pivo, ki je predstavljal precejšen problem za vse trgovce. Zdaj bo ta problem odp-rav-ljen, saj bo treba davek na pivo plačati že pri proizvajalcu oziroma pri kupcu.”
““Kakšna pa je ponudba Savinjske trgovske družbe in koliko imate svojih poslovalnic?”
“V našem prodajnem sorti-mentu so živila, tekstil, inštalacijski material, gradbeni material, vodovodni in elektromaterial, akustika, bela tehnika, pohištvo, športni program, skratka vse, kar se lahko dobi v večji blagovnici.
S hčerinskim podjetjem uvažamo blago s področja prehrambenega programa in pa športno opremo, predvsem opremo za kolesarjenje, fitness opremo in drugo.
Imamo specializirane trgovine s tekstilom in tri specializirane trgovine s športno opremo v Celju, Polzeli in Žalcu. Imamo 21 poslovnih objektov na širokem področju od Letuša do Celja. Svoje poslovalnice bomo na tem področju še razširili, izven Savinjske doline pa načrtujemo postavitev športnih trgovin.
S prometom v prehrambenem delu smo zadovoljni, manj v tehničnih in tekstilnih programih, vendar pa je lani promet celotnemu podjetju v primerjavi z letom 1994 realno narastel. To pa je za današnje razmere kar zadovoljiv rezultat.
Zavedamo se, da moramo poznati potrebe in želje kupcev, še posebej pa našo konkurenco. Zato so dobrodošli vsi nasveti
in pripombe, ki jih dobimo s strani kupcev, saj tako svoje poslovanje lažje prilagajamo njihovim potrebam. Saj če ne bomo imeli zadovoljnih kupcev, tudi ne bomo imeli zadovoljivega prometa.”
“Svojim potrošnikom ste ponudili SM kartico, pod geslom “SM klub - dober nakup”. Kakšen je odziv nanjo?”
“Z izdajo SM kartice smo skušali zadovoljiti kupce. Na tak način smo jih želeli nagraditi za zvestobo in za nakupe pri nas. Odziv na kartico je zelo velik, z rezultati pa smo zadovoljni, tako da je opravičljiv ta izdatek, ki za nas ni majhen in znaša več milijonov tolarjev.”
“Govorili ste že o lojalnosti zaposlenih do podjetja. Kakšni pa so vaši odnosi z njimi?”
“Mislim, da je pomembno, da vsak direktor v svoji sredini najde način komuniciranja in sodelovanja. Brez sodelovanja med delavci podjetje ne more imeti dobrih rezultatov. Mislim, da v naši sredini dobro sodelujemo med seboj, posledica tega pa so dobri rezultati v našem razvoju.”
“Kako pa načrtujete razvoj Savinjske trgovske družbe v prihodnje?”
“To podjetje je stalno pod pritiskom, saj se trudimo obdržati tržne deleže navkljub izgubi poslovnih prostorov. Zato že danes za naslednje obdobje načrtujemo dodatno dokapitalizacijo Savinjske trgovske družbe s ciljem pridobivanja sredstev za nove investicije. Te so potrebne za ohranjanje tržnega deleža in večjo konkurenčnost.”
NATAŠA VERK
CVETJE IN POEZIJA
V celjski galeriji Švagula so ob dnevu žena in ob materinskem dnevu postavili prodajno razstavo ciklusa Namišljena cvetlična motivika avtorja Vlada Parežnika. Razstavljena dela so različni cvetlični motivi srednje malega formata in miniatur-ke v kombinirani tuš - pastelni tehniki.
Samorastnik Vlado Parežnik v galeriji Švagula	Foto: S. J.
Vlado Parežnik je likovni samorastnik iz Mozirja. Z risanjem in slikanjem se je pričel ukvarjati pred 42 leti v vajeniški gradbeni šoli v Ljubljani. Takrat so nastale prve karikature, za temi pa je sledila še vrsta ciklov: Otožno tihožitje, Belo cvetje na maminem grobu, Grozljivi prividi, Podobe iz sanj, Krasimo grobove. Temne rože, Voščilnice, Črne rože za lačne, opus Tisoč temnih minia-turk na sto majic ter zbirka Moje cvetje. Sedaj pa snuje Cvelljične vence in miniaturke.
Vlado Parežnik je svoja likovna dela razstavljal že 36-krat, od tega je bilo kar 20 razstav samostojnih. Osem samostojnih razstav je postavil v humanitarne namene, večino za pomoč lačnim otrokom.
“Moje umetniško ustvarjanje izvira predvsem iz bolečine ob prerani izgubi matere in iz mojega revnega otroštva,” je dejal umetnik Parežnik. “Občutja se nabirajo v meni ter se nato izražajo preko mojih likovnih del ter skozi poezijo. Zdi se mi, da ima moja umetnost nekakšno svojo voljo, ki se ji ne morem upirati, ampak ji lahko samo sledim.”
Na otvoritvi razstave je Vlado Parežnik predstavil tudi nekaj svojih pesmi, ki so večinoma posvečene spominu na njegovo umrlo mater. Med njimi pa je bil tudi sonet Breclovina, ki opisuje življenje na istoimenski kmetiji v Brezju nad Mozirjem.
Slikar Parežnik je za svoja dela prejel vrsto priznanj in nagrad.
TALIJA M.
Hmezad
Tovarna krmil d.o.o. Žalec Prodajalna KRMIŠ, Vrečarjeva 13, Žalec, tel.: 714-203, 715-116
BRECLOVINA
Brezja del je Breclovina nad Mozirjem, pod Goltmi.
Dobra, lepa, trdna je kmetija in družina, z njo lahko ponosni so: rodbina, občina in Savinjska dolina vsa.
Rod Maroltov domuje tu, gospodari in birtuje,
zemljo obdeluje jo, neguje.
Času sledi. . .
Obnavlja, mehanizira, nove napredne poti ubira. . .
En sam Jožev rod ogromno je postoril v dobro vseh in domače Breclovine.
Z delovno silo svoje družine kot krt z energijo, ki v ledini rije.
Celi rane časa svoje domačije.
Poslopje gospodarsko obnovi, razširi, posodobi, tehnologiji, proiz\’odnji, ga uskladi, uglasi.
Lepo hišo, novo, veliko tu zgradi.
Za njo kozolec lesen postavi.
Grmovja, površine v travnik spremeni.
In pašnik v planini dokupi Breclovini.
Obilo tnida, dela, sloge, volja smela je vložena, da tako velika nastanejo dela.
V vsestranskih naporih, naprednosti, ko pomlad slovenska se budi, zgodi, braniteljem številnim Breclovina zpvetišče nudi.
Se več, patriotsko jih gosti.
In družica, gospodinja Marija, ki vogale hišne, kot reče se, podpira tri.
Dve brhki hčeri Andrejo in Meto gospodarju Jožu v življenje podari.
Ne izneveri se stara tradicija: par iskrih konj v hlevu rezgeta, na nastopih, tekmah veselje prinašata.
Ob prazničnih svečanostih pa s paručom družino popeljeta.
A na vrhu hriba, v lasti Breclovine velik križ tesen stoji. Sedaj je obnovljen, blagoslovljen, posvečen, daleč naokrog
Breclovine sije.

VESOLJE V SLIKARSTVU
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so odprli razstavo akademske slikarke Suzan-ne Kiraly-Moss.
Slikarko je predstavila umetnostna kritičarka Marlen Premšak.
Suzanne Kiraly-Moss je po rodu Američanka, vendar si je svoj dom ustvarila v Lendavi. Že od mladosti so jo mikale skrivnosti stvarjenja, osončja daleč nad našo stratosfero, vesoljski tokovi, utirjeni v neko nam neznano logiko, daljna obzorja, vrtinčenja zvezdnih cest, pravzorci, od koder se razvija vse ostalo, prijazne zemeljske obline, sonce in sence, nevihte in vročice.
V svojem slikarstvu se je zato široko odprla, se drzno prepustila barvam in kompozicijam, s katerimi želi prodirati in razkrivati vpogled v dimenzije kozmičnega in doumetje duhovnega, radosti bivanja in spoštovanje bivajočega.
Slikarka Moss je prefinjena ustvarjalka, skrajno dosledna v izvedbi, hkrati pa se ne odreka dinamiki in razkošju likovnih možnosti. Barve ji služijo kot osnovne nosilke podpomenov in aluzij, forme pa so sklenjene v ubranost, v kateri se dogaja vesolje izven dosegov človeškega vpliva.
Razstava prikazuje motivno usklajen izsek iz slikarkinega dela preteklih let - predvsem so to kolaži in akvareli.
Razstava Suzanne Kiraly-Moss bo na ogled do 16. aprila.
T. M.
SLIKANJE S SRCEM
„ V Občinski matični knjižnici Žalec so v sklopu praznovanja 8. marca, dneva žena, pripravili razstavo in pogovor z Wang Huiqin, slikarko kitajskega rodu.
Wang Huiqin se je rodila na jugu Kitajske, s slikanjem pa se je spoznala že v otroštvu, kajti njena mama je bila zaposlena v grafičnem podjetju. Pri 18-ih je zaradi pomanjkanja profesorjev že poučevala likovno vzgojo na srednji šoli. Končala je likovno akademijo in nato poučevala kaligrafijo. Na Kitajskem je tudi spoznala slovenskega študenta jezikov in kasnejšega prevajalca Mitja Sejeta. “Ljubezen do njega me je pripeljala v Slovenijo,” je povedala Wang Huiqin. To je bilo pred dvanajstimi leti. “Zdaj sem žena, mati in slikarka. Ne bi bila srečna, če bi kar koli od tega manjkalo v mojem življenju.”
Preseliti se v Slovenijo je bila zanjo, kot je povedala, zelo težka odločitev. “Ne hodi tja, kjer niti riževih polj nimajo,” ji je dejal oče, vendar se je za to pot
odločila tudi zaradi svoje želje po spoznavanju vsega novega. Ker ni znala slovenskega jezika, se je z novim okoljem sprva sporazumevala večinoma preko svojega slikarstva. “Zaradi mojega domotožja, zaradi vseh čustev, ki so ostala neizražena in zaprta v meni, so bile moje barve temačne, črne in rdeče,” je dejala kitajska slikarka. “Slikarstvo namreč izraža slikarjevo notranjost.”
V njenem slikarstvu se zlivajo vplivi kitajske tradicije in zahodnega slikarstva. Za svoje ustvarjanje je prejela mnogo nagrad, nad njenih delom pa so navdušeni tudi v njeni domovini. “Kitajska se namreč odpira in ljudje so željni vsega novega ter drugačnega razumevanja tradicije,” meni Wang Huiqin.
Slikarka je velika zagovornica svobode v slikarstvu. “Slikati s srcem - to je moj cilj,” je dejala. “Kadar slikar slika s srcem, tedaj lahko slike zaživijo.”
TALIJA M.
ROJSTVO
Pomlad je rojst\>o. Rojstvo tisočerih src, ki upajo. Rojstvo nebeško čistega in umitega neba. Rojstvo zlatega sonca, ki s svojimi žarki privablja iz čme gnidaste in spočite zemlje rosno mlade in opojno dehteče cvetlice.
Pr\’e trenutke veselja, ki jih lahko užijemo v prihajajočem rojstvu, nam podarijo zvončki. Opojno zmajujejo v lahnem vetriču, ki vaje čez travnike. Trobentice trobijo slavo rojstvu, ki se skoraj nevidno nalahno useda v naša srca in na majhne koščke zelenja. Na travniku, polnem pasjih trav, lisičjih repov in dišečih biljk, se sončijo zlatice in grintava se v taktu dunajskega valčka razigrano, pa vendar uglajeno gibljejo sem ter tja.
Opojni vonj divjega nageljna je privabil citrončka in rjavčka, ki sta s svojimi krilci neutrudno frfotala od cveta do cveta. Sončni žarki so privabili na spomladansko razgibavanje tudi čmrlja. Z zanosom je prhutal od rmana do zvončnice in hlastno pil svež pomladanski sok cvetlic.
Ko si stopil v gozd, si bil le korak oddaljen od raja. V gozdu je bilo hladneje, ker so košate krošnje smrek in macesnov dovolile vstop samo nekaterim žarkom. Čez ciklame se je razprostirala draguljem podobna pajkova mreža in bila je kristalno bivališče cvetnemu pajku. Glas kukavice se je prijetno razprostiral po gozdu in motil tišino. Divji petelin je vsak večer zletel na vejo macesna in tleskal z jezikom. Slepec ie je potuhnjeno plazil med topoli in iskal jedačo.
Rojstvo se je pod imenom Pomlad usedalo v naša srca in na travnike in gozdove, nalahno in nedolžno, kot je to počelo vsa leta doslej.
„ Hanav Habjan, 7. a OS Vere Šlander Polzela
POMLAD
Pokukal je zvonček iz zemlje, Okrasek mali sredi trave. Maje milo v vetru se:
Ustje, cvetje, rožice.
A pomlad vse bliže je;
Dan je daljši od teme.
Stran 14
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
VLOM V GOSTINSKI LOKAL. 14. marca preko noči je neznanec v Soseski v Žalcu vlomil v gostinski lokal PAPIGALO, last Vinka M. iz Postojne. Iz notranjosti objekta je odtujil glasbeni stolp znamke SONY, daljinski upravljalec za TV in večjo količino denarja. Z dejanjem je lastnik oškodovan za približno 200.000,00 SIT.
POŽAR V GLIN POHIŠTVO. 16. marca okoli 13. ure je v
Glin Pohištvo Nazarje izbruhnil požar, pri katerem je nastalo za okoli 500.000,00 SIT materialne škode. Požar so pogasili delavci sami. Komisija je ugotovila, da je požar nastal na vpadnem ciklonu separatorja i-verke v ohišju polža, ki dovaja lesne drobce iz dozatorja v separator, kjer je delovna temperatura okoli 250 stopinj C. Verjetno je prišlo do vdora debelejših delov lesa in koščkov kovin, ki s trenjem povečajo temperaturo.
UKRADEL AVTORADIO. 18. marca je iz vozila znamke ZASTAVA 850, last Valerije F. iz Šempetra, neznanec ukradel avtoradio vreden 30.000,00 SIT.
SPOSODIL SI JE AVTO. 18. marca med 12.30 in 13.15 uro je neznanec našel pred graščino nezaklenjen avto znamke OPEL KADETT, last Jožeta K. Ker so bili v avtomobilu tudi ključi,
Časi se spreminjajo! Običaji tudi!
SMRTI
JANŠE Frančiška iz Prebolda, 92 let
ZAGORIČNIK Antonija
iz Šešč, 90 let
Is,
AŽMAN Karl iz Prebolda, 44 let
DREV Jožef iz Zabukovice, 41 let
MASTNAK Cecilija iz Zabukovice, 91 let
AČKO Ciril iz Pariželj, 67 let
USMAR Milan iz Vinske gore, 45 let
ARNŠEK Angela iz Galicije, 83 let_______
se je brez ovir odpeljal. Lastnik ima srečo, da je storilec vozilo odpeljal le za krajšo vožnjo, nato ga je zapustil in so ga policisti že našli.
UKRADEL KIPEC. 20. marca je nekdo iz nezaklenjene kapelice v kraju Podvrh, to je na območju Žalca, odtujil okoli sto let star kipec Jezusa, velikega približno 1 meter. Po nestrokovni oceni je lastnica kapele, Nevenka M., oškodovana za okoli 50.000,00 SIT.
ZABODEL DO SMRTI. 21. marca okoli 13.50 ure je na dvorišču stanovanjske hiše v kraju Breg prišlo do grozovitega kaznivega dejanja, v katerem je na kraju dogodka umrl 76-letni Jože H. Pokojni je podlegel več vbodnim ranam, ki mu jih je z nožem prizadejal osumljeni sosed, 34-letni Srečko P. Policisti in kriminalisti še raziskujejo okoliščine, ki so Srečka privedle do tako gnusnega dejanja, usne-ga dejanja.
MORAM
d.o.o.
POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA
Parižlje Ilc, BRASLOVČE tel: 063 720 003, 720 660
Vsak po svoje, vsi pa po naše
V'
VELIKONOČNO PRAZNOVANJE
Velika noč je praznik, ki ga praznujemo vsak po svoje, vsi skupaj pa vendarle po dobrih starih šegah in navadah, ki nam bogatijo življenje in nas spominjajo korenin, iz katerih smo zrasli. Mnoge teh navad so se ohranile, nekatere pa zaradi spremenjenega načina življenja neopazno tonejo v pozabo.
Jih bomo znali pravi čas obuditi v novo življenje in jih uvrstiti med tiste lepe in prijetne stvari, ki bodo bogatile spomin in življenje tudi našim otrokom?
Velika noč je čas, ko se narava zbudi v novo življenje, ljudje pa za bogato obloženo mizo preženejo spomin na dolg zimski post. Nekateri takrat počistijo hišo od vrha do tal, drugi pa menijo, da je praznik šele takrat, ko oblečejo novo (ali vsaj pražnjo) obleko. Na deželi nosijo na cvetno nedeljo v cerkev butare, v mestih pa butarice. Pisani pirhi in umetelno poslikane pisanice, pleteni jerbasi, košare in cekarji, čudovito vezeni prtiči in prti, sočna šunka, dišeča potica, zvrhan krožnik dobrot in šopek svežega spomladanskega cvetja, vse to in seveda še mnogo več je velika noč.
Butarice za srečo
Ljubnem v Savinjski dolini so ljudje pravi mojstri v izdelovanju zanimivih butar, kakršnih ni nikjer na svetu. Pa tudi pisane, iz smrekovih oblancev narejene in z zelenjem okrašene butarice so naša posebnost, ki bi jo lahko, če bi se samo malce bolj zavedali svojega narodnega bogastva, ponudili turistom kot izviren in nadvse prikupen spominek. Pa še to: ste vedeli, da so slovenske butarice, obarvane z barvami naše trobojnice, izdelovali že v času avstro-ogrske monarhije in s tem krepili narodno zavest?
Velika noč je praznik, ki napoveduje pomlad. Poskrbimo, dir bo sonce zadovoljstva in prijetnega mzpoloženja zasijalo tudi v našem domu. Okrasimo
prihajajoči pmznični dnevi tako lepi in vedri, da si jih bomo
- ----- otrokom toplo pri srcu,
ko bodo rekli: “Se Še spomniš velike noči pri nas doma?”
Od pirhov do pisanic
Blagoslovljena butarica ima v naših domovih vlogo žegnanega lesa. Na deželi jo je treba zatakniti za hišni tram ali pod obok v hlevu, da varuje dom pred ognjem, boleznijo in drugimi nesrečami. Ponekod je v navadi, da butarico takoj razdrejo in njen blagoslov enakomerno porazdelijo po hiši, drugod ostane butarica cela do naslednjega leta, ko pride v hišo nova in sveža. Čim večja je bila hiša, tem večja je morala biti butara. Ponekod v Lučah in na
Pirhi sodijo k velikonočnem praznovanju. Jajce, simbol rodovitnosti in novega življenja, pobarvano z živo barvo - mladina se je nekoč veselila pirhov, zamenjevali so jih, trkali z njimi... Barvanje pirhov je torej star in lep običaj. Pisani pirhi so najprej namizni okras, lahko so prijazno darilo, vsekakor pa so tudi okusen dodatek k hladnemu prigrizku ali sočni zeleni solati. Nekoč so barvali pirhe predvsem z naravnimi barvili, na primer s čebulnimi
olupki, danes imamo na voljo različne barve in okraske. Zakaj velikonočna jajca, pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali reme-nice, kot jim pravijo po Sloveniji? Jajce je indoevropski pomladni simbol. Barvana jajca pa so poznali že stari Kitajci in Egipčani. Perzijski novoletni praznik, ki je spomladi, se na primer imenuje “praznik rdečega jajca”. Jajčne lupine so našli v prazgodovinskih grobovih. Poslikana gosja jajca so dali Rimljani v grob svojim rajnim. V krščanstvu je jajce simbol Kristusovega vstajenja. Oblika romba in jajce sta tudi simbola plodnosti. Slovenska velikonočna jajca se uvrščajo med najlepše okrašene pirhe v vsej Evropi. Po pokrajinah so jih kaj različno krasili: za belokranjske pisanke in prekmurske remenke so značilni geometrijski in stilizirani liki; na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje naturalistična, po naravi posneta ornamentika, največkrat rastline in cvetovi.
Napisi na pirhih sodijo v novejši čas. Poleg navadnih voščil kot “veseli vuzem” ali “vesela aleluja”, so pogostejši stihi, ki fantu, kateremu na veliko soboto pokloni pirh dekle, povedo tisto, kar bi ji šlo drugače težko z jezika. Recimo: “Iz srca te ljubim, ti pisanko dam”, ali:	“Pisanka
rdeča, ljubezen goreča, če sem dekle za te, pa ozri se na me”. Niko Kuret poroča tudi o takšnih verzih na pisanki: “Enga fanta sem mela prav zavbrnega, pa je druga mrcina prevzela mi ga”. Ali pa: “Moj fantič me gleda kak zajec medveda, je jezen na me, ker zano drugo spet ve”.
Tudi starega običaja, da je treba velikonočno praznovanje obeležiti s hrupom, se držijo marsikje na Slovenskem. Hrup zganjajo z mežnarji ali pa z ragljami.
Pogrnjena miza
Smo ohranili stare velikonočne recepte za pripravo jedi? Potica pride že na skoraj vsako slovensko mizo pa tudi umetelno oblikovani kruhi in kruhki. Šunka - ali vsaj dober kos prekajenega mesa - nam ni tuja. Le redki pa še poznajo jed, ki so jo na Slovenskem uvrstili
med tradicionalne velikonočne dobrote leta 1592: takrat so na Kranjskem divjali Turki, in ko ne bi bili imeli ljudje doma suhih repnih olupkov, nemara ne bi bili preživeli dolgega obleganja in hude lakote, ki je sledila. Alelujo je dandanes težko skuhati, saj ni repnih olupkov, če se ne spomnimo nanje že jeseni in če nimamo primernega prostora, da bi jih sušili in hranili do pomladi. Pa vendarle - mogoče si zapomnimo vsaj recept za to jed - nikjer ni rečeno, da so hudi časi že preteklost.
Maja Zagoričnik
Recept v spomin na hude
v-
Alelujo začnemo pravzaprav pripravljati že jeseni: majhno svežo repo temeljito operemo in skrtačimo pod tekočo vodo, nato pa jo na debelo olupimo. Repo naribamo in damo kisat, olupke pa nataknemo na vrvico.
Obesimo jih kam na toplo, da se posušijo. Suhe repne olupke shranimo v vreči iz blaga, v suhem in zračnem prostoru čakajo do velike noči.
Na veliko sredo zavremo vodo. V drugo posodo damo repne olupke, prelijemo jih s kropom, da so pokriti, in pustimo stati dve uri. Vodo odlijemo. Repne olupke zalijemo s hladno vodo in pustimo čez noč. Na veliki četrtek odlijemo vodo in olupke ponovno zalijemo s hladno vodo. Postopek ponovimo še na veliki petek. Na veliko soboto olupke skuhamo in odcedimo, nato pa sesekljamo. V vodi, v kateri se je kuhala šunka, kuhamo sesekljane olupke še naprej, da dobimo gosto kašasto zmes. Zgostimo s podmetom. Na Ocvirkovi masti prepražimo drobno sesekljano čebulo, po potrebi dosolimo. Dodamo lovorov list in po potrebi zalijemo s suho juho od šunke.
Alelujo jemo ob žegnu, pri šunki, pirhih in hrenu.
(Recept Olge Kite k iz Poljčan)
MOJA DUŠA JE ODPRTA
Pred velikonočnimi prazniki smo obiskali g. Franca Serca v Preboldu, ki je župnik župnije Sv. Pavla. Istočasno pa upravlja še župnijo Marija Reka. Če upoštevamo, da je svojčas na tem področju deloval župnik in kaplan ter župnik v Mariji Reki, lahko rečemo, da mora danes sam delati za tri. Vedno pa še najde čas, da sodeluje tudi pri pevcih narodnih pesmi v Mariji Reki.
Franc Serec: S farani dobro sodelujem	Foto I. J.
JV	__
Župnik Franc Serec
Že dalj časa ste župnik v Preboldu. Ali to pomeni, da ste se vživeli v kraj, oziroma kako ste kot dušni pastir zadovoljni s svojo župnijo?
“Najprej želim prav lep pozdrav vsem vašim cenjenim bralcem. Vesel sem, da se lahko na njih obrnem ludi preko vašega časopisa. Rekel bi, Hvala bogu, da mi je bila Savinjska vedno pri srcu. Že kot študent sem rad zahajal v Savinjsko dolino in hribovje tod naokoli. Ker pa je škof želel, da se selim iz Slovenskih goric v Savinjsko dolino, je bilo to zame pravo veselje. Sam pravim, da je moja prekmurska duša odprta tako kot Savinjska dolina. Ker znajo biti tudi Savinjčani zelo odprti, so se mi priljubili. Z ljudmi delam z velikim veseljem in lahko rečem, da sem vedno bil z veseljem duhovnik, tudi teh 25 let v tem lepem delu naše domovine. Vesel in ponosen sem, da sem župnik v župniji Svetega Pavla v Preboldu.”
Poleg tega pa upravljate tudi Župnijo Marija Reka?
“Do druge svetovne vojne je bila Marija Reka samostojna župnija, po njej pa z njo upravlja izmenično duhovnik iz Prebolda ali iz Trbovelj, ki mejita nanjo. Tam so res dobrovoljni ljudje, ki so zelo skrbni. Nihče mi ne bo zameril, da grem tja z veseljem. Rad se pošalim, da hodim tja na vikend.”
Kaj je pri vašem dušnem pastirstvu tisto “naj”?
“Povezanost z ljudmi je zame kar dvakrat naj, naj. Ljudje znajo prisluhniti, ko je treba kaj opraviti in radi sodelujejo. Enako po krajevni in tudi po župnijski plati. Vedno so pripravljeni pomagati.”
Kot vemo, je vaše delovanje vsestransko, ne samo po verski plati, temveč tudi po krajevni plati. S krajani sodelujete z roko v roki.
“Vedno trdim, da mora biti človek odprt kot človek, potem je lahko tudi kot kristjan. Upam pa, da mi to uspeva, in naj ne zveni kot samohvala. Delujem odprto kot človek, potem pa lahko uspevam tudi kot duhovnik.
Ljudem s tem dajem tisto plemenitost, kar pomeni krščanstvo. Torej, takšen človek sem. Plemenitost je s pogovori in s sodelovanjem reševati probleme. Ko uspevam, da delujem odprto kot človek, lahko potem uspevam tudi kot duhovnik. Ljudem vsajam plemenitost, to pa je krščanstvo in takšen, naj bi bil vsak človek.”
Sestav župnije je zelo različen.
V župniji imate delavce, kmete, izobražence, kako se vse to odraža v cerkvi?
“Zadovoljen sem, ker v cerkev prihajajo ljudje vseh stanov, tako kmetje, delavci, uradniki oziroma vsak, ki želi prisluhniti božji besedi. To me veseli. Kar se tega tiče, smo ljudje postali vse bolj enaki. Vidim, da se v kraju ljudje med seboj znajo ceniti, kar je ponos za kraj oziroma faro.”
Ali so med njimi tudi taki, ki so včeraj bili trdi komunisti, danes pa so postali spreobrnjeni?
“Tu bi morali poudariti dve stvari. Ne smemo biti sodniki, ali je bil res nekdo tako hud brezverec. Moramo pa pričakovati, da vsak človek vedno postaja boljši, saj se lahko poboljša ali spreobrne. Jaz pravim, da marsikdo tistega kar prej ni upal, ni znal, sedaj naredi. Lahko se približa cerkvi in v tej skupnosti lahko zaživi. Spreobrnenja ne smemo obsojati, temveč ga sprejemati.”
Ali je tudi kaj takih Savelov pri vas?
“Res je tudi, da nekateri včasih niso smeli delovati v tej smer. To ni tista klasična Savelost, ampak je sedaj dobil tisto možnost in odprtost, ki mu prej ni bila dana. Prav pa je, da to dela s svojo dobro voljo in svojo dobroto.”
Smo tik pred Veliko nočjo.
Sedaj je veliko dela. Kako vi pričakujete ta praznik in kako ga pričakujete v Preboldu?
“Velikonočni prazniki so za krščanstvo veliki prazniki. To nam pomeni vse, tudi pri ljudeh je to veselje in praznik. Na nek način nam daje smisel za to življenje, da se trudimo v zemeljskem življenju za
posmrtno življenje. Brez kristusovega vstajenja od mrtvih tudi večnosti ne bi bilo. Ljudje vedno prisluhnejo in znajo skupaj doživljati. Česa posebnega ne pripravljamo. Vse bo potekalo po že ustaljenem redu in obredih. Z velikim veseljem ljudje prinašajo jedi in prihajajo k praznični maši. Radi se udeležujejo tudi velikonočne procesije. To je za vse nekaj osrečujočega. Včasih kdo pravi: “Pozneje bodo to pozabili, vendar nekaj le ostane”. Ko človek doživi nekaj lepega, se rad tega spominja in to vedno ostane v človeku.”
Ali pri vas ob tem prazniku sodeluje več ljudi - kot na primer godba in podobno?
“Pri nas sodeluje godba in moški pevski zbor, pa tudi otroški zbor. Z veseljem so se naučili velikonočnih melodij in ugotovili, da so to zelo lepe melodije.”
Kaj sporočate vernikom in svojim faranom pred Veliko nočjo?
Kot sem že povedal, je to največji krščanski praznik, ki mora prinesti vsakemu vernemu optimizem, da se tudi v vsakdanjem življenju trudi in si s tem bogati svojo duhovnost. S tem si služi svojo srečno večnost. To je optimističen praznik, kajti Kristusovo vstajenje je naše poroštvo tudi za posmrtno življenje.”
Kakšna je razlika med praznikoma Božič - Velika noč?
“Božič spada v zimski čas, in je bolj družinsko praznovanje. To je intimnost božjega rojstva, torej otroka, ki se je rodil, da bo človeštvu prinesel odrešenje. Velika noč je novo porajanje, ker pride pomlad. Vse se razgiba in doživlja odprtost narave in tisto slavje, da se je grob odprl, da je to nekaj veličasnega. Velika noč se zato obhaja bolj družabno.
Hvala lepa za pogovor. V imenu uredništva želim lepo praznovanje Vam in Vašim faranom, da bi praznovali v slogi in razumevanju, ki ga žal večkrat pogrešamo.
“Hvala lepa! Tudi jaz vas pozdravljam in želim veselo praznovanje ustvarjalcem in bralcem GLAS-u Savinjske in želim, da bi se ne srečevali samo ob tem praznovanju, temveč naj bi nam bilo to vodilo skozi celo leto.”
I. J.
Pogovor z dr. Fracetom Susmanom
V'
“JEZUS NI UMRL NA KRIŽU”
Dr. France Susman je bil rojen leta 1927 v Ljubljani. V Madridu in Buenos Airesu je študiral filozofijo in teologijo, v Paragvaju učil cerkveno zgodovino in na papeški univerzi Gregoriana v Rimu leta 1962 doktoriral iz cerkvene zgodovine s temo Peter kot utemeljitelj cerkvene moči. Vrsto let je poučeval na univerzah ter slednjič prišel do spoznanja, da se lahko le kot neodvisen znanstvenik poglobi v resnično zgodovinsko dogajanje. “V zgodovini moram najti ključ za razvoj,” je dejal in temu svojemu poslanstvu posvetil zadnjih 20 let.
Dr. France Susman: Smrt je prehod v onostransko življenje
Foto: S. J.
“S cerkvijo sem se razšel, ko sem pri dvajsetih letih začel študirati teologijo. Videl sem, da je teologija v bistvu prazna. Študiral sem cerkveno zgodovino in iz nje tudi doktoriral, ker sem videl, da mi filozofija, teologija in tudi sociologija niso dale odgovora. Bil sem prepričan, da moram odgovore na vprašanje, kaj se je zgodilo s človeštvom, iskati v zgodovini. Vedel sem, da tega odgovora ne bom dobil pri študiju na fakulteti, dobil pa sem pri tem študiju neko osnovno ogrodje poteka zgodovine, da sem se kasneje lažje poglabljal vanjo.
V zgodovini krščanstva je najpomembeje razumeti, kako so se kristjani obnašali, ko so zavojevali druge narode. Iz Rima
so povsod šli z nasiljem. Z nasiljem so šli na Bavarsko, nakar so Bavarci prišli k nam z nasiljem. Z nasiljem so prišli v Španijo in Španci prav tako v Južno Ameriko, kjer so pobili 30 milijonov Indijancev. Zdaj pa papež pravi, da smo Indijancem prinesli odrešenje. Iz Afrike so uvažali sužnje in tudi teh je že med prevozom umrlo 30 milijonov. Prva ladja, ki je pripeljala afriške sužnje, se je imenovala Jezus Kristus. Krščanstvo, kakršno je od 3. stoletja naprej, se je širilo z nasiljem in povsod uničilo visoke kulture.
Cerkev je agresivna ustanova nasilnežev. Potrebujejo jo tiste sile, ki človeka na agresiven način
podjarmijo in z njim manipulirajo. To se seveda dogaja pod krinko dobrega in velika večina ljudi naivno sprejme tako ravnanje. Glavno sredstvo Cerkve je ustrahovanje ljudi.”
“Ali s tem mislite na strah pred peklom?”
“Seveda, mislim na ustrahovanje s peklom. Tega pekla, s katerim Cerkev straši ljudi, pa sploh ni. Pekel je v Bosni, je v družinah, kjer ni urejenih odnosov, je v soseskah, kjer se ljudje prepirajo.
Po smrti je pekel v nižjem astralnem svetu in je tak, kot je tukaj. Ko človek umre, pride k svojim - tam so sami taki, kot je on sam. Ko umre dober človek, pride k dobrim, ko umre slab človek, pride k slabim.
Tako je, dokler se človek ne pripravi na naslednjo inkarnacijo.
To pa je najhujša stvar, ki jo je Cerkev storila: človeštvu je dala pekel namesto reinkarnacije, ki je bila poznana po vsem svetu. Nobene visoke kulture na svetu ni, ki ne bi poznala reinkarnacije. Reinkarnacija je na prvem mestu v filozofiji življenja. Z njo odpreš in razložiš vse probleme.
Vsako dejanje nosi v sebi posledice, ki jih občutimo v svojem naslednjem življenju. Nihče te ne bo kaznoval, saj vsako tvoje dejanje samo v sebi že imanentno nosi posledice.
Reinkarnirali se bomo vsi, razen tistih, ki jim to ni več potrebno.
Cerkev pravzaprav ni nikdar prepovedala nauka o reinkarnaciji. Danes na nekaterih teoloških fakultetah učijo, da reinkarnacija ni v protislovju s krščanskim naukom. Poleg tega imamo v Evangelijih vse polno podatkov, da se je vedelo o reikarnaciji; učenci so na primer vprašali Jezusa, ali je bil otrok, ki se je rodil slep, sam kriv svoje nesreče ali so bili krivi starši. Na splošno torej so govorili o reinkarnaciji.”
“Smrt naj bi bila torej le prehod v drugo življenje?”
“Smrt je najprej prehod v onostransko življenje, kjer človek uživa počitek v neizrečeno lepih pokrajinah in okoljih. Tam se tudi pripravi na reinkarnacijo, če se še mora naučiti lekcij, ki se jih je treba naučiti v tem človeštvu.”
“Ali so možni stiki z onostranstvom ? ”
“So možni in tudi poznamo več stikov z onostranstvom.
Najboljši stik je, če se človek posti, če se notranje očisti in živi na svežem zraku. Tudi v spanju pride avtomatično do stikov z
onostranstvom, druga stvar pa je, koliko se jih spomnimo, ko se zbudimo. Ampak če se nekdo zbudi z novimi idejami in inspiracijami, je bil gotovo v stiku z onostranstvom. Ogromno iznajdb je bilo ljudem danih v spanju. Nekdo jim jih je dal, kajti v spanju sami niso prišli do njih.
So tudi stiki prek senzitivnih medijev, ki vidijo in slišijo oni svet ter ga posredujejo, tako da lahko tudi drugi v seansah stopijo v stik z onostranstvom. Dobre seanse so le v Ameriki in še tistih je zelo malo. Ne verjamem, da je danes več kot pet dobrih medijev.”
“Kdo so ti, ki stopijo v stik z nami ter nam v spanju dajo spoznanja in ideje?”
“Vsak od nas ima svojega voditelja, ki je navadno najljubši pokojni. Otroci, ki umrejo v mladih letih, so najboljši voditelji. Dobri voditelji so tudi plemeniti starši, bratje in sestre.
Velikokrat se reinkarnirajo duše ljudi z namenom, da bodo umrli zelo mladi, zato da napravijo stik med starši in onostranstvom. Na to ljudje ne pomislijo.
Obstojajo še višji voditelji, ki se zanimajo za splošno dobro človeštva. To so lahko znanstveniki ali humanitarne osebnosti, ki jih je mnogo na svetu. Jezus je pa osebnost, ki že od nekdaj sledi človeštvu in ga vodi. Pojavlja se v raznih inkarnacijah in je voditelj človeštva. Če bi ga ljudje poznali takšnega, kot je, bi ga ves svet sprejel. Prikazujejo pa ga odmaknjenega, kakršen on ni. Jezus ima z ljudmi tesnejši, bolj pristen odnos.”
“Če nas vodijo dobri ljudje, zakaj je tedaj na svetu toliko zla?”
“To je seveda najvažnejše vprašanje.
Človek je za razliko od živali rojen popolnoma nedovršen, kar je namenoma tako narejeno. Človek je ustvarjen kot neoklesana gmota, dan mu je razum, da opazuje in iz sebe nekaj napravi ter se spreminja. To je človekova glavna naloga.
Obstaja neka prelomna točka, ko človek postane človek, ko odpravi vse, kar je v njem nehumanega, nečloveškega. To mora slej ko prej storiti, sicer mu grozi grozno trpljenje.
Vsak človek ima možnost, da se popravi. Kdor ima učitelja, mu je to seveda lažje.”
“Po vašem zlo izvira iz prehranjevanja z mesom.”
“Prva zmota človeka, iz katere izvirajo vse druge, je prehranjevanje z mesom. Živali se vendar človeka veselijo in otroci se veselijo živali in ne pomislijo, da bi morali žival pojesti.
Prava prehrana je sadje, saj je raj tam, kjer ljudje jedo sadje. Sadja bi morali imeti toliko, da bi ga lahko ljudje svobodno nabirali, kar je možno. Tedaj bi ne bilo več agresivnosti.”
“Dejali ste tudi, da nismo potomci Kajna.”
“Sploh ne vemo, koga potomci smo. Zdaj se ta študij začenja, vendar bo trajalo nekaj časa, da bomo ugotovili, kako smo nastali.
Naša kultura pravi, da sta bila brata Kajn in Abel. Po mnenju ljudi naj bi Kajn ubil svojega brata, torej smo vsi potomci morilca Kajna. Ne vedo pa, da je bil rojen še tretji sin Set kot nadomestilo za pravičnega Abela in da smo vsi Setovi potomci. V Bibliji namreč piše, da so vsi Kajnovi potomci potonili v vesoljnem potopu.
Abel in Set zagotovo nista klala ovac, kakor piše v Bibliji, pač pa je to počel Kajn. Kajnovstvo zato pomeni nasilnost, ubijanje.
Vse današnje družbe so kajnitske, kot da bi bili res Kajnovi potomci.
Družba jn politika izkoriščajo nevednost ljudi, o čemer bi se dalo res veliko povedati. Prostozidarske lože s svojim nevidnim vodstvom so vodilne v tem početju.
Ljudje bi se morali osvestiti in pričeti živeti svoje življenje, ne pa vsega verjeti medijem. Vsi mediji, vsi politiki in oblastniki so namreč v rokah nekaj multimilijarderjev. Mediji se sami niti ne zavedajo, da so v oblasti te peščice močnih ljudi, ki izkoriščajo nevednost množic.
Ignoranca je edina hiba človeštva. Pulitzer je dejal: “Osvetlite zlo in izginilo bo.” Žlo je treba prepoznati.”
“Spregovoriva še o Torinskem prtu, na katerem naj bi bila odtisnjena Jezusova podoba, Cerkev pa je razglasila, da v resnici izvira iz 14. stoletja.”
“Leta 1988 so delali radiokar-bonsko analizo, da bi ugotovili, koliko je Torinski prt star. Takrat so zamenjali vzorce. V analizo niso dali tistega, kar so pred pričami odrezali iz torinskega Jezusovega zdravilnega prta, ampak koščke francoskega prta, za katerega so vedeli, da je iz 14. stoletja. Zamenjavo so naredili v drugi sobi - brez prič. Vatikan je ukazal, da se ta prt spravi v pozabo, kar preseneča, saj so ga hodili gledat ljudje iz vsega sveta.
Postali smo zelo pozorni in zaslutili, da mora biti res, kar se je že stoletja na tihem govorilo, da Jezus ni umrl na križu. Že dolgo se je namreč vedelo, da je na tem prtu odtis živega Jezusa, vendar se o tem ni smelo govoriti.
V svetopisemskih poročilih piše, da je grob prazen in kamen odvaljen, za kar pa pravzaprav naj ne bi bilo potrebe. Marija Magdalena Jezusa sploh ne prepozna, vsi se ga prestrašijo, ker mislijo, da je umrl, on pa pravi, da ni duh in da ni umrl. Če analiziramo grški tekst pri Svetem Janezu pridemo do zanimivih spoznanj. Zapisano je, da je Jezus izdihnil, kar pomeni samo, da je prenehal dihati, svojčas pa so to imeli znak, da je človek umrl. Danes vemo, da nastopi smrt, ko prenehajo delati možgani.
Zgodba o Torinskem prtu je dolga, vendar je pomembno, da jo ljudje spoznajo.
Jožef iz Aritmeje je dal izklesati grob v bližini mesta križanja, saj je kot član vlade že vnaprej vedel, da se bo to zgodilo. Dal je prinesti zelo dragocen prt, kar ni bilo v navadi. Zdravniki so Jezusu dali piti opij z drugimi zelišči, da je globoko zaspal. Vsem okoli stoječim so hoteli dokazati, da je Jezus umrl, tako da so ga zbodli s sulico. Stotnik Longinus, ki je poveljeval križanju, je bil zelo veijetno Jezusov prijatelj in je vedel za to zaroto, o kateri niso vedeli niti apostoli. Resnica pa je, da nihče ne bi na križu umrl že po treh urah.
Prinesli so 33 kilogramov mešanice zdravilne aloe in mire, kar je zelo velika količina in tudi v meni vzbuja dvome. Če bi Jezusa namazali s toliko mase, bi se njegova kri ne mogla odtisniti na prt. Strokovnjaki v zadnjem času pravijo, da je bilo te zdravilne zmesi le tri kilograme.
Jezusa so torej sneli s križa, Jožef iz Aritmeje in Nikodem pa sta ga položila na prt in ga namazala z mešanico aloe in mire, ki se ne uporabljata za
pokopavanje, ampak za zdravljenje.
Na prtu je do potankosti odtisnjena Jezusova podoba, vendar se to ni zgodilo po nobenem čudežu, ampak čisto naravno. Jezus je zaradi ran, ki so bile vse površinske, trpel tako mrzlico, da je iz njega kar puhtela vročina, ki je odtisnila mešanico aloe in mire ter krvi na prt. Če bi bil mrtev, se to ne bi moglo zgoditi.
Na velikonočno jutro je Jezus prišel iz groba. Nekaj je podatkov o tem, da so ga videli, kako so ga podpirali pri hoji. V bližini je bila hiša esenov, ki so bili najboljša skupina filozofov, kar jih je bilo na svetu. Ti so Jezusa skrivali, da je okreval, dejali pa so, da je vstal od mrtvih in šel v nebesa, vse z namenom, da ga oblast ne bi iskala.
Jezus je od 13. do 30. leta živel v Indiji, kjer se je učil. Zato je obvladal bolečino in svoje misli, zaradi česar so lahko izpeljali ukano.
Ko je okreval, se je vrnil v Indijo, kjer je naprej učil in kot modrec živel približno do svojega 115. leta starosti. Pokopan je v Kašmiru.
Kaj pomeni za nas, če on ni zaradi naših grehov umrl na križu? Zaradi naših grehov je dovolj trpel, grehov pa se moramo rešiti z njegovo in drugih pomočjo - sami. To je res vesela novica: lahko začnemo takoj živeti tako, kot nas je učil, zlasti, da nehamo ubijati. On je sam rekel, da je zadnje žrtvovano jagnje.”
“Kakšna pa je bila usoda prta?”
“Prt je najprej dobil kralj Agbar iz Edese. Prt je bil zložen na poseben način, tako da se je na njem videl samo Jezusov obraz, ne pa tudi odtis prednje in zadje strani telesa.
Prt so pred sovražniki skrili, zazidali, in so ga odkrili šele v
6.	stoletju. Nato je bil nekaj časa v Carigradu, kjer so ga častili z velikim pompom, dokler ga križarji niso odnesli v Francijo,
kjer bi prt skoraj zgorel. Iz Francije je šel prt v 16. stoletju v Piemont, kjer je bil last italijanske kraljeve rodbine. Leta 1882 je papež šel v Lisbono, kjer je od umirajočega zadnjega italijanskega kralja v izgnanstvu dobil prt v lastnino. Danes je prt, ki je last Vatikana, v Torinu. Pravijo, da ga ne bodo več kazali, ker obstaja nevarnost, da se cerkev poruši, v resnici pa je ta cerkev ena najtrdnejših na svetu.
Sliko, kakršno na Torinskem prtu vidimo danes, so odkrili leta 1898, ko so prt prvič fotografirali. S prostimi očmi se skoraj nič ne vidi, na negativu pa je nastala prava slika. Že zaradi tega so umetniki dejali, da je povsem nemogoče, da bi pred iznajdbo fotografije kdo lahko napravil negativ na prt.
Cerkev je ukazala potvorbo vzorcev, ki so bili dani na raziskavo. O tem ni nobenega dvoma in so tudi zbrani dokazi, ki so objavljeni v knjigah. Problem je, da cerkveni ljudje nočejo prebrati teh knjig. Tisto, kar so dali v analizo, je 17 milimetrov širok kos blaga, od prta pa so odrezali odrezali 10 milimetrov širok kos. Tudi tkanje je drugačno.”
“Kako pa se Slovenci odzivajo na vaše teorije?”
“Odlično, vendar je Slovenija še vedno zelo zaprta, kar se tiče razumevanja Cerkve. V svetu se namreč napoveduje konec Cerkve. Pri nas je to tabu, o katerem se nič ne govori.”
“Dejali pa ste, da bo prišlo do velikih sprememb, saj smo v dobi Vodnarja.”
“Spremembe se bodo dogajale tako naglo, da jim bomo komaj sledili. Velike spremembe bodo v medijih.
Na svetu bo še veliko hudega, saj imamo ozonsko luknjo, ekološke katastrofe in terorizem. Ruska situacija, kjer je na vladi mafija, se bo razširila po vsej Evropi. Preživeli bodo tisti, ki se bodo preselili na podeželje in živeli od tega, kar bodo sami pridelali. Prišlo bo do zloma gospodarstva.
Takšna bo verjetno prehodna doba, čemur pa bi se dalo izogniti, če bi človeštvo spremenilo svoj odnos do sebe, do okolja, do živali. Vendar se mora pričeti to od zgoraj, z zgledom vplivnih ljudi, zlasti glasbenikov in športnikov, ki jih mladi obožujejo. Mnogo mladih že odpira oči in spreminjajo svoj način življenja.
Se nikdar ni bilo na svetu toliko znanja, kakor zdaj. Pravijo, da so vse velike osebnosti iz zgodovine zdaj reinkarnirane zato, da bi človeštvu pomagale v prehodu v novo dobo, ki bo nepopisno lepa.”
NATAŠA VERK
PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO MARIJA GRADEC 1 3270 LAŠKO TEL: 063 731 515
mm momA mmim
P.C. LEVEC-LENA Tel.: 063 471-210
MmMM, VEUKOfftOČm
PONUDBA
-	jeans hlače za otroke v različnih barvah in krojih
■ jeans hlače za odrasle v različnih barvah
-	otroške mikice
-	ženski puloverji
In še veliko modnih artiklov
po ugodnih cenah.
VW Polo, avto leta, že za 17.990 DEM Golf rabbit, Golf europe, Vento in Passat
novost VW Sharan
Audi A4 že za 39.992 DEM
novost Audi A6 1,8 92 kW/125PS samo 47.997 DEM
Vaš Audi in Volksvvagen partner
od 2300 SIT
3400 SIT od 1100 SIT 2390 SIT
/W GflFMNr	INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
r [	pohištvena Industrija d.d. efisk' mSm	polzela	POLZELA TEL.: 063/ 720-020
	
	
CENE ZA GOTOVINO: •A zakonska spalnica VEGA NOVA	96.813.00 SIT
•A zakonska spalnica LARA	108.851,00 SIT
«♦ zakonska spalnica NATALIE	136.372,00 SIT
samska spalnica HALA	43.559,00 SIT
•={> omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast	
2. D	27.113.00 SIT
3. D	34.178,00 SIT
omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka	
2. D	35.866.00 SIT
3. D	48.286,00 SIT
GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm:	
3. D omara 1/3 police	25.691,00 SIT
4. D omara 1/2 police	29.420,00 SIT
6. D omara 1/3 police	44.898,00 SIT
■=E> pisalne mize	od 7.576,00 SIT
"J> vzmetnice vseh dimenzij
bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še.
mmšrm garant - mmšrtm za vaš mim;
Tud. 06317204120 VABLJENI!
GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320
Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00
Vse za gradnjo, adaptacijo in opremo vaše hiše na enem mestu.
LESENI DEKORATIVNI ELEMENTI RAZLIČNIH OBLIK IN VELIKOSTI ZA:
OGRAJE
BALKONE
*£> GOSTINSKE LOKALE *£> STENE ZA VZPENJALKE in VRTNE PERGOLE
PROGRAM - RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ, KUHINJSKIH PULTOV IN POHIŠTVENEGA OKOVJA
V PREUREJENEM SALONU POHIŠTVA VAM NUDIMO:
*	SOBNO POHIŠTVO (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe...)
*	PISARNIŠKO POHIŠTVO
*	JOGI VZMETNICE (uvoz iz Italije) od 8.300 sit dalje
DO STREHE NAD GLAVO
Stran 20


m
Pošilja:
1	W’	I"	. '■it'- 4 "	5 "	6	7	8 '	9	10 ':tle	* ilfc	,2
,3	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24
Nagrajenci na strani 30.
' ■
l


		
....
			

-

PO OBUTEV
adidas
v prodajalno
MESNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. GRIŽE, Migojnice 4b, tel.: 063 711-386
JEŽOVPHK
Vam nudi 10% predpraznično velikonočni popust za suhomesnate izdelke domače proizvodnje, ob tem pa Vam želi lepe in prijetne praznike!
£isar
ŽCUfllO VABI YEfCIC VElIKOAOčfIG ARAZAU^i!
V predprazničnih dneh in v prihajajočem času piknikov in lepega vremena Vam nudimo nakup zamrzjenih piščancev po ceni 340 sit/kg.
(količine nad 15kg Vam brezplačno dostavimo na dom, večje količine - plačilo na 2 čeka)
3304 TABOR 45,tel.: 063 726 204
:
LAIKOVA VAS 34, 3312 Prebold TEL.: 063/701-749
................... ............ ' - ................ .............................
RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA!
OTTOKOIMEnK*
sibaHEPR^B®
1

:; m: niiin
Izpušni sistemi, motorna olja, filtri, svečke, dodatna oprema
AVTO HIT - VSE ZA VAŠEGA JEKLENEGA KONJIČKA!
Trgovina MIKLAVC
Dolenja vas 182 3312 PREBOLD tel.,fax.: 063 723-047
Prijetne velikonočne praznike ter obilico pirhov Vam želi kolektiv trgovine Miklavc.
'ekarna: 0o31701-842 "rgovina: 0631701-015 Šempeter 22
ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VAS VABIMO, DA NAS
■v V	v
OBIŠČETE V NASI TRGOVINI IN PEKARNI,
KJER IMAMO BOGATO VELIKONOČNO PONUDBO.
PO NAROČILU IZDELUJEMO VSE VRSTE


OKEN IN BALKONSKA VRATA!
teiiSii

Obiščete nas lahko vsak delovni dan med 8.00 -13.00 in 15.00 -18.00 uro.
mmm	ba ©ik EMPiiB ermbmmute
VELMOMOČl® PMMKE



MIZARSTVO KOVAČ
Ljubija 55, 3330 Mozirje, Tel: 063! 831 681
ANOREKSIJA IN BULIMIJA
(nadaljevanje in prejšnje številke)
Za mnoge se zdravljenje prične prepozno. Po neuradnih podatkih vsaj 10 odstotkov anoreksičnih žena po svetu umre zaradi izstradanosti ali pa napravi samomor. Edino pomoč lahko v skrajnih primerih nudi psihiater. Da pa do tega ne bi prišlo, morajo biti še posebej matere pozorne na obnašanje svojih mladih hčera, ki bi rade postale vitke in lepe kot zvezdnice s televizijskih ekranov. Naštejmo zato nekaj pokazateljev, da je hujšanje ušlo razumski kontroli:
1.	Dramatična izguba telesne teže je najbolj očiten kazatelj anoreksije. Bolnice lahko izgubijo več kot tretjino svoje telesne teže.
2.	Anoreksično dekle veliko govori o hrani, kot bi hotelo ljudi prepričati, da uživa velike količine hrane, v resnici pa je nihče ne vidi jesti.
3.	Za vse druge bo veliko kuhala in pripravljala obilne jedi, sama pa bo komaj kaj pojedla. Na tak način se prepričuje, da drugi ne zmorejo kontrolirati lakote tako dobro, kot jo lahko ona.
4.	Neprestano govori o svojem telesu, se pretirano dolgo opazuje v ogledalu, tehta se tudi do dvajset-
krat na dan in je vsa iz sebe, če ji hoče kdo vzeti tehtnico.
5.	Glede hrane postane zelo izbirčna. Noče več jesti v družbi drugih in se izgovarja, da je že jedla.
6.	Je zelo muhasta in čustveno nestabilna, še zlasti, če se hoče kdo
V V I / J	‘priporoča:
LE KOS SUM
°s/eMne Jnpsule z
<3^	vitamini in minerali
^	(hujšanje, odprava celulita)
Žalec, Mestni trg 4, tel: 715-691
z njo pogovoriti o njenih prehranjevalnih navadah. Če bi jo hotel kdo prisiliti, naj poje košček čokolade, lahko doživi pravi napad besa. Anoreksična ženska je zasvojena s stradanjem; njeno telo izloča endorfine, ki povzročijo podobno stanje kot injekcija heroina. Če jo prisilite, da kaj poje, se endorfini prenehajo izočati in ona se znajde v krizi, podobni abstinenčni. Njen največji strah je, da bo izgubila kontrolo nad kalorijami, ki jih dobi njeno telo.
7.	Oblači se v ohlapna in zelo topla oblačila, komaj pa bi jo prepričali, naj se pokaže v kopalkah. Tega ne bi storila deloma iz sramu, ki ga čuti zaradi svojega telesa, deloma pa zaradi nenehnega mraza.
MEIRSKO BIAGO f ROZAMENTERIJA t MODNI DODATKI
V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO:
7i
P
-	velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga
-	izbira blaga za birmanska oblačila
-	nova kolekcija blaga chanel vzorcev
-	velika izbira svile
-	mečkana viskoza
-	mikrofibre vseh vrst
-	enobarvne mikrojibre in viskoze
-	vzorčaste mikrofibre in viskoze
-	svilene rute
-	hlačne nogavice Lift up
r S*
KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC
ki ga občuti zaradi pomanjkanja energije. Anoreksično dekle pogosto sedi skrčeno sama vase ali blizu izvora toplote, da bi se ogrelo.
8.	Njen izraz na obrazu kaže vse večjo utrujenost.
» (TD c/L-St «
TV-VIDEO-HI-FI CENTER
TEL.&FAX:0631411-809,412-230 |IS0NY mini stolp 2xl00W, RDS I 79.990 SIT
9.	Kaznuje se s prekomerno telovadbo. S pretvezo, da skrbi za svoje zdravje, bo telovadila do skrajnih zmožnosti svojega telesa.
10.	Kadar se pogleda v ogledalo, vidi na sebi maščobo, ki je v resnici ni. Te dele telesa, ki se ji zdijo predebeli, bo skušala zgladiti z drgnjenjem z rokami.
11.	Prenehanje menstrucije je znak, da telo dejansko strada, zato je to eden od najbolj alarmantnih znakov anoreksije.
12.	Na koži se pojavijo fine puhaste dlake, s katerimi se telo skuša zavarovati pred mrazom.
13.	Anoreksično dekle se ne zanima več za prijatelje in se izolira od zunanjega sveta. Zanjo je pomembna le še njena telesna teža.
14.	Uporablja odvajala, ki pa lahko privedejo do dehidracije in o-dpovedi ledvic.
15.	Klasične žrtve anoreksije so pogosto idealne hčerke, s katerimi ni nikdar nobenih težav, so pridne, perfekcionistke in zelo uspešne. Anoreksija jim pomeni le še en dokaz, da lahko dosežejo vse, tudi premagajo lakoto in potrebe svojega lastnega telesa.
(se nadaljuje)
FITNESS - PROGRAMI ZA
OMEJEVANJE TEŽE:
Preverite ali vsebujejo naslednje kriterije
Veliko ljudi se vsako leto vključi v katerega izmed programov za izgubo odvečne teže. Na žalost pa večini od njih pri tem ne uspe izgubiti odvečno težo za vedno. Predno se navdušite za katerega od programov preverite ali vsebuje naslednje kriterije:
•Dokaz da deluje. Večina programov vsebuje podatke o hitri izgubi teže, toda prepričajte se o njihovih dolgoročnih učinkih pri ljudeh, ki so jih preizkusili.
•Kvalificirano osebje. Le usposobljeni dietetiki in specialisti lahko pripravljajo in nadzorujejo ustrezen program.
•Prehrambeno uravnotežena dieta. Uživati morate razumne količine vseh osnovnih vrst hrane' pač glede na vaše potrebe in želje. Ne kupujte posebnih vrst izdelkov.
•Vadba. Kot minimum velja sprejeti navodilo za pričetek varnega prilagojenega vadbenega programa. Usposobljeno osebje vam bo pripravilo ustrezen program in sposobno vam bo odgovoriti na vaša vprašanja.
•Sprememba načina življenja. Poiščite gradivo, ki vam bo omogočilo identificirati in spremeniti življenjske navade. Ugotovite kako bo spremljan in tudi nagrajevan vaš napredek.
•Vztrajajte. Po tem, ko ste opravili formalni del programa se prepričajte, da lahko temu sledite z lahkoto brez dodatnih stroškov.
SKRAJNOSTNI POUDARKI
Moda tudi v novi pomladni sezoni ostaja še naprej tisto, česar smo pravzaprav že vajeni: ljubiteljica skrajnosti. Zdaj ne gre več le za priseganje na skrajnostne dolžine (ali zelo kratko ali zelo dolgo), temveč tudi za priseganje bodisi na hlače bodisi na krilo. Potem ko je kar nekaj sezon nesporno vladalo krilo in so bile hlače odrinjene daleč v ozadje, se je vse skupaj zdaj usodno zasukalo. Že na pomlad in poletje, še bolj pa na jesen in prihodnjo zimo bodo spet hlače tiste, ki jim bomo posvečale nedeljene simpatije, pozornost, navdušenje - in modne igrice. Za zdaj je vladar modne šene tako imenovani stil Marlene Dietrich, nekoliko po moško so-
f l ''
....l|tP;
fisticiran, rafiniran. Hlačnice so razmeroma široke, pomembni so zavihki, rob in šik poprek. Nekaj mesecev kasneje pa se bo moda s hlačami razigrala vse mogoče in nemogoče igrice, tako kot je to še do včeraj počenjala s krili.
M. Z.
» (TD cA-2Z «
TV-VIDEO-HI-FI CENTER
TEL.&FAX:063/411-809,412-230
SONY BTV, S5cm, TOP TTXI 99.990 SIT
HELLO IZ LONDONA!
Naša novinarka Dominika Sambolič je na polletnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji, od koder se nam bo oglašala s svojimi pismi.
Prvi, še ne prav organizirani vtisi o Londonu so potrditev vseh mojih pričakovanj in govoric o An-
,	__________ gliji. Prav res so cariniki na londonskem letališču
neprijazni in nezaupljivi do teh, ki prihajamo v Veliko Britanijo iz držav izven Evropske Unije. Tako sem morala cariniku še pa še zagotavljati, da ostanem v Angliji samo šest mesecev, potrpežljivo sem mu odgovarjala na množico sumničavih vprašanj, pa mu vsaj petkrat odločno zatrdila, da ne mislim ostati v Londonu dlje, kot do septembra. Šele takrat mi je dal vizo in mi pustil vstopiti v njegovo državo.
Teh šest mesecev bom živela pri družini, ki se uvršča v višji sloj srednjega razreda. Živijo v eni tistih visokih vrstnih hiš, ki so si podobne kot jajce jajcu, vendar na mojo srečo le petnajst minut od samega središča Londona. Že ob prihodu sem presenečena spoznala, da Angleži svojega premoženja in statusa nikakor ne merijo po enakih merilih kot Slovenci, Francozi ali Italijani. Njihova oblačila so namreč tako slabe kvalitete, da jih Slovenke gotovo ne bi kupovale po 15 funtov in več. Enako je z obutvijo. Vse kaj drugega pa so knjige, ki so v Londonu izjemno poceni in jih je v najrazličnejših knjigarnah moč najti za vsak okus in žep.
Poglavje zase je v Londonu podzemna železnica, ki ni niti približno tako enostavna, kot je tista v Parizu, pač pa je bolj podobna dunajski. Še Angleži sami imajo, kolikor sem videla, probleme pri prevozu z njo, tako je zapletena.
Še hamburgerji v McDonaldsu niso enaki kot pri nas, kaj šele prehrambene navade Angležev. Šolarji (ti hodijo k pouku v šolskih uniformah) kosijo v šolah, saj njihov pouk traja večinoma od 8-ih do 17-ih, zvečer pa starši na hitro pripravijo večerjo iz konzerve.
Za gospodinje še nekaj malenkostnih zanimivosti. Angležinje imajo navado prati perilo pri 40 stopinjah in to skozi ves dan le po nekaj oblek skupaj, kolikor jih pač v tistem trenutku potrebujejo. Na srečo uporabljajo sušilne stroje, saj se na sonce ne bi mogle zanašati. Tega sem v tednu dni videla le za nekaj trenutkov, sicer pa je ves čas oblačno in zelo vetrovno.
Več o samem Londonu naslednjič, ko bom že bolje obvladala podzemno! Lep pozdrav!
DOMINIQUE
KOŠARKA NA POLZELI
Kovinotehna Savinjska Polzela 73 (36) : Satex Maribor 63 (29)
Športna dvorana Polzela, Gledalcev 1200
Ekipa Satexa Maribor je prejšnjo soboto prvič igrala: pod ; taktirko novega trenerja XY, zato je možno sklepati, da je tudi zaradi tega doživela visok poraz. Polzelani so spet pokazali, kaj vse je v njihovih močeh, čeprav Tiller ni igral tako dobro kot ponavadi. Gostje so tekmo začeli z manjšim vodstvom, domačini so jih kmalu prehiteli in vodstvo držali do konca srečanja.
Po tekmi smo nekatere povprašali o njihovi oceni tekme.
Trener Satexa, XY: “S fanti sem imel samo 15 minut treninga, zdaj bomo delali na tem, da popravimo to, kar smo danes napačno odigrali. Pozdravljam Polzelo, ki je bila danes res boljša.”
Trener K. S. Polzele, Boris Zrinski: “Satexove igralce smo uspeli prisiliti k večjemu številu zgrešenih metov, uspela nam je tudi odstranitev Kotnika (5 osebnih napak). Ko so začeli s consko obrambo, smo še vedno znova prenesli igro pod koš.”
Primož Kobale, K. S. Polzela: “Dosegli smo malo košev, to je odraz dobre obrambe, izboljšali pa smo tudi procent meta. Pri moji igri me trenutno moti noša "maske", ki jo po poškodbi nosu nosim zaradi varnosti.”
Klemen Zaletel, K. S. Polzela: “Trenutno smo v zelo dobrem ritmu, imamo dobro obrambo in upam, da se bo tako tudi nadaljevalo.”
Za svoje kolege pride vsako tekmo navijat tudi Matjaž Cizej, ki zaradi poškodbe nosi mavec na nogi: “Fantje imajo zelo dobro obrambo, v prvem polčasu je bil najboljši v napadu Jagodnik, v drugem pa Petranovič.”	_______________________________________
JURE JERMAN PRI ŽALSKEM ŽUPANU
V prostorih žalske občine so pripravili sprejem za novega slovenskega rekorderja v smučarskih skokih Jureta Jermana iz Matk, sicer člana kluba iz Velenja. Ta je na svetovnem pokalu v češkem Harrachovu kot predskakalec poletel 192 metrov, s čimer je postavil nov državni rekord ter za več kot 70 metrov izboljšal svoj prejšnji uradni rezultat.
“Človek si je od nekdaj želel leteti in poleteti 192 metrov mora biti gotovo lepo doživetje,” je na sprejemu spregovoril žalski župan Milan Dobnik. “Veseli smo, da je slovenski rekord v smučarskih skokih ponovno v lasti Savinjčana, saj bo to gotovo vzpodbuda tudi za druge športnike z našega območja.” Juretu Jermanu so ob tej priložnosti v imenu občine Žalec in Zveze telesnokulturnih organizacij občine Žalec izročili spominska darila.
“Tekmovalci iz A reprezentance kar niso mogli verjeti mojemu rekordu,” je povedal Jure Jerman. “Zaradi tega skoka sem
šahovski turnir v GRIŽAH
Na šahovskem turnirju v Grižah z nagradnim skladom 150.000: tolarjev je zmagal mojster Marjan : Črepah iz Kasaz s 6.5 točkami preti MK Milanom Matkom iz Velenja, ki je dosegel 6 točk. Na tretje mesto se je uvrstil mojster Marjan Ivančič, na odlično Četrto pa domačin Dani Vom-bck. Pri mladinkah je bila najboljša domačinka Sara Grobelnik.
Na šahovskem turnirju je nastopilo 38 šahistov z vse Slovenije.
./. G.
dobil priložnost nastopiti v kvalifikacijah za tekmo svetovnega pokala in se nanjo tudi uvrstil. To je bila prava krona mojemu uspehu. V prihodnje se bom seveda še naprej trudil priti iz B v A reprezentanco, saj so v njej pogoji treniranja boljši, več je tekem, s tem pa se pridobi več izkušenj.” Ob tem je skupaj s svojim trenerjem poudaril, da je Štajercem veliko težje priti v A reprezentanco kot Gorenjcem.
Jure Jerman skače na smučeh že od svojega 7. leta starosti, torej zdaj že 14. leto. Ves čas ga je po besedah njegovih staršev odlikovala izjemna volja.
Povedal je, da bodo naslednje leto kombinezoni smučarskih skakalcev tanjši, spremembe bodo tudi na smučeh, okovje pa bo verjetno ostalo enako, čeprav se pogosto lomi. “Mojc mnenje je, da je prišlo do napake v materialu. Jaz imam dve leti staro okovje in z njim nimam težav,” je dejal Jure Jerman in še dodal, da je strah na velikih skakalnicah gotovo prisoten. “Vendar pa nima smisla razmišljati, kaj vse se lahko zgodi. Tekmovalec mora imeti zelo dober odnos s svojim trenerjem, kar tudi prispeva k dobrim skokom. Kakšni so občutki med skokom, se nekomu, ki ni nikdar skočil na smučeh, ne da razložiti.”
TALIJA M.
LETOŠNJI ZADNJI SKOKI NA LJUBNEM
Na največji ljubenski skakalnici so se v torek, 19. marca pomerili mladinci in člani koroško-štajerske regije. Na južnem snegu so med mladinci prva štiri mesta pobrali Bojan Hriberšek, Marko Zonko, Milan Živec in Luka Ograjenšek, vsi iz SKK Velenje. Po pričakovanju je med člani prvo mesto zasedel domačin Tomaž Murko, drugo mesto si je doskočil Robi Kopušar, Velenjčan Rolando Kaligaro pa je bil tretji.
F. F.
V	Mariboru se je 10. 03. 1996 odvijalo mini državno dvoransko prvenstvo in tekmovanje za slovenski pokal, ki se ga je udeležilo 133 tekmovalcev iz vse Slovenije. Bronasto medaljo je LK Polzeli prinesel veteran Roman Zupanc, pri dečkih v stilu goli lok je Dejan Pilko dosegel odlično 4. mesto, Uroš Pirnat pa 5. mesto., v olimpijskem slogu pa je bil Peter Virant 6.
Samo teden dni prej je na državnem prvenstvu za absolutne kategorije v Kranju dosegel odlično 7. mesto Mladen Mclanšek.
V	nedeljo, 17. 03., pa se je v Logatcu končalo dvoransko državno lokostrelsko prvenstvo osnovnih šol, katerega so se udeležili tudi mladi lokostrelci iz LK Polzela.
Odličen uspeh in zlato medaljo je prinesel Uroš Pirnat iz OŠ Polzela, srebrno medaljo pa Dejan Pilko v kategoriji od 7. do 8. razreda v stilu instinktivno, v stilu compaund pa je odlično 4. mesto zasedel Marko Rojnik in za las zgrešil medaljo. Uroš Pirnat je postal tudi absolutni zmagovalec z najboljšim rezultatom prvenstva z instinktivnim lokom.
Osnovni šoli Žalec je prinesel bronasto medaljo Uroš Uratnik v kategoriji od 5. do 6. razreda, Blaž Ivanc je bil 8., Matevž Uratnik 4. v kategoriji od 1. do 4. razreda, v kategoriji od 7. do 8. razreda pa je Peter Virant zasedel 10. mesto.
Osnovno šolo Liboje je zastopal Miha Kolar in v kategoriji od 1. do 4. razreda zasedel 9. mesto. Šolskega pivenstva se je udeležilo 149 otrok iz slovenskih osnovnih šol.
AKTIVNO
PLANINSKO
DRUŠTVO
ZABUKOVICA
V prvi polovici marca sta bili v Planinskem društvu Zabukovica dve odmevni prireditvi. Ena od teh je bila občni zbor, ki se ga je udeležilo 150 članov društva, druga pa pohod žena na Hom.
Na občnem zboru so bila podana poročila o dosedanjem delu, sprejet je bil program dela, opozorili pa so tudi na tri jubileje. Pred petindvajsetimi leti so tako pionirji OS Žalec in Griže odšli po poteh I. Štajerskega bataljona, istega leta je bil imenovan prvi odbor za izgradnjo koče na Bukovici, Božo Jordan pa je objavil prvi prispevek v Planinskem vestniku. Od takrat jih je objavil že preko 350.
Na pohod žena na Hom se je prijavilo 145 pohodnic, v resnici pa se ga je udeležilo še mnogo več žena. Pohodnice so prišle celo iz Velenja, Ptuja, Vinske gore, Laškega in od drugod. Med njimi je bilo 8 udeleženk pohoda, ki so bile že na vseh devetih pohodih, 14 jih je bilo na petih, 42 pa jih je bilo na pohodu prvič. Najbolj vztrajne pohodnice so za svojo večkratno udeležbo na pohodih prejele spominska darila.
Pohodnice je pozdravil Jože Jančič, učenci osnovne šole pa so jim pripravili prisrčen kulturni program.
_____________________T M.
U2 so bili s pesmijo Hold me, thrill me, kiss me, kili me nominirani za nagrado Grammy v konkurenci najboljših pesmi iz filmov.
DUFF McKAGAN pripravlja svojo drugo samostojno ploščo, tokrat z Neurotic Boy Outsidersi. Sicer pa imajo GUN S N ROSES že načrtovano turnejo. Dogovori tečejo med njimi in organizatorji festivala v Donningtonu, da bi letos nastopili na tem največjem evropskem metalskem festivalu.
METALLICA bodo letos nastopili na festivalu Lollapalluza.
COOLIO je izjavil: “Zvezda sem samo trenutno in po statusu, ne pa po svoji duši. Zavedam se, da bom moral že čez nekaj let začeti resno živeti.”
Presenečenje na podelitvi Gram-myjev je bilo, da je SEAL kot neameričan dobil nagrado za svojo pesem Kiss From A Rose.
INTERCEPTOR. Kot je slišati iz zaupnih virov, se Jnterceptor odpravljajo na veliko turnejo po Srbiji.
Kultura mladih
ROCK, PUNK ALI ŠUND?
Kot smo že pisali v prejšnji številki vašega časopisa, je v zadnjih dneh februarja potekal ROCKFEST ’96, katerega “osrednji” del se je dogajal v DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA v Žalcu.
Ne ravno polno dvorano je najbolj razburkal nastop SHITHEAD FOLK TRIA oziroma centralne figure in pevca ter avtorja G. R. Motele, ki je s pomočjo prijateljev iz rock skupine KLADIVO, KONJ & VODA vnesel v srca prisotnih (poleg neskaljene bivanjske radosti) otipljiv dvom, za kaj pravzaprav v njegovem primeru Sre. Je to še rock? Je morda celo poezija? Kdo je izbran in poklican postavljati meje med posameznimi videnji kulture, ko se slednja pojavi v rožnatih naočnikih, rdeči adidas trenirki, malce Zadeta in ob nesebični pomoči predstavnikov rockerskega mainstrea-ma?
Odgovor na tole retorično vprašanje je nedvomno odvisen od točke zrenja oziroma okusa posameznika do tiste meje, ko se moramo resno vprašati o umetniški in sporočilni vrednosti slišanega, videnega in občutnega... V primeru Matelovega izvajanja, ki je (kot forma in nastop) postavljeno ob rob tistega, čemur vsi, ki prisegajo na “dober okus”, “izvajalsko doreče-
ZVEZDA (enigmatični ep)
Na tvoje še prerane prsi bom položil venec bel v znak dvignil delavsko zastavo In v slovo zardel.
Sešil bom krilo iz satena za nerojene še rodove, po tvojem stegnu bom sprehajal spolovilo In te vpisal med bogove. Izpljuni svežo solzo iz svojih žuljavih oči zakričijo naj zvonovi °b tvoji smrtni postelji.
Žarnica naj ti prepeva elegijo v lahko noč, žarnica naj ti izpije iz grla sreče pelin žgoč.
Oh, zvezda...
nost”, ipd. pravijo šund, kič, sran-je..., gre nedvomno za POEZIJO. Matela je kot osebnost vsekakor kreativen, izviren in pronicljiv, kot avtor pa se nagiba v glasbeno-poe-tičen izraz svoje generacije in seveda tudi tiste, ki je pljuvala po občinstvu Resnico na najbolj grob način (PUNK). Slednjo je Matela, žal (ali pa tudi ne) spremljal iz peskovnika v vrtcu, kjer se je znal že takrat upirati na svojstven način. In ker že ravno pišem o Mateli, se ga spodobi tudi predstaviti. Rojen leta 1972 se je z umetnostjo srečal že pred puberteto, pisal prve pesmi in slikal, nato pa skozi nore srednješolske dni in življenjske izkušnje dozorel v avtorja, ki ga brez sence dvoma kaže jemati resno. Do zdaj je v samozaložbi izdal zbirko pesmi “IZPOVED”, ki jo krasijo tudi njegova likovna dela. Kot slikar je razstavljal v Slovenski Bistrici, trenutno pa se poleg glas-beno-poctičnih podvigov udinja kot novinar.
Toliko. O občutjih, ki jih vzbujajo njegove pesmi, lahko, drage bralke in bralci, presodite sami.
D.B.
Ekonomija ROCKFESTA ’96
Rockii roli (Rock 'nem ti ga v Ror)
Zadnje čase je v kapitalistično naivni in zaostali domovini Sloveniji nacionalni šport številka ena v tem, kdo bo koga (v poslovnem smislu) čini bolj nategnil. Računov za opravljene storitve, dostavljen material ali artikle pa tako ali tako nihče, ki je dojel pojemajočo silo in pravno nalegalnost “izterjevalnic " in nemoč pravosodja, ne plačuje več... Gospod Gregor Čulk, gonilna sila težkometalne skupine 1NTERCEP-TOR, je i' oddaji VIDEOMlX, predvajani na SAVINJSKI TV, dne 8. marca (in r ponovitvi iste oddaje dne 10. marca) izjavil, da je ROCKFEST '96 s sponzorji dobro pokrita prireditev (v finančnem smislu), in da iz zanesljivih virov ve, da bo nekdo “fajn zaslužil". Dodal je še, da je to eden od razlogov, da skupina INTERCEPTOR na omenjeni prireditvi ni nastopila. Gre seveda za izjavo na osnovi domnev, ne dejstev. Avtor teh vrstic in Gregor Čulk sva (brez lažne samohvale) vsak na svojem področju znotraj rocka pač tisto, kar morava biti in oba imava določeno avtoriteto in ugled; hkrati pa sva si tudi kot človeka in someščana dokaj blizu (med drugim sva tudi skoraj soseda...). Ker pa sem hkrati tudi sooiganizator ROCKFESTA '96, moram na podlagi resničnih dejstev in najinega pogovora Gregorjevo izjavo demantirati, saj je ROCKFEST '96 pridelal kar otipljivo izgubo (od 500 do 800 DEM), ki je dokumentirana z računi, bančnimi izpiski ipd. Res je, da sva se pred časom z Gregorjem t’ prijateljskem klepetu dotaknila financ oziroma sem mu jaz povedal, da skušamo organizatorji tudi zaslužiti, saj trajajo priprave na tako prireditev vsaj tri tedne, čas pa je denar in še Karitas (oprostite, gre zgolj za domnevo!) najbrž ne dela povsem ''zastonj”, sicer ne bi mogel obstajati. Od vseh na plakatih in v medijih naštetih sponzorjev in “sponzorjev” ROCKFESTA '96 je realno segla v žep samo LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, S M SAVINJSKA je prispevala simbolično vsoto (lahko bi več!), BARFLV pa je zastonj dal dvorano. ECCLESIA GNOSTICA UNIVERSALIS je plačala transport opreme iz Celja v Žalec in redarsko službo na žalskem delu prireditve. NT A RC so naredili dve oddaji o ROCKFESTU '96, eno pa tudi SAVINJSKA TV, za kar še enkrat iskrena hvala. Seveda pa gre ista hvaležnost uredništvu Vašega časopisa, ki nesebično objavlja sponzorje in tale članek.
In kot je Gregor Čulk dal črno piko žalski publiki zaradi slabega obiska ROCKFESTA '96 v Žalcu, tako jo dajem tukaj in zdaj jaz vsem tistim žalskim podjetjem, podjetnikom in inštitucijam, ki ne vidijo možnosti kvalitetne in medijsko odmevne promocije zase in za svoje storitve in izdelke oziroma dejavnosti in ostajajo ob strani ob tovrstnih prireditvah. A počasi bo le moral Mohamed h gori in ne obratno, kot se to dogaja sedaj, ko na ponudbo za inventivno in odmevno EPP marsikdo gleda kot na prosjačenje, in te že na vratih odpravi z: "Ne, hvala”. Pa se promovirajte drugače, škrteži, če ne stekate, za kaj v bistvu gre. V razvitem kapitalizmu gre seveda za obojestanski profit. Za kaj gre pa vam?
Danijel Bedrač
ZGODILO SE JE MARCA
1962	- CBS Records izda pivi EP Boba Dylana, ki ga je posnel od 20.
do 22. novembra 1961. Na LP-ju je 22 pesmi, od tega 13 novih.
1963	- Putsv Ciine, zvezda counltvja, je v 30. letu starosti po dobrodelnem
koncertu v Kansas Cityju umrla v letalski nesreči.
1965 - kitarist Jeff Beck nadomesti Eriča Clamptona v skupini The Yar-dhirds.
1967 - Tirni Hendrbc sklene pogodbo z Warner - Reprise Records.
1969	- Jima Morrisona aretirajo na koncertu v Miamiju. Zaradi vinjenosti
in neprimernega vedenja v javnosti mu grozijo tri leta zapora.
1970	- David Bowie se poroči z Angelo Bamett. Ker sta oba zaspala, se
poroka prične z uro in pol zamude.
1972 - Mark Bolan in njegovi T-Rex imajo v Londonu dva izredno uspela koncerta, ki pritegneta dvajset tisoč oboževalcev.
1973 - Jon Lord (Deep Purple); “Naša glasba je prav tako vredna poslušanja kot Beethovnova.’'
1977 - The Clash podpišejo pogodbo s ČBS iz izdajo svoj prvi singl White Riot.
1979 - Trvisted Sister razprodajo 3000 vstopnic za koncert v New York Palladiumu.
1982 - Randy Rhodds, kitarist skupine Ozzyja Osbourna, je umrl v letalski nesreči
1987	- U2 izdajo EP The Joshua Tree.
1988	- Mick Jagger gre na prvo solo turnejo po Japonski.
1989	- Jethro Tuli dobijo prvi Hard Rock/Metal Gramrnv.

66. avtomobilski salon v Ženevi letos ni presenetil z obilico novosti. Nosil je ime Avto zate, kar naj bi privabilo čim več kupcev avtomobilskim trgovcem naproti. Zapodimo se torej v svet bleščeče pločevine.
Pri Citroenu so poskrbeli za precejšnjo gnečo na razstavnem prostoru z edinim pravim novincem, Scaom. Avto, ki so ga le streljaj daleč od Ženeve, v Franciji, poslali na tržišče že 29. februaija, sega tako cenovno kot prostorsko med AX in ZX. Ponujajo ga s tremi motorji (1.1, 1.4 in 1.6 litrski bencinski štirivaljnik) in tremi nivoji opreme. Vozilo je privlačno zasnovano, trgovci pri nas pa zanj obljubljajo tudi privlačno ceno.
Seat je predstavil Alhamelro (enoprostorec) in Ibizo v dirkalni izvedbi (kit car).
Mercedesov novi terenec prihaja iz Amerike. Imenuje se AA vision, nova serija pa se bo imenovala “M". Oblika je privlačna, cena pa, kot se za Mercedes spodobi, ustrezna.
Renault poskuša s “tipanjem” pri kupcih. Na ogled je postavil enoprostorsko vozilo iz družine Megane. Zaenkrat le še študija, toda verjetno bodo prvi primerki prav kmalu pricapljali iz tekočih trakov. Poleg Megana Scenic smo občudovali še novi Spider in študijo Fijiie, ki se opira na obliko avtomobilov iz petdesetih let.
Oplova novost je bila Sintra. V Ameriki oblikovan enoprostorec naj bi posegel v v prejšnji številki Glasa Savinjske opisan tržni segment. Nova je bila tudi kombijevska različica Vedre in Bertonejev pogled na športni Oplov coupe.
Lada je končno pokazala že dolgo obljubljano Lado 2110. Gre za povsem na novo oblikovan avto z že znanimi motorji, ki naj bi med kupce pripeljali ta avto že letos.

mesnica
Jože DOLAR s.p.
Velika Pirešica 7A
TELEFON: 063/728-200
trgovina
ŽELIMO VAM VESELE VELEKONOČNE PRAZNIKE m OKUSNE EDOMAČE ŠUNKE.
da im fozabhe im PRism«
DOMAČ
:: Wltii!l: : . "t/M
§ Z ‘nJMHJ! '

i 1			
		V	JI	Pri Zlatem Križu, Petrovče
		f	//	tel.: 0609 622-047
•			1 OGODiJrJ PONUDBA:]
i			BARV, LAKOV, LEPIL, AVTOLAKOV ...
, „			Ob 6. obletnici trgovine se vsem zvestim kupcem
ni:': ■			zahvaljujemo za zaupanje in Vam želimo
			vesele velikonočne praznike!
j		Preživite bližajoče as jj/smiiks v polepšanem domu!	
Rover je obnovil svojo serijo 200. Nova serija je bila v Švici prikazana premierno.
Pri Volvu smo videli model 850 s štirikolesnim pogonom ter motorjem s 193 KM, ter nova S40 in V40, ki sodita v srednji razred. Gre seveda za enaka avtomobila, pri čemer je oznaka “S” za limuzino in “V” za karavan. Ta modela sta bila predstavljena že v Frankfurtu, toda pod drugo oznako (zaplet z Audijem).
Mitsubishi je letos prvič predstavil Carismo, ki pa je sestrski model Volvovega razreda 40. Občudovali smo jo predvsem v športni preobleki.
Za konec pa še dva avtomobila za tiste, ki imajo na razpolago malce večjo garažo, ali pa so doma tam, kjer so makedam in luknje na cesti neznanka. Prvi je Bentley Continental T, ki bo zadostil potrebam še tako zahtevnega avtomobilista, drugi pa je Ferrari F 50. Odločite se!


Prodajno servisni center po evropskih merilih	Foto: S. J.
14. marca se je ob prisotnosti pomembnih gostov odprl nov prodajno servisni center Avtohiše Drev. Spregovorili so župan občine Žalec, prof. Milan Dobnih, direktor podjetja Porsche Slovenija, g. Norbert Vindiš, predsednik območne zbornice, g. Vinko Vučajnk, seveda pa levji delež pri tej otvoritvi nosi družina Drev, ki ima že dolgoletne avtokleparske in avtoličarske izkušnje. Dejavnost so začeli že pred tridesetimi leti, do danes pa so se razvili v uspešno družinsko podjetje. Nov prodajno servisni center že na zunaj izraža zahodnoevropski pristop in profesionalnost pri izvajanju storitev. Vse izdelke, ki so naprodaj, si lahko tudi ogledate v lepo urejenih prostorih.
V Avtohiši Drev v Drešinji vasi tako ponujajo avtoservis, avtokleparsko delavnico, avtoličarst\’o, mešalnico barv, prodajo originalnih rezervnih delov, popravilo in zamenjavo vetrobranskih stekel, vlečno službo, v času popravila nudijo nadomestni avto, rent a car in še mnogo drugega. Če rabite kvaliteno uslugo, potem vodijo vse poti v Drešinjo vas.
m
IZ GOVORA MARTINA DREVA:
Hvala vam, da ste se odzvali našemu vabilu in nas s tem počastili ob tem današnjem slovesnem dnevu. Lepo pozdravljeni! Še posebej bi rad pozdravil predstavnike Porsche Slovenija, med drugim gospoda Vindiša in gospo Andrejo Pečjak, gospoda župana Dobnika, predstavnike obrtnih zbornic, bank ter zavarovalnic. Ob tej priložnosti pa velja iskrena zahvala vsem izvajalcem tega objekta, katerega bomo vsak trenutek svečano otvorili. Pri tem so pripomogli Zidarstvo Banovšek s kooperanti, hvala tudi g. Ribiču za nadzor in vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri uresničitvi te naše želje.
Kot družinsko podjetje s sodelavci in tridesetletno tradicijo se bomo še naprej trudili, da bodo stranke in kupci zadovoljni, seveda ob strokovni in tehnični pomoči Porsche Slovenija ob geslu Uspehe delimo z vami.
ESENSKA POSLANICA MIRU
Dr. France Susman
8. Ozdravitev neznosnih bolezni
(nadaljevanje iz številke 24)
40.	Učitelj je pomolzel ovco, ki se je pasla v travi. Zlil je mleko na pesek, razgret od sonca, rekoč:
41.	“Glej, moč angela vode je v tem mleku. In zdaj bo tudi moč angela sončne svetlobe vstopila vanj."
42.	In mleko je postalo vroče od sončne moči. “In sedaj se bosta angela vode in sončne svetlobe združila z angelom zraka.”
43.	In glej, sopara vročega mleka se je začela počasi dvigati v zrak.
44.	“Pridi in z usti vdihni moč angelov vode, sončne svetlobe in zraka, da bo moč lahko vstopila v tvoje telo in izgnala satana iz tebe. ”
45.	Bolni mož, ki ga je mučil satan, je globoko vdihnil dvigajočo se belkasto paro.
46.	“Nemudoma bo satan zapustil tvoje telo, kajti že tri dni stradaš in ne najde hrane v tebi. Prišel bo iz tebe, da bi potešil lakoto z vročim, parečim se
mlekom. Kajti to je njegova priljubljena hrana.
47.	Vohal bo njen vonj in se ne bo mogel upreti lakoti, ki ga muči že tri dni.
48.	Toda Sin človekov bo uničil njegovo telo, da ne bo mogel mučiti nikogar več. “
49.	Bolnikovo telo je prešinila mrzlica in dvignil se je, kot da bo bruhal, a ni mogel.
50.	Hlastnil je za zrakom, kajti pošel mu je dih.
51.	Omedlel je v Učiteljevem naročju.
52.	“Zdaj satan zapušča njegovo telo, poglejte ga!” Učitelj je pokazal na bolnikova odprta usta.
53.	Vsi so v začudenju in grozi videli, kako satan prihaja in njegovih ust v obliki gnusnega črva naravnost proti parečemu mleku.
54.	Nato je Jezus vzel v roke dva ostra kamna in oddrobil satanovo glavo ter potegnil iz bolnika celo telo pošasti, ki je bila skoraj tako dolga kot človek.
55.	Ko je prišel ta gnusni črv iz bolnikovega grla, je le-ta takoj
zadihal. In tako so ga zapustile vse njegove bolečine.
56.	Drugi so z grozo ogledovali gnusno satanovo telo.
57.	“Poglej, kakšno gnusno pošast si dolga leta nosil in hranil v svojem telesu"
58.	Izgnal sem jo iz tebe in ubil, da te ne bo mogla nikoli več mučiti.
59.	Zahvali se Bogu, da so te njegovi angeli osvobodili, in ne greši več, da se satan ne bo vrnil k tebi. Naj bo tvoje telo odslej tempelj, posvečen tvojemu Bogu. “
60.	Vsi so bili začudeni ob njegovih besedah in nad njegovo močjo. Rekli so: “Učenik, ti si resnično božji poslanec in resnično poznaš vse skrivnosti.”
61.	“Vi pa, ” je odgovoril Jezus, “bodite resnično božji sinovi, da boste lahko tudi vi udeleženi pri njegovi moči in vedenju vseh skrivnosti.
62.	Kajti modrost in moč lahko prideta samo od božje ljubezni.
63.	Ljubite zatorej svojega Nebeškega očeta in svojo Zemeljsko mater z vsem srcem in z vsem vašim duhom. Služite jima, da bi tudi njuni angeli lahko služili vam.
64.	Vsa vaša dela naj bodo posvečena Bogu. In ne hranite več satana, kajti plačilo za greh
je smrt. Toda pri Bogu obstaja nagrada za dobro njegova ljubezen, ki je spoznanje in moč večnega življenja."
65.	Vsi so pokleknili, da bi se zahvalili Bogu za njegovo ljubezen.
66.	Učitelj je zapusti, rekoč: “Vrnil se bom k vsem, ki vztrajajo v molitvi in sedemdnevnem postu. Mir z vami!”
67.	Bolnik, iz katerega je Učitelj izgnal satana, je vstal, kajti življenjska moč se mu je vrnila. Globoko je vzdihnil in njegove oči so se zbistrile, kajti vse bolečine so ga zapustile. Vrgel se je na tla, kjer je bil stal Jezus, poljubil stopinje njegovih nog in jokal.
CIMOS CITROEN
JOŽE MURŠIČ s.p.
SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE
tel.: 063 856 852
Na zalogi vozila: AX, ZX, ZX Break, XANTIA, E VASI O N, XANTIA BREAK


Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C 15)1 Ugodni krediti in leasingil

7/A7K 7>0
'Uejozrnrz
eSKATtf TlTtT)'):
USNJENIH IZDELKOV IN JEANSA
Šlandrov trg 27, 63310 Žalec, Tel.: 0637715 067
-	USNJENE JAKNE (AIR BASE), TORBICE, KOSTIME, PASOVE..
-	MOŠKE NOGAVICE KENZO
-	ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE FALKE
-	PLETENINE
-	JEANS (BLACK JACK, WILD)
-	OBLAČILA ZA MLADE
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV,
OB PLAČILU Z GOTOVINO PA DODATNI POPUST!
L VELIKA NOČ VAM PONUJA ŠE NIŽJE CENE!
HoMargI
Kmetijsko vrtnarska trgovina
Parižlje 12, BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587
VELIKA IZBIRA: semen in krompirja, okrasnih cvetlic in grmovnic, vrtnic ter vse vrste lončkov
-	*■ ..a/	KORITA ZA ROŽE
od 162,62 SIT dalje
PRESAJANJE Z DODATKOM GNOJILA ’
DA BO rOHLAD ŠB LEPŠA!
RIBI - OBČUTLJIVI IN ZASANJANI
Znamenje Rib traja od 20. februarja do 20. marca. To je čas, ko se zima začne umikati, sneg se začne topiti in reke postanejo polne voda. Začne se spomladansko življenje, dan se podaljša, v ljudeh se zbudi novo hrepenenje. 21. marca Sonce prestopi točko spomladanskega enakonočja in vstopi v začetno znamenje Ovna. Tako zaključujemo oris astroloških znamenj in sklenemo astrološko leto, ki ga sestavljajo živi človeški značaji. Prav v vsakem se lahko delno prepoznamo, saj nas vse določajo podobne duševne lastnosti.
Vladar Rib je planet Neptun. Neptun je bil bog morja pri Rimljanih - pri Grkih se je imenoval Pozejdon in je vladal istemu kraljestvu. Voda je simbol nedoločene in spremenljive materije, ki ima vedno drugačno površino in nedoumljivo globino.
Ribe so spremenljivo in vodno znamenje. Tipična Riba ima velike, zasanjane in vlažne oči. Zunanja struktura kaže na bolj nežno konstitucijo, udje so drobni, poteze zalite, koža prosojna. Riba je eden najbolj občutljivih znakov in je pod velikim vplivom okolja. Okolico doživlja v finesah in podoživlja številne stiske ljudi. Dobro se počuti v tihem okolju, hrup je zanjo pregrob in moteč. Na splošno doživlja Riba materialni
svet kot premalo prefinjen, zato rada zbeži v sanje in njene izpeljanke: film, televizija, umetnost itd. V najslabšem primeru lahko Riba utone v lažno sanjskem svetu, ki ga predstavljajo alkohol in droge. Njena individualnost ni ostro začrtana in sega v druge ljudi, zato Ribi pogosto očitajo, da ni dovolj samostojna. Vsak nasvet ji seže v dušo, njen oklep do okolice je zelo tanek. Ribo hitro ranimo in ozdravimo jo samo z mehko duševno hrano, hrepenenjem in sanjarjenjem. Na tem svetu se počuti bolj v izgnanstvu, nima prave energije za boj za obstanek. Pogosto se prilepi kakšnemu močnejšemu liku ob bok in živi od njegove življenske vitalnosti. Na nek način je Riba pasivna, v njej je polno občutkov, ki jih težko konkretizira in izrazi. Tudi če je v družbi, je zelo odsotna, nimamo občutka, da je z dušo in telesom pri stvari, ampak je precej odmaknjena in neoprijemljiva. Mnoge ljudi takšno obnašanje razjezi, in Ribi očitajo nepraktičnost in nejasnost. Riba si težko pomaga z logiko -ta ni njeno najmočnejšo orožje. Pomaga si lahko z razvojem občutka. Ta mora biti “realen”, to pomeni, odražati mora dejansko in ne namišljeno stanje nekega človeka. Na ta način lahko Riba komunicira s svetom, da ne pride do nesporazumov. Ribi je blizu tudi žrtvovanje za druge, pomoč in karitativna dejavnost, vkloplje-nost v verske sisteme, kjer bi se njena osebnost raztopila v univerzam. Riba nagonsko čuti, da se mora vrniti tja, od koder je prišla - iz duhovnega sveta, kjer je gibčnost in svoboda večja. Ta materialni svet je zgostitev in upočasnitev duhovnega in seveda za Ribo pretesen. Vendar si mora Riba tu odplačati svoj karmični dolg. Preden jo bo usoda spustila nazaj v večno reko življenja, mora prehoditi še mnogo prašnih poti.
Na začetku svoje poti je Riba še hudo nebogljena. Življenje jo premetava sem in tja, je nebogljena, brez lastne iniciative. Beži v sanje, hitro se zlaže, da se reši iz neprijetnih situacij, če ne gre drugače, utopi vest v alkoholu. V drugih zbuja usmiljenje, ker je tako potrebna pomoči. Deluje izgubljeno in zanemarjeno, nekonkretno in brez orientacije. Za težko delo ji ni, raje piše pesmi in gleda filme (Moje pesmi, moje sanje).
's. Ko napreduje na poti življenja, postane
Riba bolj uporabna. Življenju se odpre in ob njej se ljudje spočijejo, saj izžareva več miru in prave umirjenosti. Razvije lahko pravo občutljivost za človeške stiske in probleme. Ve, kako se tolaži in vzbuja upanje. Zna ločiti lažne občutke in beg od realnosti, poslovi se od iluzij, ne pa tudi od mehkobe življenja in hrepenenja po resnici.
Zavrta Riba je pravo nebogljeno bitje. Vsa \fiy je bolana, zlomljena, nerealna in brez energije. Prosjači za pomoč, sama sebi popušča in prehitro se poda v udobje alkohola in cenenost laži. Ne loči dobro med resnico in izmišljotino. Okolica jo hitro izmeri, in ker niso vsi svetniki po srcu, jo goljufajo, okradejo, nalažejo in izkoriščajo.
Če Ribo vrže v drugo skrajnost postane
poosebljeno sočutje. Skrbi za bližnjo in daljno okolico, sodeluje hkrati pri Rdečem križu in Karitas. Z vozičkom hodi po hišah in zbira hrano in obleke. Preveč tiči v cerkvi, postane pobožnjakarka, zavija oči in ima kompleks mučenke. Če ji kdo omeni, da pretirava v (verski) vnemi, se čuti polaskno in potrjno na
pravi poti. Pogosti igra dvojno življenje, doma gleda erotične filme, rada nastopa v gledališču, kjer spreminja vloge in izživi svoje sanje.
Kaj je torej naloga Ribe? Da sprejme konkretne sanje, ki jih ponuja ta svet in da se nauči pravilno plavati po vodah življenskih situacij. Zavedati se mora, da je beg v sanje in fantazije cenen in neproduktiven. Spoznati mora, da je tudi realno življenje zelo zanimiv film, kjer je za vse prostor iti vloga.
Na telesu pripadajo Ribi stopala in limfni sistem, ki regulira medcelično tekočino. Bolezni, ki so tipične za Ribe, so: mrzle noge, infekcije, otekline, vrtoglavice, slabosti, strahovi, tesnoba, halucinacije. Ribe so občutljive za zdravila, praviloma potrebujejo manjše doze.
Kakšen poklic izberejo Ribe? Lahko so fotografi, ribiči, mornarji, igralci, filmski režiserji, čevljarji, hipnotizerji, duhovniki, medicinski delavci itd. Na splošno jim priporočamo poklice, kjer ni pretirane discipline, racionalnih argumentov. Uživajo v svetu umetnosti in povsod, kjer lahko sledijo svojim občutkom.
Oglejmo si še ključne besede, ki opisujejo Ribi:
Sprejemljive lastnosti	Težavne lastnosti
občutljivost	ranljivost
simpatičnost	simpatičnost
univerzalnost	nezemeljskost
čutnost	nepraktičnost
prilagodljivost	nesamostojnost
duhovnost	prividnost
trigon
Novo!
Začenjamo z rubriko Astrolog odgovarja in svetuje. Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite, kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Moderna astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori.
Stivinjshe
PRODAM
Lada Samara 1500 S, 1.	95,
kovinsko modra, centralno zaklepanje, blokada motorja, šibedah, električni pomik stekel, lita platišča, radio PIONER, prevoženih samo 8.000 km, prodam za 12.400 DEM. Tel.: 063/452-657.
RAZNO
Iščem kakršnokoli zaposlitev. Imam 5. stopnjo izobrazbe, izpit B in C kategorije. Tel.: 063/452-657.
KAPE S TISKOM po vaši želji -možen lasten design. Na zalogi 6 različnih barv. Tel.: 063/38-309. TISK NA MAJICE in kape, T-shirt majice otroške s tiskom na zalogi. Tel.: 063/38-309.
» (KD cA-SL «
TV-VIDEO-HI-FI CENTER
TEL.&FAX:063/411-809.412-230
I Samsung VIDEO, 2 glavi, VPS j ■______ 44.990 SIT
ROCK IN ALPINIZEM
Mirko Lebar in Zeus vabijo na rock koncert
v četrtek, 28. marca ob 20. uri.
Izkupiček koncerta je namenjen za nadaljne alpinistične podvige Mirka Lebarja
SMRT IN ŽIVLJENJE PO NJEJ
Zavod za kulturo Žalec Občinska matična knjižnica Žalec vabi v
torek, 2.4. ob 19. uri
na večer z
dr. Francetom Susmanom
Vstop prost!
Suzanne Kiraly Moss
razstavlja likovna dela v Savinovem salonu v Žalcu
do 16. aprila od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure
Ljubiteljski slikar iz Mozirja, Vlado Parežnik, svoja dela na
ogled postavi v Galeriji Švagula v Celju, Kovinarska 10, od 15. marca do 15. aprila. Vabljeni!
PARNI VALJAR Brez struje (oHpfoggcd)
SREDA, 27.3.96 ob 20.00 VELENJE (VINSKA GORA -VEČNAMENSKI DOM) NAJ KONCERT NE MINE BREZ VAS!
Hmezad Kmetijska zadruga
PETROVČE
tel.. 708-173, fax.: 708-248
organizira
©o J©ŽEF@W
30. marca 1996
v Petrovčah
Vabimo k sodelovdtiju in obisku!
Kešitev nagradne križanke pošljite na naslov:
Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 5.4.1996.
Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva
nm^m&trade
ČAMtna In obutev^ d.o.o.
Nagrajenec iz prejšnje številke: Daniel Matjašič,
Gomilsko 19,3303 Gomilške
Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30 dni.
Rešitev križanke iz preišnie številke:
JAZ SEM POROČENEC
MESNICA IN TRGOVINA, s.p.
MARJAN ŠPILJAR
BRASLOVČE 27, 3314
Tel.: 063/709-071, Tel. & Fax: 063/720-010
Velika noč prihaja, zato Vas še posebej vabimo v našo mesnico in prodajalno, kjer Vam nudimo domače meso in izdelke, ter ostalo blago po zelo ugodnih cenah, posebno ugodna cena velja za sveži svinjski kare.
Pri nakupu nad 3000 SIT pa Vas čaka še posebno presenečenje.
Hvala za zaupanje in zvestobo!
OJ&s&to	o// oF/i c' /z z a b/i cAe/
4^ SAVINJSKA trgovska družba Žalec
SUPER PONUDBA
Prodaja na kredit oz. čeke na:
-	do 12 obrokov minimalni pribitek za obresti
-	do 5 obrokov brez obresti
POPUSTI ZA GOTOVINSKO PLAČILO!
Prodaja na kredit oz. čeke na:
-	do 18 mesecev minimalni pribitek za obresti
-	do 4 obroke brez obresti
POPUSTI PROIZVAJALCEV ZA PLAČILO Z GOTOVINO OD 10 - Z5%
OMOGOČIMO VAM DOSTAVO IH MONTAŽO PRI HAS KUPLJEHEGA BLAGA
DIACCI, s.p.
avtomehanika, avtoelektrika, trgovina na debelo in drobno, vuikanizacija
Savinjska c. 62, 3310 Žalec, tel.: 063/ 715-205
Odpiralni čas: od 7-15, sreda od 7-18, sobota in nedelja zaprto
P@§frjlEWrM\	4« Vremjetitt 2,	Td:063/7U-686, 715-605
$WA\F§¥MIM s?.®.®. w 63310 iakc	0609/635-717
Celje *** sejemsko mesto
Krna RET A\
POTOVANJA
PARIZ	01.05.	letalo/avtobus	499	DEM
PARIZ	28.04.	avtobus/letalo	499	DEM
RIM	01.05.	letalo/avtobus	399	DEM
NIZOZEMSKA 01.05. letalo/avtobus 429 DEM NIZOZEMSKA 28.04. avtobus/letalo 419 DEM
PLAČILO NA OBROKE!
SAMO ŠE NEKAJ PROSTIH MEST!
PRVOMAJSKE POČITNICE
v času od 27.04.-05.05.96 3 x polpenzion v HTL "B" kategorije
ZAHTEVAJTE KATALOG POČITNIC 96
Agencija ŽALEC (v Hotelu Žalec)
063/715-616
7. sejem
AVTO IN VZDRŽEVANJE

2.-7.4.’96
Operna za
vzdrževanje avtomobilov
O
avtomobili
motocikli
celjski sejem tovornjaki
Generalni pokrovitelj je proizvajalec težkih gospodarskih vozil
iz Velike Britanije, ki gazastopa
commerce p.a Ljitiljana
'
d.o.o.
^ ........................ . „ .
VABIMO VAS V NOV SALON POHIŠTVA V MOZIRJU (ŠOLSKA UL. 10)

''v.:;;.;::,,.,..,,. ■	y......

GOTOVINSKI POPUST ZA KVALITETNE MASIVNE VRTNE GARNITURE IN KUHINJE MARLES;
ZELO UGODNI KREDITI
_ ML fC(xff 83®*®4e
■

PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
MIŠMAŠ-eva VELIKONOČNA PONUDBA:
% VELIKONOČNA POTICA, % ŠARKLI, t TORTE IN % OSTALE DOBROTE!
Pokličite Pekarno in slaščičarno MIŠMAŠ v Mozirju na mobitel 0609 615 426, Slaščičarno in trgovino PRI TATJANI v Mozirju na telefon 832 635 ali Slaščičarno MIŠMAŠ v Šoštanju na telefon 881 143.
1/ssvt TiAšm vosčmm PA^mz^sn 'm 'Kupesm izuimo pp^srmz 'VZjTKmcenz pPA^pimzi

Celje - skladišče
D-Per
131/1996
VEUKA POLETMA
COBISS S
nagradnaIGRA
Danes pričenjamo z veliko poletno nagradno igro za bralce GLAS-a Savinjske.
POTUJTE,LETUJTE IN SE VESELITE Z NAMI.
Zberite vseh šest kuponov, ki bodo objavljeni v naslednjih številkah, prilepite jih na dopisnico in pošljite na naslov:
GLAS Savinjske, Velenjska cesta 12 3310 Žalec
zaljubljen vate!" "Tebi se samo zdi, jaz pa sem to preizkusila na svoji koži!"
KAJ LE JPOGEJED
"Draga, si videla, kako besno me je pogledal tvoj bivši, ko sem te pred njim poljubil in objel?" "Videla sem. Toda bolj me skrbi, kako boš gledal ti, ko se dobita kje na samem!"
VSEENO
"Kaj lažeš, da si bil cez zimo v bolnici, ko pa dobro vem, da si bil v zaporu." "Saj je vseeno, tudi tam ni bilo pijače."
M PRAVI KRAJ

-------------------------------------------------------1
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
O 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT
Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT	I
Telefon:_________________________ Podpis in iig:
Datum:_____________
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na naslov:
SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec.
Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
irmm
Tokratni nagrajenci so: Tone Lesjak,
Levec 28a, Petrovče Bon v vrednosti 4.500 SIT (Trgovina NIKA) Ljubo Rozman Kasaze 35, Petrovče Bon v vrednosti 4.500 SIT (Bistro AMADEUS) Pavla Setej, Radmirje 77a, Ljubno Bon v vrednosti 4.500 SIT (Trgovina Scala STYL)
Neka postaja podzemne železnice ima svetlobni zemljevid, kjer se lahko prebere, koliko je ura v katerem koli kraju na svetu. Ko je mladenič čakal na svojo izvoljenko na sestanek, je ta zamudila in se hitela opravičevati za zamudo. "Pozna sem, kajne?" "Malo,"je galantno odgovoril kavalir. "Če bi se zmenila za zmenek na Filipinih, bi bila ravno pravočasna."
RAVNOTAKO
Sovjetski voditelj Nikita Hruščov je bil tudi med Stalinovo strahovlado visok funkcionar. Na tiskovni konferenci po Stalinovi smrti mu je nek novinar ob prevzemu visokih državniških dolžnosti poslal listek z vprašanjem: "Kje ste bili v času, ko je Stalin uganjal svoja grozodejstva?" Hruščov je vprašanje prebral na glas in vprašal: "Kdo je postavil to vprašanje?" Nihče se ni oglasil.
' Vidite," je dejal Hruščov, "jaz sem bil takrat tam, kjer je zdaj ta novinar."
» (XD dl-SL «
TV-VIDEO-HI-FI CENTER
TEL.&FAX:063I411-8Q9,412-230 Samsung BTV, 51cm, TOP ll\ _________54.990 SIT