Po Jugoslaviji VoBtve so beseda, ki se sedaj prav čestokrat izgovarja v naši državi. V ustih HrvatSko seljačke stranke pomenja ta beseda željo, ki naj bi ae čimprej izpolnila. Proti takojšnji izpolnitri te želje pa stoje močno ovire. Te zapreke deloma izhajajo iz negotovosti mednaroclnifa r^ismer, ki se v sedanjem vojnem času spreminjajo in kaj rade poostrujejo. Deloma pa so le zapreke v notranje-političnem položaju, kl prvenstveno zahteva preureditev vse države pred volitvami. O tej stvari razpravljamo v elanku. Kar se pa tiče volitev, je naSa stranka na stališču, da se naj razpišejo, čim prej je to mogoče in ko so predpogojj za to Lcpolnjeai. Naša stranka ima izmed vseh Strank v Sloveniji najmanj vzroka, da bi se voliter bala. Na seji glavnega odbora JRZ v Beogradu je stranka izjavila: »V soglasju s svojiau demokratičnimi načeli žell stranka, da se volitve razpišejo in lzvedejo takoj. kakor hitro bodo to dopuščale splošne politične razmere, <Ja bi se država na ta način vrnila čim prej v normalno politično življenje in narodno predstavrištvo.* Kar se tiče zakona za volitve v parlament, je bilo na tej seji ugotovljeno, da na.črt volilnega zakona ša nl dokončno sestavljen in še tudl ni sprejet v ministrSkem bvetu. Objavljerd načrt volilnega zakona iiaa namen opozoriti politično javnost na določb8 tega važnega zakcraa. Vlada je pripravljena upcštevati v tem oziru vse pametne in upravičene nasvetti, želje in pripombe. Zedhijeaje radikaiov je dozdaj še stremljenje, M cbeta, da bo kmalu rloseglo svoj dokončni uspeh. V glavnein so štiri skupine, ki so v r.je razdeljeni radikali: 1. JRZ, ki je organizacija ogromne večine radikalov med Srbi; 2. glavni odbor staro-radikalov pod vodstvom Ace Stanoieviča, prijat.lja rajnega radikalnaga prvaka Nikole Pašiča; 3. skupina pravoSodnega ministra dr. Laze Markoviča; 4. skupina prosvetnpga ministra Bože Maksimoviča. Poslednji dv« skupinl že politično sodelujeta E JRZ. Predvsem gre torej za zedinjenje Ace Stanojevičevih ataroradikalov z JRZ. V tej zadevl se vršijo razgovori, ki zadovoljivo napredujejo ter opravičujejo nado, da se bo uresničila zahteva pristašev radikalne stranke, da Be zedinijo vse strankine skupine. ZnačilBi brzojnvkl ob Iriletnlci pogodbe o večnem prljateljsfcvu z Bolgarijo. Ob triletnici pogodbe o večnera prijateljstvu med JugO3lavij« in Bolgarijo sta izmenjala pozdravni brzojavki tudi predsednika jugoslovanske in bolgarske Zadružne zveze. Hristo Garnev, nredeednik bolgarskega zadružništva, je naalovil na dr. Korošca tole brzojavko: >Ob obletnid sklenitve jugoslovansko-bolgarske pogodbe o večnem prijateljstvu se naše tnisli nezadržno usmerjajo k naSemu bratskemu zadružnemu sodelovanju, ki je dobilo izraza v jugoslovanski in bolgarski zadružni ustanovi. Ista ideja prijateljstva in razumevanja med obema sosedoma in bratskima ljudstvoma ter mini med njima gospoduje nad tem dogodkom. Znova potrjujemo svojo vdanost našemu meddržavnemu prijateljstvu in želimo okrepiti bratske vezl v korist zadružne misli in blagostanja ter napredka obeh ljudstev.« — Predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec je odgovoril voditelju bolgarskega zadružništva a tole brzojavko: >Zahvaljujem s« Vam v imenu jugoslovanskega zadružništva za bratske želje ob priliki triletnice pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. S svoje strani gojim vročo željo, da se prijateljsk« vezi poglobe In še bolj okrepe ter da bi jugoslovansko-bolgarska sloga v bodoče dosegla še lepše in plodnejše uspehe.« Muslimani skupaj: to geslo proglaša kot politično vodilo za vse muslimane list »Muslimanska svijest«. Dočim se m-islimansko prosvetno glasilo »Gajret« zavzema za to, da bi se muslimani politično naslonili na Srbe, pa jim HSS glasilo »Hrvatski dnevnik« nujnc priporoča, naj iščejo naslona pri Hrvatih. »Muslimanska svijest« pa svetuje: n8 eno ce drago, marveč muslimanslco gibanje raora biti enotno brez strankarske opredeljenosti. Določena strankarska pripadnost ne sme biti nobenemu muslimanu ovira, da ne bi sodeloval v boju in delu za uresničenjo muslimanskega programa, od katerega je cdvisna boljša bodočnost muslimanov. Nemci v Jugoslaviji so med seboj v razprtiji. To velja predv3em za področje vagoje ic prosvete. Vedno odločnejše se javlja odpar krščansko mislečih Nemcev protl tistlm, ki gorijo za svetovni nazor nemškega narodnega socializma. Ncmška Prosvetna zveza — Kulturbund imenovana — je popolnoma prešla 7 oblast pristašev nemškega narodnega sociallzma. Zadnji čas so se katoliško misleči Nemot ojunačili ter začell borbo proti duhu, ki vlada v nemškem Kulturbundu. Njihovo glasilo »Dl« Donau« izjavlja: Katoliški starši, ki bodo poslej Š9 trpell, da bodo njihovi otrocl člani društev Kulturbunda, se bodo hudo pregrešili zoper svojo katoliško Cerkev. Prlpominjamo k tej katoliški izjavl, da so podružnlce nemšk«ga Kulturbunda tudl v Slovenijl. Za predelavo sadja. dovoljeni kredit. Flnančni minister je dal kmetijskemu ministm kredit petih milijonov dioarjev. Od te vsote 69 bodo dajale posameznim banovlnam podpore za predelavo sadja. Prejele so: banovina Hrvatska za predelavo sliv, smokev In drugega sadja ter za izdelavo sadnih sokov 1,130.00j din, dunavska banovina v iste svrhe 450.000 dinarjev in dravska banovina 450.000 ,?in. »Nova doba«, celjsko glasilo JNS, kliče »ponižane in razžaljene*, da s tajnim glasovanjem in »zopet s pokonci glavo« (JNS slovenščina!) storijo tako, kakor jim pravi pamet in srce. »Nova doba« ravna prav npspametno, če kličo »ponižane in razžaljene*. Naj se JNS glasilo spomni na to, koliko jih je JNS diktatura v Sloveniji ponižala in razžalila! Ni je sploh bilo pl-"anke med Slovenci, ki bi bila ves slovenski iiarnd tako poniževala in razžaljevala, kct je to storila in še vedno dela JNS. Vsi ponižani in razžaijeni bodo imeli ob volitvah priliko, da :; tajnira glasovanjem izkažejo JNS zaslužeco hvaležnost.