Za četrti samoprispevek Občinske konference SZDL vseh Ijubljanskih občin so na svojih zasedanjih oblikovale - na podlagi javne razprave v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in skupnostih ter društvih — stališča, predloge in zahteve detovnih ijudi in občanov o možnem programu četrtega samopri-spevka v Ljubljani. Na podlagi večinskega stališča delovnih Ijudi in občanov in njihove podpore urejanju najbi-stvenejših ekoloških problemov je mestna konferenca SZDL Ljubljana na svoji 16. seji dne 8.10. 1986 sprejela sklep da predlaga Skupščini mesta Ljubljane v obravnavo in sprejem sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani. Ta predlog obsega tudi program izgradnje objektov in naprav. Hkrati je mestna konferenca SZDL sprejela dodaten predlog, da delegacije in zbori skupščin preučijo vključitev izgradnje vodohrama na grajskem hribu ter priključnega vodovoda in prestavitev kanalizacijskega kolektorja A-4 ob Vilharjevi cesti v program samoprispevka IV in se o tem opredelijo. V javni razpravi so bili največkrat izpostavljeni nekateri predlogi, vprašanja in zahteve občanov in delovnih Ijudi, na katere Operativni štab daje naslednje odgovore oziroma pred-loge: • Zakaj samoprispevek? Zato, da bi hitreje odpravili nekatera bistvena žarišča onesna-ženosti in neurejenosti v našem življenjskem in delovnem okolju, ki škoduje našemu zdravju in okolju. Tudi zato, ker bomo s samoprispevkom usmerili naše napore na bistvene naloge, s tem pa vzbudili široko akcijo gospodarstva in drugih dejavnikov, da se razmere začnejo popravljati in urejati. Zato, da bomo imeli-neposreden nadzor pri uresničevanju sprejetih nalog ter izboljšali našo organiziranost in zakonitost. Torej zato, da učinkoviteje posežemo v razmere in združimo vse naše vire in moči! Ob širokih razpravah o družbenem planu Ljubljane za obdobje 1986-1990, ki je bil sprejet lani decembra 1985, je bilo predvideno, da se tudi s samoprispevkom razrešujejo problemi razvoja mesta. Na podlagi pozitivrie odločitve delov-nih Ijudi in občanov Ljubljane novembra 1986 bi bilo s tem samoprispevkom mogoče zbrati nenadomestljivo pomembna sredstva za reševanje perečih ekoloških in prostorskih proble-mov Ljubljane. • Zakaj moramo s sredstvi samoprispevka prednostno reševati probleme varstva in izboljšanja okolja?, Vse analize in bilance kažejo, da bi z redno združenimi viri iz prispevkov delovnih Ijudi in sredstev gospodarstva, pa tudi s krediti, pereče probleme varstva in izboljšanja okolja reševali še več desetletij. Gospodarstvo samo, zlasti nekateri veliki onesnaževalci, je že in bo še naprej izdvajalo sredstva za zdravo in čisto okolje, ne glede na težko ekonomsko situacijo. Vendar je potreben skladnejši in celovitejši nastop vseh dejav-nikov pri reševanju teh problemov. Brez učinkovitih spre-memb v ravnanju onesnaževalcev okolja in solidarnega odpravljanja virov onesnaževanja ne more biti uspešna nobena preventiva. Veliko prebivalcev in gostov bi hudo občutilo posledice neurejenega okolja in škodljivih pojavov. Ne nazadnje s tem sami odločamo kaj, kdaj in kako bomo rešili! Z odpravljanjem problemov ne kaže odlašati, saj postajajo škodljive posledice huda ovira tudi za razvojna prizadevanja v mestu. Stroški urejanja prostora in komunalnega vzdrževanja zdaj rastejo; v bolj zdravih in varnih razmerah bodo za nas lažje sprejemljivi in nadzorovani. S takšno obrazložitvijo je bil že ob sprejemanju planov do leta 1990 v skupščinah občin in mesta predviden četrti samoprispevek, saj je bil povsod pod-črtan interes prebivalcev za hitrejše razreševanje nakopičenih problemov v mestu in okolici, oziroma v vseh petih Ijubljan-skih občinah. Urbanizacija z dosedanjimi možnostmi ni razre-ševala teh problemov in če še tako grajamo naš dosedanji odnos do okolja, nam ostaja le eno: z združenimi močmi in viri reševati probleme. • Ali obstaja predlog celovite rešitve problemov varstva in izboljšanja okolja? Skupščina mesta Ljubljane že obravnava okvirni in celoviti program varovanja in izboljšanja okolja v Ijubljanskih občinah do 1990, v katerem so tudi naloge, ki naj bi jih s sredstvi samoprispevka hitreje in temeljiteje razrešili do konca 1991. Na tej podlagi bodo v vseh organizacijah in skupnostih kon-kretno določene naloge, ki jih moramo razrešiti. Ob tem moramo poudariti, da smo lani decembra sprejeli tudi dolgo-ročni plan »Ljubljana 2000«, z novo urbanistično zasnovo, ki temelji na strogem upoštevanju ekoloških faktorjev. Marsikje ugotavljajo, da to ni povsem ekološki program in da se ustrezno ne obnašajo tisti, ki bi morali preprečiti onesnaže-vanje in posledice za Ijudi! Ta program, tako je ocenila tudi javna razprava, je naravnan na bistvena žarišča onesnaževa-nja in neurejenosti okolja, česar pa ni mogoče kot z nožem odrezati od urejanja prostora. Priznati moramo, da ni bilo doslej dovolj učinkovitih prizadevanj na nobeni ravni, posle-dice tega pa nas vse udarjajo. Samoprispevek za reševanje bistvenih problemov Ijubljanskih občin je hkrati pobuda in najresnejše opozorilo, da bo moralo gospodarstvo in vsak onesnaževalec okolja še posebej, storiti svoje, da bomo imeli čisto ozračje, zdravo pitno vodo, neonesnažena tla, več miru in zdravja, urejeno središče in dobro zaledje. S samo-prispevkom ne bomo rešili vsega; mnogo več tega lahko dosežemo še z varčevanjem, kultumim odnosom, preventivo in doslednim spoštovanjem predpisanega neda. Potrebna je vzgoja, boljše raziskovalno delo, skrbnejše upravljanje, odloč-nejši nadzor in vzajemnost. Delamo zase, za naše otroke in vnuke! • Kako je z dokumentacijo, potrebno za izvedbo nalog iz predloženega programa samoprispevka? Pri predstavitvi vsakega predlaganega objekta navaja nosi-lec investicije stanje pripravljanja dokumentacije. Za neka-tere objekte so projekti in rešitve pripravljene, da bo mogoče takoj pričeti z uresničevanjem nalog iz samoprispevka. V programu so predvideni tudi objekti, za katere so potrebne še dodatne raziskave in odločitve o najustreznejši rešitvi, preden bo pridobljeno ustrezno dovoljenje oz. se bo pričela gradnja. Pristojne službe in organi bodo obravnavali pripravo prcjektov in urejanje ustreznih dovoljenj prioritetno - z odgovornostjo, da se kvalitetno in v predvidenem roku izpolni program samoprispevka. Nosilci investicij pa so polno odgovorni za pripravo in izvedbo projektov, ko morajo dobiti vsa soglasja in prestati strokovno preverjanje, prav tako pa na natečajih poiskati najustreznejše izvajalce del. • Kako je z zagotovitvijo finančne konstrukcije pro-grama samoprispevka? V finančni konstrukciji programa četrtega samoprispevka je zajetih deset različnih finančnih virov, saj morajo bistven delež prispevati nosilci investicij, ki so tudi najemniki banč-nih kreditov, na tej podlagi pa se določajo tudi sredstva samoprispevka. Okvirne vsote so bile določene že s srednje-ročnimi plani, dokončne odločitve pa bodo sprejemale skupščine SIS in organi, ki imajo takšna pooblastila - tako v delovnih organizacijah kot v bankah in skladih. Do sprejetja sklepa Skupščine mesta Ljubljane o razpisu referenduma mora biti finančna konstrukcija dokončno opredeljena in preverjena na podlagi v javni razpravi popravljenega pro-grama. Z uresničevanjem samoprispevka je nakazana tudi odgovornost vseh drugih financerjev, da se naloge uresni-čijo. • Ali so roki uresničitve programa realni? Nosilci investicij s podpisi odgovornih osebnosti zagotav-Ijajo njihovo uresničljivost in realnost. Če bi raziskave poka-zale, da so možne tehnološko boljše rešitve od sedaj znanih in izbranih, bo takšno koristno spremembo dovolil samo najvišji organ - delegatska skupščma samoprispevka IV. -na podlagi splošno sprejemljive strokovne ter finančne argu-mentacije. O tem mora biti obveščena javnost. • Kako je s cenzusom oz. z oprostitvijo plačevanja? Operativni štab je, ob upoštevanju stališč predsedstva MK SZDL Ljubljana in predlogov iz javne razprave zlasti društev upokojencev, predložil naslednje rešitve: plačevanja samo-prispevka naj bodo oproščeni vsi, ki ne dosegajo 70% pov-prečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Ljubljani, kar pomeni 74.722 din v preteklem polletju in kar bo razbreme-nilo okoli 40% upokojencev in okoli 5,8 delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Operativni štab meni, da iz objektivnih razlogov niso uresničljive druge podrobnejše ali posebne opredelitve, saj bi se s tem zapletli pri odločitvah in akcijo obremenjevali z novimi stroški in postopki. Ne glede na zgoraj povedano, pa zakon določa, od katerih prejemkov se ne plačuje samoprispevek, kar je v gradivu oziroma obrazložitvi sklepa o razpisu referenduma že pose-bej navedeno. Strokovna in administrativna opravila v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačevanja samoprispevka v izjemnih primerih -ko bi iz upravičenih razlogov bistveno bil poslabšan materi-alni položaj upokojenca ali delavca — bodo opravljali Centri za socialno delo. Mejne vsote za določanje oprostitve plače-vanja samoprispevka se bodo dvakrat letno usklajevale z rastjo življenjskih stroškov oz. osebnih dohodkov. Operativni štab je izračunal, da bi skupen znesek samopri-spevka v vseh petih letih plačevanja predstavljal okoli 90% enega mesečnega osebnega dohodka oz. mesečne pokoj-nine. Razdeljeno na 60 mesecev to ne bo preveliko breme, zbrana sredstva pa bodo omogočila hitrejšo rešitev proble-mov in odpravo mnogih hudih problemov, ki tarejo danes nas in bi lahko bili huda ovira za naše potomce jutri. • V javni razpravi so bili predlogi po oblikovanju teles, ki naj neposredno spremljajo izvrševanje programa. Operativni štab je to pobudo vgradil v predlog sklepa o razpisu referenduma. Družbeno-strokovne svete, sestavljene iz predstavnikov občanov in delovnih Ijudi, strokovnjakov iz znanstvenin inštitucij, družbenopolitičnih organizacij in dru-štev, naj bi po tem predlogu imenovala Skupščina mesta Ljubljane za vsak projekt posebej. Nadzor nad celoto programa je po sklepu razviden iz obra-zložitve sklepa, katerega besedilo se objavlja kot priloga gra-diva za razpravo v delegacijah. • Ob dosedanjih treh samoprispevkih je bilo med nji-hovo realizacijo obveščanje javnosti pomanjkljivo. Zakaj? Tudi v sistemu informiranja in v organiziranju dejavnosti za varstvo okolja zaostajamo za potrebami! Operativni štab predlaga MK SZDL Ljubljana kot najvišjemu organu te naj-širše družbenopolitične organizacije, naj posveti vso skrb rednemu, pogostemu in natančnemu obveščanju najširše javnosti o problemih in poteku dela. Organi četrtega samo-prispevka, družbeno-strokovni svet ob vsakem objektu, kakor tudi družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, pa »Dnevnik« in »Radio Glas Ljubljane«, morajo vsak zase in vsi skupaj odgovorno skrbeti za obveščanje občanov in delovnih Ijudi vseh petih Ijubljanskih občin. • Ali v primeru četrtega samoprispevka ni premalo izpo-stavljena solidarnost občanov in delovnih Ijudi vseh petih občinskih skupščin. Da, to je morda res. Vendar Operativni štab meni, da se bo ta solidarnost pokazala predvsem na voliščih pri opredeljeva-nju ZA reševanje problemov čistega zraka, zdrave in sigurne oskrbe z vodo ter odstranjevanja odpadkov in odplak. Izka-zali naj bi jo vsi mi, ki smo že z dosedanjimi samoprispevki mnogo dobili, nekateri več, nekateri manj, kot celota pa vsi. • Ali ne bodo nekatere občine s četrtim samoprispev-kom dobile več, druge pa manj? Zraka, vode in odpravljanja nesnage v tako enotnem pro-storu, kot je Ijubljanska kotlina, ne moremo deliti z občin-skimi mejami. Zato je tudi program tako zastavljen, kot so se zanj opredelili delovni Ijudje in občani vseh petih Ijubljanskih občin. Operativni štab še enkrat poudarja, da odločitev za četrti samoprispevek ne pomeni dodatne, nove obremenitve osebnih prejemkov. Gre le za nadaljevanje našega doseda-njega financiranja Izbranih nalog in referendumskega ZA, tistega ZA, ki je skupnosti prebivalcev Ljubljane že zagoto-vil tisoče novih mest v otroških vrtcih, osnovnih šolah, domovih za ostarele občane in zdravstvenih domovih, pa tudi mnogo novih delovnih mest! Zdaj temu priključujemo program najbolj temeljnih zahtev za zdravo življenje v mestu. S četrtim samoprispevkom bomo, ker gre za izbolj-šanje, prešli od dolgoletnih napovedl k dejanjem. Zato: ZA!