ww,» vsak daa ra»« »oket. aedslJ ia pra«**0*- •«a «d dally «o*!* Saturdays, Sundays and Holiday«. jt^yeabxxix Cona li«ta J« 96.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdniAkl In upravnlikl proaUri; SObï S. U «natal» A v«. Off le« of Publication: M67 South l^wndals A»«. Tslsphons. Rockwall 4m SSS " m,tur J,BUÄr* im ■» utt**»°- ""—to. Bnd»r Mm Act of Con,r«M ol M.rcb I. l»T» uiicauo. ill.. Četrtek, 17. iwkmiika <-asdpisje piše, "da upa, da ' ^tajski» ljudstvo sedaj sf>o-*^intrige japonskih imperia-"i njihovih zaveznikov na ^ rn, ki se že dolgo trudi-I"*« prečijo zedinjenje Kili i je potrebno za uspeš-rt"> proti tem imperiali-•'¡»|H»nski agentje so bili maršala Hsueh-lianga ': 'ka vlada smatra japon-r • * re za provokacijo." 1 16. dec. — Japonska li na jsrdlagi sem do-"" ¡I. da kitajski dik-1 '"-«k ni bil umorjen, to-)i urad študira eviden-"'tovi, nli je bila vojar » v provinci Sensi po-. munistične agitacije, ad pravi, da je revol-'ovinci dokazala potre-ko-nemškega pakta, ki "lavno sklenjen in dolo-" akcijo r>roti komtmis-««»munistični internacio- " pričele širiti gorori-'aponska p«>segla v ki-' /.'», če bo dobila doka-" ">vjetaka Rusija za-•' ,a*ko revolto v pro» 'aponske avtoritete '"•jasen pred izbru • v"jne. ako bo prišla denra, da je sovjetska . »rala kitajske rebele. ullmanu Pullman, 111. — Tu je umrl 28-letni John,Bokal, rojen v Penn-sylvaniji. Zapušča starše in dva brata. Clevelandske novice Clevelaivd. — V mestni bolnišnici je naglo umrl 24-letni John p^rlfnL i><» domač«1 (Jrnbnar-Jev Zapušča brata in 3ve sestri V isti bolnišnici je umrl l^ouis Gnidovec, katerega so našli iih pol zmrznjenega v bornem, ne-zakurjenem stanovanju m pomoči ni bilo več zanj. Revež je bil brez vsakega centa in zdaj bodo kolek tal i za njegov pokop. Star je bil 65 let, doma od Žužemberka in v Ameriki j<* bil 30 let. V njegovi rodbini so trije duhovniki. — Dalje je umrl IxHiis No-vin, star»76 let rojen v Velikem Lipovcu pri Žužemberku. V Ameriki je živel 38 let in tu sa Madrid poroča o novih zmagah v Umdon. 16. dir, V angleških in francoskih uradnih krogih še vedno upajo na premirje pred božičem in na mirovni plebiscit v Španiji kljub temu, da špansko fašistično vodstvo noče nič slišati o kakšnih pogajanjih in da se v Rimu in Berlinu očitno delajo norce is te akcije. Angleška vlada se zdaj bavi z vprašanjem, kako bi ustavila odhajanje prostovoljcev iz Anglije na španska bojišča. V angleškem zakoniku je star zakon, ki je bil sprejet za časa prusko-francoske vojne leta 1870, toda na situacijo v Španiji ga bo težko aplicirati, zato bo vlada naj-brže predlagala novega. Madrid, 16. dec. — Španska civilna vojna je danes stara pet mesecev in fašisti pred Madridom, da se ogrejejo v hudem mrazu, so bili včeraj spet aktivni, Izvršili so štiri manjše napade zapadno in severnosa-padno od mesta, toda brez u-speha. Madridski brambovci niso le zdrobili vseh napadov, marveč so takoj odgovorili s protinapadi in ua južnozapad-nem boku svoje fronte so zajeli ter uničili večji oddelek fašistične armade v okolici Fresne-dillasa, 25 milj zapadno od Madrida. Ujeti fašisti so informirali poveljstvo ljudske milice, da je general Franco moral poslati velik del svoje armade na sever, da zadrii smagovito prodiranje vladinih čet proti Hur-gosu. To menda pojasnjuje zakaj so fašisti pred Madridom zadnje dni prenehali z večjimi Reševanje problema brezposelnosti VLADA HOCE KOOPERACIJO Nov boj na polju premoga prihaja? Baroni bi radi nategnili delovnik Washingt»n, I). ('., 16. dec. — Premogovne družbe na |m>IJu mehkega premoga so včeraj ob* ventile urad rudarske unije U- pušča brala, v Detroltu pa omo-1 nited Mine Workers of Ameri- ženo hčer. Delavska zakonodaja predmet napadov Organizacije velebizni-•a v novi ofenzivi Unija strojnikov v novi kampanji Kast Hartford. Conn.7 Inten-zivna kampanja, ki jo vodi med- wa«hington, D. (. - V^mz-narodna unija strojnikov med nis je skoval veliko « r« J^« d,,avei v tovarn, Pratt &Whit- ney Aircraft Co., je usi»eAna. Polovica izmed 2500 delavcev je že v uniji in voditelji kampanje u-pajo, da bodo v nekaj tednih vsi organizirani. Dočim je minimal na plača organiziranih strojnikov 80 centov na uro, prejemajo strojniki v tovarni omenjene družbe 65 centov na uro, neizur-jeni delavci pa 40 cer^ov. To je vzrok, da se delavci zanimajo za organizacijo in trumoma stopajo v unijo. Boeing Aircraft Co., ki ima svoje letalske tovarne ob, zapadni obali, je priznala unijo, ko so strojniki zapretili s stavko. Strojniki so isvojevali kolektivno pogodi*) in SviHsnje plače od deset do 25 odstotkov. Vodja organizatorične kamj* nje med delavci pri Prst t & Whitney Aicraft Co. je K. M. De Cantillon. konodaji, ki l>o prišla na razpravo v kongresu v prihodnjem zasedanju. Po izjavi A O. Whsr- tona, predsednika M ni je strojni- ^ ________ kov in podpredsednika Ameriške mj((|| delavske federacije, so v tej zaroti zapleteni jeklarski 'rust, A-meriški trgovska zbornica, Zveza ameriških tovarnarjev ter organizacije Železniških in ¿ftnih magnatov. Glavna tarča napadov je načrt skrajšanja delovnika i.a A<*st ur. ki ga bodo ieW*snišWe bratovščin? predlijžile kongr.su, ko ne snidy v svojem zasedanju po novem »etu. I/obistl veiel iznina. ki imajo svoj glavni stan v ca, da IhmI« pri |H>gajanjih za novo pok«s1Im> z unijo zahtevale nategnitev siKlanjejfa delovnika s 35 na 40 ur v twinu brez zvišanja mesde. Sedanja pogodba n »5 urnim delovnikom poteče prihodnjega 31. marca. V krogih rudarske unije pra vijo, da unija ne Imj nikdar pri Htala ns tf> zahtevo, pač pa Is» zahtevala v novi pogodbi tri-deseturnik ali zvišanje mesovedal. o zahtevi premogovnih družb. Najnovejša epizoda iz Hitlerjeve blaznice Brunswick, Nemčija, 16. dec. — Neki nemški državljan Is noM*lnj«*ga WolfenguetUls Je bil zadnje dni obwojen na štiri meiMice zajs#ra, kir je rekel, da lokalni nacijuki čas«»pis "Braun-« heig^r Tagenwitung" nr |Miro-ča resnice. Washington. D. C., — (FP) — Predstavnik Rooseveltove admi-nistracije je naznanil, da bo vlada pričela pritiskati na indiis-trijttke magnate, ki odk.anjajo sodelovanje pri reševanju problema brezposelnosti. Statistika, ki» s»» jo zbrali uradniki federalnega delavskega lit trgovinskega departmenta, kaže, da so mnoge industrije podaljšale delovne ure, namesto da bi .i|m>sII-!e brezposelne delavce, ki zaman Iščejo zaslužka. Roosevoltova administracija jih bo skušala najprej prepričati, da ne bo mogla stalno financirati oskrbe reve-šev, če ne bodo magnat je koope-rirali s njo. Skoro vse velike Vo-.airacIJe izkazujejo ogromno iH»ras' profilov, dočim se kupna sila na splošno ni dosti svišala. Delavci ne morejo ku|>ovati blaga, ki ga producirajo in to lahko potisne deželo v novo' depresijo. Elmer F. Andrews, državni industrijski komisar v New Yorku, je ze opozoril na t^ nevarnost, ko Je nastopil kot govornik na seji ek-aekutive newyorške delavske federacije. Kot solucijo je predlagal skrajšanje delovnih ur in zvišanje mezd. . Rooseveltova administracija je dala razumeti, da je drugs alternativa skrajšanje delovnega Ledna ua 30 ur v vseh IndUktrl-jah. Zadevni zakonski načrt, ki ga podpira A men* k* delavska federacija in druge delavske organizacij«», bo predložen v prihodnjem zasedanju kongresa. Da se nekateri magnat je zavedajo odgovornosti, kaže izjava Wlnthropa W. Aldricha, pred sednika Cham- National banke V New Yorku in velikega nasprot nika "new deala". On Je o|ioso ril delodajalce, da je njihova glavna dolžnost, da uimale" toll ko delavcev kolikor jih morejo industrije absorbirati, drugače je vladno reguliranje industrij tu»-izbei.no. William (Jreen, predsednik A meriške delavske federacij*, Je ua industrijski konferenci, kate ro Je sklical Geonge L. Berry, fe koralni koordinator Industrijske kooperaeiie, ponovno naglasil, da ls> njegova organizacljs vstraJala v boju, čigar cilj Je skrajša nje dnlovue^a tedna na 30 ur. Konferenca odobrila mirovni pakt Garancija miru na ame* riskem kontinentu 1,085,000 Cikaianov na listi starostne penzije Chicago, 16. dec. - Cikaški poétar poroča, da se je do včeraj 1,085,000 oseb v mestu prijavilo za feiieralno sUrostno pokojnino. Ws shlngtonui flnsncirajo pro- psgsndo v časopisju in po ra- j« porast profitov v zadnjih dva diu da Je vračajoča prospe- najstih me«*e<'ih, predvsem av- rítala v nevarnosti zaradi za tomoMIska Profit šestih najve htev organiziranega delavstva tjlh avtnih komuni j m« je,po Lobisti Htrašijo ljudstvo, «is t« ve^al «id M do 175 odstotkov. k krajšanj* delovnih ur js>gnalo Wharton J« dejal, da upa. da industrije v bankrot. Vlada bo vakbisniška propagaba ne »s, morala prevseÜ industrije, dav- premotila kongresa, ziriw pa Je k mlačrvalc. pa Uido morali pr>- posval delavske organisaclje. ravnati račun naj napnej»» v-' «H«. da kor. ra\nau rac ». . , uveljavi še.turnlk in druge nlh (rraft) unij najlsiljša In mo- Ä.r^r.............. Korporacija obtožena krienja zakona Washington, D. C. — Carn»w gie-Illinois Hteel kor|M»iae|jn j<> bila olsJolZena kršenja Wagm r* jeve^M delavskeifa /jtkona, ker je v/zlrievala 1n financirala kompanljnko unijo. PozvatiM je bila pred federalno delavsko razsodišče, da ne zagovarja /a dihanje l»o pričelo 17. decembri» Pritožba naglaša, da Je kor|f»raciJa imtanovilu kom pa llijuko linijo, toda odrekla Je < la -norn te unije pravico kolektivnega |Hi|fa)anja, kar je kršitev Wagrf'rJcvuKs delav^ke^a sak<»> na. _ .t Tesarska unija proti industrijski formi Ukeland, Klorida. 16 det- — Ameriška tesarska unija, ki J« včeraj tu zaključila svojo 23. redno konvencijo, je frznačila l/ *i»ov program Industrljskr' jra unijonizma za "divje sanjar-stvo" in njegovo kampanjo za industrijske unije za "raskolno gibanje" v Amerithi «Havski frlnila vsa naša pri čakovanja *' Ultimat industrijskim korporacijam Visoke plače morajo biti zni/.anr WashliiKlon. D. i l> K seveltova administ racija Ae v de no smatra, da Je federalna \la da 'lAk'alovana, če direktorji korporacij prejemajo tmrnmiH plače, ka/e pravkar plijavljeni odlok federalnega dav^iie|ra bi roja Odlok w glasi, rt« rte »t«t« biti Visoke pla« e mi/ane, tli Ifače ImmIo moral« korpor raln« vn «Im čnega biroja. J« dejal, da j« >»« informiran o vi« Jakih lo« .jit zanikal pa I« g«»v<»rl«» «is rijeyov biro dol je m 4ila v tem mestu. Bruening je pobegnil v Švico I. 11I.H4, nekaj tednov pred Hitlerjevim krva vim "čiščenjem" v nacJJskih vr stall in od tistega časa biva zu naj Nemčljti. tibtoženca Muller in Koemer. člana nacijske tajne |ailkije. sta prišla pred švicarsko stališče za radi špiouaJte in kršenja zakonov. Muller je pre«l obravnavo udnesel |ade, a |e bil vseeno ob .>!• II na poldlUgD Isto t«-;W4-%l. e, Koemer |ta je dolill Štiri me- Preiskava je med drugim ugo lovila, «la je bil Roemyr vodiln« uradnik uacijske lajne |tolicije v Poreltju. To je iztstvrdal sam Muller pred holandskimi avtori tetami, ki str ks zaslišale. Muller, bi vsi komunist, se Je prnlrti Sil nacijem 1. 1U33, nakar str ga isrslall v tujaoemstvo, kjer je sa «tltMloval aktivnosti socialnih demokratov in drugih, ki s«t |H>t>eii nili is Nemčija, ko Je Hitler pri >el na krmilo. V Franciji je Ml aretiran in |mi prestani kazni v zaporu s«« Je vrnil v Nemčijo V marcu teira leta so ga na< iji |m» «lak. \ Svit«», kjer »e nadalj* val «piona/o mod iu«m*kimi isihti«* n i mi Iteguoci ill iNrrtM^al o v»eh njihovih aktivnonti glavnemu «lanu inuijske talne |silic(j«* v Berlinu Ko Je bil V Svil i, se jr pf*d «ttav Ijal tudi za Mtreiila Katnii -kr aki m in taki» Je pri«« t v oz ke stike i Brut iilngom. ki |r lal tam 7.ivel je rask«»siM» is trt«»il denar ki ga je tl.ji.iv «I i« tlrrh na On in U-n iner «Ih pur« isla gtrstije, z«i no pa «la koval« na Črte, kako hI ugrabila Krurnntga lil ga s silo od\t*tla v Nemčijo N« ki V«č#r, ko »r je Hrueiirng mudil ^ <'urihu. »t« imela K«« mer in M tli« r ktnift rnieo « ageit ti rt» tiske tnjrie |«tl»t ijr v ttr kem im^l +t »4» ttrmiim «vrrtf^k» meji Na tej kotifenitrl m$ Iwlr hrtt fta^M»— BruetiirigH. k i Brueiring. ki A v ira m ve« i le Hrti m ««Ii» ♦»•ujil pa »t j t» Ml elj« /nrttnrèhi àtudrnt tn i lin» • I - I,t «Ii biroja Ugotov i terekoit kttr|H»rat kakor |ta Za »In/i t *|»OIMlbn«Htt , »Hi IZ ' da ht* > kor|f Ar i,-.. » I fffti I IM I Am Aag U*r (ft i ti'fliMis, i ra i itetnib» >|n*f> t lak« Mi » v totaNk estai i ri«ififi PR08VETA THE KNUGBTENMRNT SLABILO IK LASTNIMA BLOVKBftU HAB09MB Off** W Mé rgtroMi jkdxotk W U» IIA* _____m Zándmm* àtUf (tow* CM—■) »• UM mm tata. UM m pol Uu. «14« m Wu» « i« cuar« it a4 m ui*. m-tl m m : » B^Hu. I - . —--'«b-W" ■«tawVO«« rata* t for Um D«M «M LMUMU *.M iwr WM. »ww • Mm Mwula UM pm rmt. tw^w.m»»."¿^yff,léftítm.^ ¡SS^rlLT wMM i m vtmi* mÜwij. to « ctoM«. ^âliXÂî'ï èi■ M ^ j^»' - ]BS«i N »toni ottav I, yMw, «M., vlll M wtafMÍ kf <1f lèlriml mmâ lump** h « to Im KA i P ROH V KT A j UtIM to Untoi A»«, Ghtoa* i« jit* rvg » ■ • LtU MBMBBB Of TM FBDEBATBO Glasovi iž Delavski shod in Miklavž Ml)waukee, Wls. V torek, dno prvega decembra, je bij mrzel rimski večer, od napornega defliturnega dela sem ae vrnil trudtn, zaapan, žejen in lačen. Sklenil sem. (fe H takoj poda m ^ JTrte ^a ^tiHromni ve-č#Ji. Toda doma ta« Je čakalo kovano pr«afn«čenje. , s poštnin^ ki mi je bita vi jena tekom dneva, aem kel; -Prtjulij, t\ Miklavž Miklavže}] CfrveV mora t! takrat, lud^r ima delo, bu Í ■■■■■p^pVHn^ TBKJI počiar ki ae tako radi zaganjajo in v ti- Î fr molčati. rTako zahteva kapi-kaj o svoje nosove v naše dela v- tatoftični sistem!" "Zakaj pa te- ske ustanove. }jfl Kakor sem že omeni), je . bila dvorana nabito polna, in se ne ga sistema ne odpravite?" Je vprašal. "Eh, zakaj? Zato, ker se ljudje boje, da bodo pogub- . aram, če zapišem, d» je bilo na ljeni." Nasmejal se je in rekel: čem shodu nad Štiri tisoč IJutfi "V r^ke naj vzamejo abecednik >f>oJ<£a m pola. . Zaa bi- socializma, ji)a bodo odrešeni." • Je, . Pre&io sva se poslovila, sem ^delavak našel tudi dopisnico sodruga JÇvnike španske d Ifapnanu 0. Kenta, tajnika,so- ^nad^ ^stnik, )U vo*£au-člaUatične atrarfke države sko depu taci Jo na govorniški t^ Klerikatizem in demokracija Citatelj Prosvete iz Newark*, N. J., nam je poslal izrezek iz lista Newark Evening News, v katerem je rečeno, da je metodistlčno-epiako-palna Federacija ca socialno ^lufbo posvarila protestante, naj ignorirajo katoliško kampanjo proti komunizmu v Španiji iz razloga, ker dejanski je to kampanja proti demokraciji. Omenjeno avarilo je sestavil v imenu navedene verske organizacij«' Harrjf F. Ward, profesor Union Theological nemimirija, ki opozarja metodistlčno-epf skopal ne protestant« v Združenih državah, da Vatikan išče opore pri protestantih za svojo protikomiuiistično gonjo. Nadalje Ward opozarja protestante na dejstvo, da so katoličani v Španiji sami razdeljeni v dva tabora; «den tabor s precejšnjim številom katoliške duhovščine podpira vlaodo odprli vrata Amerike—fašizmu." Tako profesor Ward. Najmanjšena dvoma nI, da Ima m«»ž prav. Verako nasprotje med proteatanti In katoliki ni naša zadeva, niti naa ne zanima, so pa med njimi velike diferencc| v ekonomuko-soclalnih vprašanjih, to pa naa zanima. Da je katoliška kampanja proti komunizmu, posebno še v Ameriki, maskirana ofenziva proti demokratičnim institucijam. svol>odomiaelatvu In sploh proti vsakemu znanstvenemu napredku. Je Jasno. Zadnje volitve ao pokazale, da je komuniatična "nevarttoat" v Združenih državah fikclja. «a to mora Uiti katoliški krit proti tej nevamaati pri vsakem pametnem človeku skrajno smešen NI pa nobena amešnost, če pogledamo katoliški kampanji skozi rebra in spoznanjo, kaj amt-ffAka podružnica vatikanske mašiti« prav za pra* amatra za "komunistično nevarnost". Po «dM te malin« so omenjeni protestanti v New J« niejrJu In New Yorku tudi "k«>munisUM —In ko prišteje)« zraven ves Mr«d network", v katerem *«o uključtui val radikalni brezverci (brez\er*Vi kapitalisti ao lipo izvzeti!) v Zdi. lenih državah, bo ta "nevarnost" kajpada košodna «rmada . VVksnska "antirde< a"' krilaraka kampanja izpu^U v nk čim Jo dove 11 razkrinkamo kotnik «11 \ . «luparijo. IMi* ela bo fiaako mi Batno v ftpnntji» temveč tudi v Amrriki ne vlovl niti «arg» kalina na svoj lim. consin, s katero me je vabil na skupni delavski protestni %|rhod proti vojni in fašizmu v Mestnem avditoriju, pod avsplcijo organiziranega delavstva in prijateljev španske delavske republike ter svetovne demokracije. Dalj« je' omenil, da na tem aho-du bodo govorili odposlanci španske republike, sociatistka Isobel d« Palencia, profesor Domlngo n rev. Luis Sarasola. "No," sem si mislil, "kakšna mešanica je to, da skupno nastopa v korist delavskega razreda?" V tem hipu sem se spomnil na mojega pokojnega prijatelja in sodruga F. Novaka, ki Je večkrat" rekel, da v doglednem času se bodo odigravali čudeži, In Če Človek nikamor ne gre, nič ne vidi n nič ne ve. Jaz pa sem želel videti in slišati španske delavske zastopnike. Menil sem sam pri sebi: "Sodrug Kent je izvršil svojo nalogo, jaz moram pa svojo," pa sem se podal na shod. Pred poslopjem avditorija sem se takoj sešel s sodrugom' Y. in mu veselo dejal da coj bova skupno zastopala našo slovensko wisconsinsko metropo-o, on Južno In jaz severno stran. Vstopila sva škoro že v napolnjeno dvorano in le s težavo sva dobila sedež. Delavstvo je napolni-o vse kote, bilo je mirno in pozorno. V tem sem spoznal, da med nami valovi mednarodni de-avskl duh, prava proletarska demokracija. "Ob napovedanem času, točno ob osmih, v spremstvu kanadskega častnika je stopila na govorniški oder ¿panska trojica. V tem trenutku je delavstvo hipoma oživelo in s gromo-vitim aplavzom pozdravilo delegacijo, španske delavske bojevnike In svetovno demokracijo. Na obrazih špahskih zastopnikov smo takoj spoznali aledoVe, ki Jih Je pustila klero-fašlstična revolucija. Zdeli so se mi utrujeni, da jih muči skrb, kaj ae odi-gravg na bojnih poljanah v domovini, kjer ae bij« boj za demokracijo. Prva je govorila v angleščini sodružica Isobel | de Palencia. Govoril» j« dobro In v avojem uvodu pojaanlla položaj In stališče španske demokratične republike. Vodila je nas po krvavih bojnih poljanih, na katerih de-lavatvo združuj« svoje upanje in utrjuje demokratični temelj bodoči človeški družbi, ki bo živela v bratatvu In slogi, ko ne bo več trpela pod krvoločnoatjo barbarskega klerofašlzma. Zato se danea bije boj In preliva kri za pravico in avobodo. Za aodruiico* de Palencia ata nastopila profesor Domlngo it rev. Luis Sarasola. Njuna govo-. ra sta bila spotoma prevedena v angleščino. Poročala ita o grozo tah JaWatlČneJivol^ ri, je mojstrsko vodil shod po imemi pozival yf« narode k ¿kupnemu sodelovanju. Bed drugimi narodi, je bil kHc*n na delo tudi n«š mili jn krofjd slovenski narod. Skr&no. »eifc se ozrl prj 4*v>rani, ker sem ielel videti, kje bo vst,a| r^ "flrer " da se udari na narodna prsa in krat v krogli staršev |)irav ppnovi ono staro reČenl^o:, ni i otročje zabavaijo. Miklavž smo ml, in da nekoliko prispeva m v imenu naroda v ob skl^d. Ker g^ nisem vi< slišal, sem misiji, da Je v zasmrčal, ali pa da na sedi. Končno sem se «pomnil, da ga morda i^i med nami, ker smatra delavsko vprašanje za "lajanje v lunof" V tem trenutku je vstal naš Jože Poglednik in je v Imen^i naroda potegni) i? nožnice jvoj britki meč in darov«! y $10. Da, Jože le stara pr ska korenina, je član S^ socialistične* stranke, po i rudar in se dobro zaveda kaj pomeni razredni loj. ki nadaljuje med delom fti kapitalom. Ob tej priliki sva s« s sodrugom Juvanom spogledala, kajti imela sva oba ¿no in isto Ipisel, in drug drugemu zašepetala: "Cas Je, 4a PO svoji možnosti tudi midva stoHva nekako /tako kakor je storil paš Jožev" OdMa ^a k delavskemu "ofru," pttni «v» poljubila monštrance. Na levi stranJ v ozadju sem opazil sodruga MalkOviča. Prvi: ^hlp aem mislil, da zastopa weatalli-Ško slovensko čerkev Marije pomoč kristjanov, toda ko sem se mu približal, sem spoznal na njegovem obrazu, da zastopa a*m sebe in westalli|ki slovenski pit>-letariat, ker me niti videl ni Veliko sfcrbi mi je povzročal bližnji policaj, ki je stfažili galerijo. Bil je nemiren in se vedno premikal na destio in levo. Menil sem, da ¿ač trpi na kakšni nevidni boleznf. Toda ko je do njega prišl» kolekta, je segel žep in namesto količka je izvlekel tfi. Tedaj sem se šele zavedel, da možak trpi nn proletarokfr bolezni z nami vred. Zadnji in poslovilni govot je imel kanadski častnik, ki je rekel, da španako delavstvo je pre mapalo diktaturo Prlmo de Ri vere, premagaro je monarhijo in s pomočjo mednarodnega delav itva bo premagalo tudi klerofa lizem. Boj, kise bije v Španiji je tudi naš boj, njih zmaga bo tudi naša zmajga! Naznanil je, da prostovoljni prispevki tega večera znašajo vsoto $1,620, ki se bo porabila za zdravila, obleko in druge potrebščin«, katere [vlada najbolj potrebuje. . i hod se je zaključil ob 11:80, |ar smo se veselo razšli, t tpanjem In nado, da bo zmagala demokracija in da amo opravili svojo dolžnost, en del prde- demokracije. /jne 19. decembra, v spodnji dvo-^ W. c|^veselja Mosk čil, kupil vstopnico in oWjuh da 'gotovo prid« In prinese otrokom (ftiifcn« darila, iheni pa no-vo,^šmopojno l>ero. Vfl^d tega ¿peliraui na sta« in mlade, udeležite se te nale prireditve, ki jo prirejamo v ko-rfat nase mtadine! S seboj pripeljite svoje otroke, da se en- L li mm$ obdaroval vse «nako, če sq članj nafte jednote ali ne. se vam vesel večer, ki vaip ne bo tel il spomina* Vid«U ifl sUš«li boste skupni jjrvi progran?, ki ga bo izvajala naU mladina |n opevala naše delavske ustanove. Dvorana bo odprta že ob šestih zvečer, prosti vstopnina za otroka, za odrasle pa stane samo 26 centov. Dovolj zabave za vse. Pridite od blizu in daleč in pri-vedite s seboj mladino 1 : L. Ambrozich, 747. ajo gmotnk i to in ono Dne 20. dec. ico, in otro-dobili darila. Njekdo, ki*too srečen, pa lepo posteljno pregrinjalo. Zato pridite vsi ie popoldne, ker zabava bo za vse. ..... ■Tiidi moški klub je postal bolj aktiven, kar je dobro znamenje. Tako nam je uspeh zadovoljen. Rojakj in rojakinj«, pristopi- Mary Bernick, 121. Zahvala in vabilo na nejo S. N. Doma ' Waukegan, Ml. — VeaJRa 8. Ni D. da« 18. d«cembra je uspela ruBjiriČakovano dobh>. Zofcet je naše ljudstvo pokazalo, kadar vP di, da gre za dobjo s^ar m jtp-rirft naroda, se raoevolje odzove vabilu in priskoči ria ^omoč vsak po svpji moči. Tako se Je zgodilo tudi zdaj, občinstvo je zopet napolnila ves SND in se veselilo opzno v noč. KAJ JE BIL CANKAR? AH j« bU ^riaiiatični «cialist, klerikalec narodnjak ali vse fo—nit? O. tem vprašanju zdaj debatirajo urednik Amenške Domovine na eni strani, na druK1 Ivan Cankar sam in njegov bratranec Tri Cankar, ki je spiral Uvode k n itlZT ,ori in ki deset le{ ^ Ivan^^^H nlfko^uknjo^ Urednik: h Slovenec, v? , ----'«M fpi»odo volitve nov«ga odbora za leto 1987 in več drugih važnih stvari. Frank Nagode, tajnik. ¿ahVsJa: *.. ^ SheboVgan, Wto. — Dolžnost me veže, da sporočim vsem znancem in prijateljem prežalostno vest o izgubi moje drage soproge in matere, ki je preminila 21. nov. t. I v starosti $3 let. Zapustila je pet že doraslih otrok. Pokojnica Je bila J« dotični dan zdravit in vesela, po izvršenem dnevriem delu se je pa odpravila na obisk k svojim prijateljem, kamor pa ji ni bilo dano dospeti. Pri svoji sosedi, s katero so nameravffe . skupno obiskati svoje znance, ji je nenadoma postalo slabo jp še prodno jo je bHo mogoče spraviti na _____ dom, je izdlfiAfla. Poklicani pogačo, pa j« mnogim upanje zdravnik je mofcel konstatlraii padlo v vodo. T^i tukaj je naš Ie smrt. kruh grenak, tudi tukaj pobira- i Pokojna Frunces se je rodila mo drobtin«. • , , — - v Krašni vasi na Gorenjlikem, od Kje so naši trgovci dobili spo- koder je prišla v Ameriko pred sobnosti, da uspešno vodijo tr- 29 leti, in sicer v Winterqiiar-govine? Prvič, učili so se, prilaHters, Utah, kjer sva se Be^atii-goditi so se morali običajem de- la in se le istega h|ta poročila žele in pridobiti so si znali Za- Leta 1922 sva z družino vred upanje odjemalcev, ki Jih zdaj zštJiktila phjmofcarsko ri^selbi-«tal no podpirajo. In končno s no in mnogo prtftUJJev, tftr Še trdim delom in vztrajnostjo. naselila v Sheboyg4'nii, Wl8Wi- I'oglejmo malo v lokale naših sin. trgoycev! Zjutraj odprejo vrata I Da sva si tudi v novi naselbini ob osmih, nekateri še prej, od- pridobil nVnogo prijateljev, ao krivičen, pač iT ¡P bil po Bvorefn mišljenju vedno prepričan, da i ml proti Bogy, proti narodu, proti dom, Izidor Cšnkar: Pesnik (Cankar) ni poI,m,' Ziral le proti sedanjemu socialnemu redu in na činu narodnega *ivljenja, m^več tudi proti temelju, na katerem vsa zgrad' ske kulture stoji sp. iv, Uvod ie.) l Ivan Cankar: Katoliška vera je največja sovražnica človeštva In vaakega posameznika. (V pismu bratu Karlu 9. marca 1900.) Ni jim (bogoslovcem) več do jasnosti, do trd nosti, do resnice—do skrivnosti jim je! .V za-glabljajo se v skrivnosti, da bi tam na dnu iskali resnico, zaglabljajo se vanjo, ker je tema v njil (Zbr. sp. III, 326.) Izidor Cankar: Pesnik (Ivan Cankar) je ta-ko,iT s svojo Erotiko izzval dejanski odpor cerkvene avtoritete. (Zbr. sp. III, Uvod r, > Ivan Cankar je bil 1. 1901 agnostik, kar se tiče zadnjih, največjih vprašanj življenja. (Isto-tam, 6.) Ivan Cankar: Odevamo se v frak cerkvenih zapovedi, frak humanitete, frak državnih zakonov ali katerikoli i drugi posvečeni frak . . . Človek lahko počne, kar mu drago, samo gledati mora, da mu ne zdrsne frak z ledij. Ce se mu hoče krasti, lahko krade, če se mu hoče ubijati, lahko ujbija; pod svetim frakom se lahko krasno krade in ubija. Zato so navadno največji lopovi obenem najgorečnejši zagovorniki «vetih frakov. (Zbr. sp. IV, 162.) . . . NaVod leži tam kakor ppbožna klada . . . Narod je kujon! (Zbr. sp. VIII, 9.) Pater Ambrožlč (v ozadju): Mi katoličani nismo nikdar reklamirali Cankarja kot človeka in n« l£pt umetnika samo zase. Vedno smo poudarjali, da je Cankar last vsega naroda. Vaški tepec (še bolj v ozadju): Prav! Ca.s je, da to enkrat poveste na ves glas. In če bi katoliški del naroda poznal Cankarja, l>i jra ne marali (Pride ïe.) potrebi, da se mednarodno de- tarske naloge, in da ne bo upor- i 4 . . -, . r/s i .«-iVTr" " lavstvo združi in med seboj or- n| klerofašlatlčnl général Fran- Ç*1? lm*J9 99 *rj"" M- pričali RevïJiK WaénI v4nci tn Kako SO razpoloženi, ko pozno cvetje. kft\en> je bflo polofeno cmn, zv/pčer zaprejo \T«ta, si vsak ob njeni kVsti m številni prfjs- no.nl temm mM ,â"ko ^ aktivnosti goto- teljl, ki so Jo pHHl obtikàt, ko vo ne. ker njihov Čas Je kratek J« počivfa na mrtvaškem odru. ....... .. _ ______.. .■ . B • • „. Ce fašisti rušijo cerkve— Vaški tepček: Well, fader Hugo, ali ste videli sliko cerkve sv. Sebastiana v Madridu v razvalinah ? Porušile so jo fašistične bombe iz zraka. Ali niso fašisti vandali? Pater Hugo: Niti malo ne I Fašisti so okej, njih bombe so okej! Oni niso odgovorni za razdejanje cerkve sv. Sebastiana—odgovorni so "rdeči mesarji", ki nočejo oditi iz Madrida! Áli je vil otrok Varen pred davico? - Piie dr. John L. Rlc«, «dravstreni komisar meiU New York» Starši otfok, ki niso bili ímünízirsni, riski-rajo ob tem letnem času veliko nevernost. Zima je čas, ko se davlca (difterija) najbolj po-gosto pojavlja in edini otrok, ki je varen proti tej bolezni, je oni otrok, ki je bil Imuniziran. ganjzira v prid demokracije ciwo Fraričo nikoli več hodil po pred fašistično poplavo. | madridskih ulicah 1 Ko je nastopil rev. Farasola,1 Ko sem v Je v dvorani »vladala grobnačakal n. ulično, da me odp*« j ^ r^tTlZZ*™ i It tišina. Delavstvo Je pač hotelo domov, sem pred veliko P"*a-1M„ s- Tv^^^T" vedeti, kj« bo latU ln kje nehal, Jalno izložbenega okna opazil ^ "tul^**' ^ ^JT ker se dobro zavedsmo, da reve- itarega moža t dolrfo belo bAdp, i .T^i^nin^n ^jl Z 8°ČUt,e' rendl imajo ono ^ navado In oblečenega v rdečo obleko. Zdel AttK R akim Ognjem. Toda naš govor- Miklavž!" Začudeno mo Je > Sili ^^D^hr ^^A^^SS**" ¡^n^^L^i ^ vritsrr. i svetov m demokraciji, zakar Je nutek sem bil s zadreg! potem l(vl/jX3 inaim> mi do., IVho ^r ^e o ssen do^ M priznanje. Zraven ¡t t- do- pa odgovoril, tla zalo Ver ne bro Vfmo, Udo de,. in kdo p^,. ¿"ff J™ ¿^ ^ •tavM, da nI politik, ampak samo znam tako pisati, da bi Kil val ra ^ vj ^ bHi orej v ^ Pf1" *»ličan ki »iuW in .....i, v ljudje «dovoljni z moji,m ^Z^^t^. ^i^^JveSd^ demokracijo. Vr •« je ze si, vrhu tega imam ž« -odi sta- „ dclO« ziUTfok» ii JEST? * IrlZ lo preiirau in oa^vra u .vo- ro. no safnojH.j, , ,mo ^^ nA ««¿Jg^^n žal^tnih šmJj jih aobratih revcrendlh. Oh tel Clsvnl vzrok Je pa to. ke, sem |ONt Z ^Uijmo skupno, pTbomo UP*1 '---------1 .........J «adnje čaac zelo zap«»slen. kaitl v doglednem času lahko rekli: če človek dela dea«jl do Hlrinajst "SKD na Jolin R. res ni velik, pa ar na dan, ni mogoče, 4* ^ jkv ! je na*,\jc r imamo skupno dru- Novi preprečilni lek—toxoid-razvije zaščito proti difteriji v roku šestih do osmih tednov.. Z#o bi moral biti vsak otrok pod starostjo šestih let vcepljen z istim bre? nadaljne zamude. Ako otrok ni bil še Imuniziran proti difteriji. pozovite takoj domaČega zdravnika in dogov* rite se ž fi/im glede obeh injekcij, kajti (he injekciji sta potrebni. V mestu New Yorku je bila difterija malon^ premagana vsled te imunlzaclje. Pred samW sedmimi leti,Je odnašala vsako teto povprečno 750 smrtnih žrtev. Lani se jjf tj število skrčilo na Š3 in vse kaže, da vi. «J bo niti ftO smrti. Več kot 500,000 otrok Jt bno imunlziranih v mestu New Yorku vec ^ 1,250,000 izmed njih v «dnjih ^dmih l^ Tn Tmunfzaclja fe bHo ono sredstvo ki je too zmajšalo SCevllo smrti. Kak boljši doka bi« mogel vsak roditelj želeti glede uspešnost, .mu M«2Sj noverjHnoJ«,^ješe^^ „„i. priliki sem «poznal prvega rid kritiisrčnega katoft«ana Jn si mislil, da od tega »atrškega fratičllkana bi se naša slovenska duhovHltui lahko fte mnogo naučila. :>n «1 vsemi pater Kugo. Jargei^ Slaje in Trunkov Jurij. t. n> d j ¡se pisal. "Takaj im tako dolgo delaš T' mi Je eagel \ U-.il.. it. rni»:;i lahno AfajalJí-e in ae počutimo kakor doma!" s» ženski odsek j« aktiven «liti. Zgrabil aem ga za bradojfte nad 8 let. 2ene in dekieU de- tim ,v nas M, kajti on fins srcu. otrok, čim Je mm*»" bomo še naprej imel. ^ umartle-m morda smrti «bftoli so dojee^ kK^ranTtBaby If^llh ? važno, Je V>. * »i* IM». lítavl živi zdravnik L otroka, n % Ima v4l J ^fcr \ In flsraffc J7. DECEMBRA. FK08TKTX Vesti » Primorskéga Birmait» ***** na Goriškem Kakor' (irugod po slovenskih $#fah "je bil doslej na ozemlju oriškt nadSkofije običaj, da so ijarfje l»ri birmi prostovoljno dati «i svoje prispevke za cerkev. kur;6o splošne krize je razumljivo da so se ti darovi zlasti na deželi občutno akrčiU, kar severa v i gon$ke nadSkofije ni ilo v račun. Zato je nadškof dr. Mar*otti, ki j se baje bal pripravljali na beg iz Italije. Vaeh pet so prepeljali v goriške zapore. V (Sorte! so te dni razdelili pokrajinske nagrade, ki jih prej-' mejo družine, ki se jim je hkra-tu rodfto, po več otrok' Razdeljenih je bilo $6 nagrad po 600 in 800 lir. Zanimivo je, da je moralo po sili razmer kar 27 nagrad pripasti slovenskim družinam. V Trstu pa sta občinska uprava in fašistična ustanova za matere in deco razpisali 106 sličnih nagrad po 200 do 600 lir. Goriški nadškof Je odredil, da se morajo v bodoče v vseh podeželskih cerkvah, kjer se še rabi slovenščina, oklici oznaniti v italijanščini, če bi to zahtevale prizadete stranke. V GoritfO«Y Kampsnjs, ki jo vodi mlakaraka industrija potom šs«opl«js tstaje 4m— v «vrho varltvanja R mlošalmi stekle-nlosml, j« povsrošlla »o4«lovar»Jf od «tranl lltateljev, k*l»r »s rssvtdl Is prešli Is v«6 virov, «lasti po od strani mloksrjvv. Tako pilo neki rasvašova-les mlskai Mlavrstno sodelovanj« vašofa llsts odgovorni (a spise v zvezi a ao-< ffelfto Zšščlto fma/o pristop do J^"'^J/ teh Informacij. j<*>jf* Jj|tek SI p I Imenom In Številko na ■■JKlla ŠUvifks je llU-vUks valegs socUlno-itlčitneirai računa i vlado Združenih ffrža\. Treba je obvestiti det<*da]aka. kako številko ste dobili, In ptzi-te, dt nt ffgublte listka, kajU' kasneje ga boete prt v ugi/rno ersdnlk orgthiranje brei|iooel nlh. Trhle« vzrok Pred «to Ml je nekdo vprtfal z n« m" nI tega allksrl»; "Zakaj ñell fmsjo angeli na mh vaših sllksh črne late?" Federalna slad» odpre In yo-dj valjiycíaJno zaščitni rs^un, ds '>o pó(K>fnomt razvidno, koliko «f* od «vojega jfidustrialnegs e-U frirovtkega leía zaslužili l»> 31 llctmbru p» do dneva, V' dooežrle starost 66 let. V»š» M i» m*z/l«. tasli|fsns od te vrste ¡ h.lit, (■» sredi) organízaterične kamfaaje Med jeklarskimi delavel y______ _______________ . ■ m m m ■ "Zato, ker Je moja lena plevo- d«ia, bo vsako leto vpisana v vaš raftfn, rttun da Še ne l>»»do vp» zakonu soclalnozaščl v |H>sp«A«vanje programa «a vsréovo- nje i mMnlml »isklmUsmi, radi l*P» u«p«h«. Napravilo jo moj» dslu bolj prlJ»lito In bro« dvoma bolj sadove-IJivo sa mlekarski» Industrije, katere prihranki bedo III nsuj v lep mle-kar«ktii odjamalrav, Pm*1»».* s« Je oWorifa ta čaaopbms ksnt|tanja v valem listu, ««m moral Iskati prani» ml»ln» steklenice moj»-ffs d»iodaJal«s mad smetmi Is odpadki, In po večini ao bile naoasslen» lar ao do«WI}rat «mrd»le po sseollnu. Zdaj pa najdem «tekl»nlea listo kol kristal, skrbno postavljene pred vrata aH na okno. Te kale, kako «o fo-spudlnja pripravljena sodelovali s II* mer sniftajo atrolka ssmlm sebi, Is Isbkomlaelnl ljudje ao ae prileJl ss-vadatl, da Mpravljsjo, lo manlj» da kaj pridete, ako uporabljajo mlaln« sU*klenlM sa kak dru«l namen kskor so lUit-sa, «s kstereea ae napravljene. Teko upam, da boate nadalje-vali ■ to kampanjo, kar bo v korist mU/nim udj»malc»m In bo mlekarjem v t»b mislih dnwvlh olajlole njlk dolo." K»r so more om«n)»ns kampsnja asistretl kot nekake dollnost napram jsvno*U, ae mor» lo posilrsvljstl gor nj» plsme Ako »...MinJ« vnrlujejo » mlo/nlml atakUmleaml, varlsjeja prt i»m todl a donsrJ»m, Is ske Jlk okrasijo I lat» tor lak» vrnejo mlekarju, prlapcvaje «vejo k sdravetvenemu •tsnju *os»4«in», v kaUrl IKiJo. Prl-pumnltl Je, da s tom, ako «ospodtaja obvsruj» mlaesA stokleetoe prod usl-«•njem, 1.1 »hrani »a slkel, ed ksterefs koslo« dobi tudi asme svaj deMU Ali aU naročeni lil dntv-nlk "Pravilo"? Podpirajte ivoj lift! ICaakl etrorl se Igrajo v WtgofNrtro)«. KRIŠTOF DIMAC Sftoal JACK LONDON. - Is FRANCS MAÛAJNA "Poglejte, I« vedno a« usipejo U Dawsona In ne bo dolgo, p« jfb bomo imeli tu gori pettlsoč. Kaj bo. Če bodo vsi hkratu planili naprej, da ai oevoje deleže? In ker je deleiev ammo pet, pride na vsakega tisoč mož. Pomislite, ds se jih bo najmanj štirltisoč hkratu pognalo naprej. To pa ni mogoče. Ako pa se zgodi, bomo imeli več mrtvih kot jih je bilo, odkar ima Alaska svojo zgodovino. Vrh tega pa je teh pet deleiev kdaj ie vluijiienih in zato si jih nihče več ne more prilastiti. Kratko rečeno, tekma za delefte se ne sme začeti.'' "Prav," je rekel poročhik. 'Takoj bom raz-vrstll svoje fante. Nemirov ne smemo dopustiti In jih tudi ne bomo. Vsekakor bi bilo dobro, če bi rekli množici nekaj besed." > "Tovariši," Je glasno zsčei Dlmač. Videti je, da ste se zapletli,v zmoto. Nisva fte dokončala vsega potrebnega za razprodajanje stav-biič. Niti ulice Ae niso načrten«. Razprodaja se bo začela še le prihodnji teden." Ubruh nepotrpežljivosti In ogorčenja mu je pretrgal besedo. ^ "Mi nočemo stavbišč," j« zavpil mlad rudar, "lil nočemo tistega, kar je na površju, mi smo prišli po tisto, kar je v globini." ■ "Ne vem, kaj je v globini," je Dimač odvr-nU. "Vem edinole, da Imamo na površju krasno stavbišča za novo mesto." "Kakopak," je pritrdil Cok. "Imeniten pro-stor zlasti kar se tiče prirodnih krasot in miru. Ljudje, ki ljubijo lep razgled in hrepene po mirnem življenju, prihajajo sem v tropah. To vam je najbolj priljubljen kraj ob Yukonu. Zopet so se oglasili vzkliki ogorčenja. 8la-novec, ki j« govoril s poslednjimi doileci, se je preri I v ospredje. "Prišli smo tekmovat za delete," je rekel. "Dobro poznamo vse vajine zvijače in vemo, da sta dala vknjižlti pet kremsnovih deležev, ki se drug za drugim vrste po globeli In drči. Toda ne bo vama obveljalo. Dve vknjižbi sta sleparski. Kdo je 8eth Blerce? Nihče še ni slišal o njem. En delež sta dansa zjutraj dala vknjižlti na njegovo Ime, drugega ps na ime Hairy Maxwells. Vsi vemo, da Maxwella ni več v da-želi. Jeseni Je odšel v 8eattle in je še vedno tam. Ta dvs dsleža sta še vedno prosta." "Pa recimo, da sem pooblaščen zastopati Maxwella?" je vprašal Dimač. "Pa nisi," Je odvrnil Blsnovec. "In če si, moraš prej dokazati. Medtem bomo pa proste deleža osvojili. NsprsJ, tovariši." Slanovee je stopil preko mejne črte In se obrnil, da bi podžgal še ostale. Takrat je za-donel poročnikov glas, ki Je, kakor bi trenil, ustavil pritisk množice. "Stojte I Tega ne smete storiti. "Ne smemo, aha! Ali ne pravi zakon, da so sleparske vknjižbe neveljavne In da je dovoljeno take deleže znova oevajati?" "Tvoja Je prava, Vilkol Ne ukloni se!" so ga Ispodbujall glasovi is množice. "AH ne pravi zakon tako, ha?" Je Slanovee uporno vprašal poročnika. —-—~ "Zakon lahko pravi, kar hoče," se Je glasil neupogljivi odgovor. "Ne morem In ne smem dovoliti, da bi pettlsoč mož tekmovslo za dva deleže. To'bi bil nevaren izgred, mi ps smo postavljeni, ds preprečimo Izgrede. Tukaj, idaj in ns tem mestu je zskon to, ksr pravi pollcljs. Kdor prekorači črto, bo uatreljen. Vilko 81anovec, ukazujem vam, ds se umaknete za črto." 81anovec je le nerad ubogsl. Tods med tolpo se je začel pojavljati preteč nemir. »Križ božji," Je policijski poročnik zašepetal Dimaču. "Poglejte jih no, kakor muhe ao posejani po robu prepada. Najmanjši nered med ljudstvom jih bo na stotine potisnil vanj." . Dimač se je stresel In vstal. / > "Prijatelji, dovolite mi odkrito besedo. Ce zares hočete kupiti stavbišča, valjih bom pro. dal po sto dolarjev in kadar bo zemljemerec končal z delom, boste za prostore irebali." Dvignil je roko in utišil zopetne izbruhe ogorčenje ter množico poevsril: "Ne premikajte se z meets, če ne, jih bo> na stotine zletelo v globino. Nikar ne pozabljajte nevarnosti, ki vam preti!" "Prazne mam je! Ti bi rad vse sam požrl," se je nekdo oglasil. "Kaj naa brigajo stavbišča, dajte nam deleža." "Ce sta pa samo dva deleža proeta. Samo dva izmed vas lahko dobita. In ostali?" Obrisal si je čelo s srajčnim rokavom. Takrat se je zaslišal glas: "Pa naj boste skupna last vseh pričujočih I" Tisti, ki so grmeče odobravali ta nasvet, niso vedeli, da je bil mož, ki ga je izustil, najet od Dimača, Id mu je naročil, naj takrat vmes po-aeže, ko bo videl, da si on otira čelo z rokavom. "Kaj bi ofiegavilt Združi lepo skupaj tista tyoja stavbišča, pa nam jih prodaj," je nadaljeval govornik. "Pa še rudninske pravice nam odstopi!" "Ampak dajte si no dopovedati, da tu še govora nI o rudah," Je Dimač ugovarjal. "Ce jih ni, bo naša izguba. Kar vštej jih v našo škodo." . 'Tovariši, vi mi delate silo. Oh, zakaj iflste ostali na oni strani reke?" To njegovo omahovanje je bilo tako prištno, da je med ljudstvom takoj zadonelo silovito kričanje. In tako je moral, hoti ne hoti, sprejeti pogodbo. Slanovee in nekateri drugi v prvi vrsti so godrnjali. "Vilko Slanovee in Wild Water ne marata, da bi bili vsi zraven," je Dimač naznanil množici. "Zdaj vidite, kdo je tisti, ki bi rad vse ssm pograbil." In'takoj ju je množica začela pisano gledati. "Kako bomo pa to btvsr uravnali?" je vprašal Dimač. "Cok in ja^ bi morala imeti pravico do nadzora. Saj sva to mestno stavbišče odkrila midva." L? , . "Sprejeto. To je vajina pravica," Jih je mnogo zavpito. "Pravica za vaju in za nas!" "Tri petine nama," je svetoval DimaC, "dve petini pa vam. Pa plačali nama boste svoje P* tu "Deset centov na dolar!" se je glasil neki kile. "In nepodvrženo plačilu." "Kajpada," Je porogljivo rekel Dipiač, 'in predsednik bo prišel osebno k vsakemu in mu prinesel divldende na srebrnem krožniku. Ne, goepod ,tako ne pojde. Bodite pametni. Deset centov na dolar bo pomagalo, da stvar sprožimo. Kupili boste dve petini delnic stodolarske vrednosti po deset dolarjev vsako. Tako. Ce vam ni všeč, pa tekmujte!" "Samo velikih kapitalov ne!" Je nekdo vzkliknil. Množica mu Je nehate soglasno pritrdila. "Tukaj vas je približno pettlsoč. Ako računamo na vsakega pa eno delnico, snese pettlsoč delnic," je Dlmač številil na glas. "Pettlsoč je dve petini pd dvanajsttlsočpetsto. Torej stav-biščns družba meata Trarara inva glavnice ml-lijondveetopetdesettisoč dolarjev. Delnic je dvanajsttiaočpetato. VI Jih odkupite pettlsoč po deset dolarjev aa vsako, ki je pa vredna sto. Sicer ml je popolnoms vseeno, če sprejmete ali ne. Končno vas vse posivam za pričo, da ste me prisilili proti moji volji." Ko mu je množica zagotovila, da so ga zalotili pri prevari, ker #1 je na sleparski način kanil prilastiti rudarske pravice na dveh deležih, so izvolili odbor, ki je na debelo ustrojil delniško družbo. •(Dalje prihodnji«.) TONCA MoJe Tonca Je zlata duša. Šteje šele sedemnajst let, a vendar je izkušena in modra, da ji ne najdeš enake v vsej veliki Ljubljani. Pomaga ml v gospodinjstvu. pazi na otroke, kuha. šiva, pere, lika, skratka, vzor gospo-dinjake pomočnice Je. Moliatl sna kadar Je treba, ko grob. Nikoli še nt nesla sosedam na nos neizogibnih družinskih prepiri-kov. nikoli se ni po tihem vese-lila, če so naa trle denarne in druge neprilike. Tonca je naša, k družini »pada. Otrokom prepoveduje na večer t godbe o angelcih, ki z zlatimi kangljicaml namakajo zemljo, ki s mavričnimi perutnicami Men-teč uapavajo avoje varovalke male semljančke, Jim šepnejo sladke sanje ns uho. včasih Jih pa aa roke poved*jo v daljne čudovite kraje velike aanjake dežele. In otroci — večkrat ml vata-ne rahla savlat ob miall na Ton-co — skoraj ds jo imajo rajši ko mena. svojo mamo. Tanca je preprosta služkinja. *4ep in plemenit tnačaj. Ne morem ai seto kaj. povedati vam moram njeno i*odbo . Dve leti je že pri hiši, pa mi Jo je šele pred kratkim zaupala. Samotna večerna ura ob veliki, toplo luč Izžarevajoči avetiljkl. enakomerno tiktakanje ure JI je morda izvabilo zaupns besede. Otrok Je bilo pri hiši ko listja In trave. A Tonca najmlajša. V dolgem, rdečem krilcu Je drobila okrog hiše. lepega dne je prišla od nekod prijazna teta In vzela Tonco za svojo. Oče in mati ata al pošteno oddahnila. Prgišče zemlje, ki jo Imajo, slabo rodi. Počaai bodo morali otroci tako drug za drugim po svetu. A Tonci bo dobro, teta Je bogsts In nI slaba ženska. Svojih otrok nima, pa Je vzela Tonco k sebi. Tonci je bilo pet let In dobro JI Je bilo. Vsega je Imela na prebitek, dobro Je jedla, na mehkem spala, teta jI je prinesla is me-fia celo lepo, veliko punčko. Potem ae je sreča sprevrgla. Nenadna novica je zrušila teto. Zavod, ki Je v nJem Imela vae prihranke, Je propadel. Z nJim vred denar, tetino neekrbno II vljenje. Tončins bodočnost. Toneš ne v*, ksj Je d*nar; nekoč je slišala, da Je denar hudičevo blato, In tuaeda JI Je ostala v spominu Kea, s hudobcem fhora biti v sveči; kajti teta Je na lepem poetala vsa drugačna Nesrečna, jokava. JealJivs. prepirljiva, mesec is meeecem bolj, in tretje la- to so Jo odpeljali neprijazni možje. I Enkrat samkrat Jo je oblekala Tonca za dolgim zidom in oetal J je težak, teman spomip na žive mrtve v umobolnici. Spet je romala Tonca na kmete. Osem let JI Je ln aluftl nekje sa pastirico in kravjo deklo. Življenje Je težko, a vendar lepo. Tako domače je zvečer v toplem hlevu, kraj živine. Senene kopi-* ce diše vabljivo, aonce aije toplo in božajoče. Kaj ao ji mar ljudje, ki živi s njimi! ' V mesto vleče Tonco; tam so, veseli, bogati ljudje. Igrače, sladkosti vaeh vrst v izložbah Godba In smeh In veliko luči. Veliko hrepenenje jo je odnesla Tonca je spet v mestu. Neodločno stoji pred posredovalnico za službe, preudarja ln vstopi. V zatohlem proetoru ee tišče dekleta. Starejša eo od nje. topo 1n brezbrižno jo gledajo. Ena z naltčenlm obrazom jo prezirljivo premerja. Tonci so misli nekje daleč, zd ae jI, da govori stroga posredovalke tujki. In ne njej: 'Tonea Mlgličevs. sli Imate toliko, da bnat* vsaj 14 dni lahke čakali na slufbo? Drset dinarjev računaj- [ Kaj bi past Irka Tonca i dt- pokoSl gospa, kaj ln kako naj sto- Tonca Včasih dobi kos _________ali koničnega kruha od eoeede. Ona nsJepotičena deklina še čaka »a službo in je dala 'onci enkrat celo kos salame. Ötirinajst dni je dobra priprava sa veliki boj. Tonca je šla na cesto s vero in pogumom v srcu. Zagrabila je za vsako delo. Prekupčevslke rož so ji dajala napol uvelega cvetja, da ga raz- ____in prodaja. Predmestnim paglavcem je pomagala pri raa-grebanju smeti in iskanju še u-porabnih stvari po smetiščih. Naposled je po čudni sreči pristala v obcestni'prodajalni sad-a. Postala je prodajalka, nato e pa šla'pot navzgor. Pred dvema letoma je našla mirno zavet-e pri nas. ■Vse to mi jc povedalo dekle, pa sem ji rekls: "Mlada si, Tonca, a tvoje življenje je dokaj pitno. Veliko hudega s* prestala." In Tonca aato: "Bile so sence, pa tudi mnogo svetlega. Kakor na slikah, ki sem jib gledala, ko sem šla oadan s vami in .otroki v galerija" "Pametno dekle si, Tonca, morda te Čaka še velika sreča Pa je potegnila is predpasnika ipir in mi ga pokaiala: "Svetite, go W V I J Razgrnila sem pismo in bca~ 8p';tr " 1 i; Ljuba moja Toncf, Sporočiti ?i moram, da sem le dve leti tu v Argentini. Kmalu potem, ko si ^iskala drugo službo, sam opastil svojo trgovinico n šel s trebuhom sa kruhom _ svetu. Nekaj denarja sem imel, skušenj dovolj, pa še volje za da-o, in šlo je, Tu v Bpeno« Airesu mam .majhno branjarijo. Kupčija dobro nese. Kaj bi govoril' Gospodinje mi manjka. Miellm, da bi šlo potem še boljše. Nate mislim, Tam*,*, Ali sa la -ispomlnjaš tistega dneva, ko si lačna in uboga šla mimo moje stojnice, pa si s poštenostjo premagala lakoto in skušnjavo? Velika breskev ti je ležala ob nogah, tako lahko bi jo bila vzela. Nihče bi ue bil opazH. de velik greh bi ne bil, eaj si bila lačna ln ga p*l#£lla na kup k drugim. Takrat, Tonca, sem te vzel za prodajalko. Zdaj v Argentini potrebujem gospodinjo. ■■ H Piši Tones« ali si voljna in al bol prišla. PHMH ' Na^s mesto je lepo in veliko, ljudje s vselv koncev sveta. Pozdravljajte ln čaka na odgovor,— Tone,. _____ Pogledam Tonco, s?lze ima v očeh, smehljaj na ustnah. ■"Le pojdi, Tonca, kakor nam bo tudi težko brez tebe. Morda se ti je zdaj nasmehnila velika sreča." _ M<£ Evelyn. Prteeatan Mornar, zakotni prodajalec in pisun O'Neill, mož, ki vidi vee črno, groteskno, perverzno: aato ga Američani, njegovi rojaki, nič prav ne marajo "Srečen nem kakor konj, ki je dobil nagrado!" je vzkliknil Evgen O'Neill, ko ao čaeopisni poročevalci prišli k njemu in mu povedali, da je dobil letošnjo Nobelovo nagrado za književ-noat Na njihovo vprašanje, kaj bo zdaj počel, je odgovoril: "2e dve leti pišem ciklua o-smlh dram. V njem mislim u-stvariti nekako ameriško enciklopedijo petih rodov, od leta 1829. do 1931." Potlej je dodal z nasmehom: "V gledališče zaidem le redko, še k svojim laatnim dramam na Ljubim Šport, poeebno koks in kolesarske dirke,'* Evgen O'Neill je vstal ln se poslovil od oblakovaleev. Vee na njem isdaja osebnost: velik je in euh. čelo Una visoko In pod njim mu gora vročične o«. Cral brki eo v živem nasprotju s sivimi lasmi. Tak je O'Neill, Nobelov nagrajenec sa leto IMS. V pasteJeeMkie/ Evgen O'Neill se je rodil 1888 v New York* kot ein irskih staršev. Njegov oče je bil {«leden gledališki igralec: počita» je zaalovei e svojo vlogo grofa Monte-Crista. Hotel je. da bi ae tudi njcgtv aln posveti! gledališču, toda Evgen al » deske, pomenijo evet, kazal preveč vdušenja ; za vse drugo bolj. Mladi mož je dije na univerzi v Toda imel je očitno preveč domišljijo» kajti neki gospod, ki je ni imel prav nič, rektor univer-se, gs je kaj kmšlu odeloviL Ta rektor sa ja imenoval Woodrow Wilson: njegovo ime je bolj sa-alovelo, ko je postal predsednik Združenih držav. Bvgvau O'Neillu je bilo takrat osemnajst let. Prost ko ptičks na veji, si je sklenil malo po-bliže ogledati življenje in evet. In ena izmed prvih večjih pustolovščin, ki je padel vanjo, je bila . . poroka. Oženil se je s ena in dvajsetimi lati, a ne sa dolgo; ko se ja ločil, se je odpeljal v Srednjo Ameriko, zanašajo sa, da bo tam našel na samo zlata, temveč tudi tistega, česar si je najbolj želel: doživljajev in prigod. In želja se mu je res izpolnila, če že ne zastran zlata, pa vsaj zastran dogodivščin. Poskusil se je v neštetih poklicih služil za navadnega mornarja na primitivnih oeebnih parnikih in na tovornih ladjah, opravljal poročevalsko slušbo pri nekem zakotnem lističu in prddajalsko v raznih dvomljivih predmestnih trgovinah in prodajalnah. Leta 1918. se je v drugo oženil, a kaže, da sa od prve skušnje ni dosti naučil, kajti kaj kmalu se je* ločil tudi od svoje druge žene ... da se je v tretje oženil. Pisati je 0'NciU začel leta 1914. Takrat je bila zima posebno ostra in pisatelj-začetnik je moral zbrati vso energijo, da je svoje delo srečno dokončal kajti prebival je v letni hišici kjer je skozi vsako špranjo bri la zima v sobo. Prve njegove drame so bile posvečene morju in pomorščakom. Toda pisanje samo še n zadoščalo: treba je bilo drame spraviti ns oder! Sele leta 1919. so študentje poskusili zaigrati neko njegovo igro v zakotnem gledališču 'Greenwich-Villageu' V dvorani je bilo prostora ko-maj za 100 ljudi, iti še ti niso bili enih misli: skoraj večer za večerom so si tisti, ki so proglašali 0'Neilla za velikega dramatika, in drugi, ki so trdili, da takega šarlatana še živ dan ni so videli, skakali v lase. Takšna razdvojenost misl vlada o O'Neillu še danes, samo ne več zgolj v zakotnem gledališču, temveč v vsej USA. Sicer so te dni vsi ameriški listi z velikimi napisi oznanjali 0'Neil-lovo slavo, toda mnogo bolj kakor pri njegovi dramski umet-noeti so se ustavljali pri čedn nagradi, ki jo bo dramatik do-1 bil: 46,000 dolarjev niso mačje solze! Kajti v Ameriki je sleherni uspeh tem bolj blesteč, čim več ničlami se da izraziti. Se prav poeebno poudarjajo to gmotno stran uspeha pri O'Nei lu, možu, ki se mu še do danes ni posrečilo, da bi si; pridob simpatije ameriškega obči nstvs; a ker je o takem nagrajencu nekaj vendarle treba napisati, že is spodobnosti, pi šejo Američani pač o zvenečih dolarjih, ki jih bo dobil — raj ši kakor o preziranih dramah, ki so mu te dolsrje prislužile. ' Osovraten pimtelj Toda verjemite mi: pred trinajstimi leti tudi tolikanj častna in žvenkečoča nagrada ne b bila spravila zapetih ameriški listov do-^ega. da O'Neillovo ime le omenijo; tako so ga sovražili in prezirali. Danes s cer vsi Yankeeji priznavajo, da je nagrajenec najboljši riški dramatik, toda zato še zmerom ni med njimi prav nič priljubljen. Sicer pa tudi ni Čudno: ne samo da pove O'Neill Američanom vso neprijetno jim resnico v obraz — pove jim jo vrhu tega brez humorja (že to je za Američana velik greh!), pove im jo zraven kar moči črnogledo. Njegove drame apominjajo po svojih tragičnih zapletljsjih na naj neprijetne/še Strindber-go žaloigrfe in jih celo še preka-iajo. Vrhu tega načenja O'Neill le prerad vprašanja, ki so za Američane posebno kočljive n nerodna: problem zakona na primer in vprašanje prostituci-e. Nagrajenec zavzema v A-meriki nekakšno takšno mesto itakor njega dni Zola, Flaubdrt in Ibeen v Evropi. Toda Evropa je bila že takrat manj zajeta in manj svetohlinsko sramežljiva, kakor je bila včerajšnja in celo današnja Amerika. O'Neillove dran\e so polne grozot, umorov in samomorov; v njih so doma do malega sami blazni in perversi, skratka bolni tipi. V današnji dobi, ko je svet že tako dovolj črnogled in nesrečen, res ni čudo, da ameriška kritika in z njo občinstvo ne koprnita baš preveč po taki daa-matiki. ' Najbolj znane O'Neillove dra- 17. DECEMBRA od-poznajo me so "Ana Ojristie," "C^J Jones"; "Čuden gledališki! mor." "Ano Christie|^H tudi v Ljubljani. Zadnja leta šivi Evgen 0'-Neill precej sam zase v Seattlu Wash«; tam tudi išče in najde tipe za svoje drame. C. R. Miklavževa "Imate kaj blaga zacarii.iti?" "Ne!" 1 "Kaj pa te smotke v čevljih?" "O, te so pa za Miklavža." e "Kaj je veter, Matjaž?" "Zrak, Id se mu mudi, gospod učitelj r e Nadebudna n&ladina In očetovski "Moj sin mi piše vsako .sobo. to." "Moj sin dobi zmerom toliko denarja, da vzdrži vee mesec." S V knjigarni "Ali zamenjate, ko nisem zadovoljen ?" "Kaj ste pa kupili?" "Knjigo!" f "KalŠrto napako pa ima?" "Konec mi ni všeč!" Ždodeno zdravilo iskreno priporočeno TRINER'8 ELIXIR OF BITTER WINE Nm bodite raln/'î neprebavnoeti — namočiti ai pnosn v soase — ! Triiier'« Bitte, Wine Co. I §44 S. Welb »t, Chicago, Iii. 1 Pošljite ml bresplalnl vsorec. ! Im........................ ¡ Naslov NAROČITE Pe sklepa IS. redne koavencljo ao lahko aaroif aa list Prosveta ia prišteje eden, dva, tri, štiri aU pot llanov ia ene družine k eni aa ni-■ini. Ust Presvetelstaa* sa vso enako, sa liano ali nctlaae |f.M n eno letno naročnino. Ker po člani So plačajo pri aoaamcnta $1.20 u tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej tedaj ni vsreka, reii, da Jo list predrag ss liano 8.N.PJ. List Prosveta Je vaša lastalna ia gotovo Jo v vsaki drnšiai nekdo, Id M rad tital list vsak daa. Cma listu Proeveta Jo: U Cicero in Chieaze Je....$7JlO 1 tednik in..............« M 2 tednika ia.............S.1I t tednike in.............S.M f tednike In..,..........L7I Za Zdrsi, državo In Kanado.$SJ0 1 tednik Is«.*«.......... 4*•••• Mi 4 tednike Is****.•»•••••» L^o 5 tednikov In«.................nil S tednikov fls« *••••»••«• • Zn Evropo Jo..............$9.44 Iapolalte spodnji knpos, priložite potrebno vsoto denarja aU Msney Order v pisma In si aerolite Proeveto, list, Id Je vaša lastnina. Pojaanlle:—-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «lan SNPJ, ali le se preseli pro! od družine in bo sshheval sam. svoj liit tednik, bodo moral tisti lian is dotUno družine, U Je tako skupno naročena na dnevnik Presveto, to takoj nasnaniti uprsvništvu lista, In obenem doplačati dotilno vsoto lista Prosveta. Ako tega n« ators, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto aaroiniku. PROSVETA, SNPJ, 1457 So. LavadaU Ave, Chicago, HL Priloženo pošiljam naro&rine ss list Prosveto vnete $........... 1) Ime....................................Čl drnštvs št ....... Naslov ............................................*........... Ustavite tednik in gs pripišite k moji ssrolnlal od sledelik tlaaav moje družine: D čl. druŠtra it. i)•«••«•••*,,••*.•«(.*.*,a.•*««.».,*•«......Q« šalhi it.< 4)...................................t1.«.čl« dinitta it• I).*»«<«.«..««.«««... .,.«•.*•••...•«••»,;»»• O» Moste .*..«......»..*«.<«.«A...«.«. Država > , ■■ ¿ ' I • «L,. A- . e. tii' -i- - iáj...> ffT,*? •„' Nov naročnik..................Star nai društva št. ............... ~m~~*mm*mm*mimmmmmma—mmmmmmmmmm~mmmmm^tmmmtmmmmmmmmmmrnmmmmi^mm^* TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA liefen le Um Y«geeU< Radie Hour ot PIIMKOTS nUVEL MMUÜ MrmriM cvmiAMic ^Mjmm tmmk autlon WWAg. Rverv Aendsqr I i MS 8. Clark Sl. to a •aa ▼ tiskarsko obrt Tiska vsbila za veselice in shode, vlsitnice, čssnHia knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenskem, hrvetsk«. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in druf« VOIJSTVO TISKARNE APELIRA NACLANSTVI i S.N.PJ; DA TISKOVINE NAROČA V BVÔ4I TISKARNI . — i, . . . .JÊ Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam* L 5 'v T Í.P.J. PRINTERY 2657-69 80. LAWNDALK AVENUE - oncAGo, nx. Um m 4shf aa šsMe M m *