GDK: 174.7 Abies alba (Mil.) :(497.12.04) Jelka v Ljubljanskem gozdnogospodarskem območju Tomaž KOČAR' Na Ljubljanskem gozdnogospodarskem območju poraščajo jelovo bukove gozdne združbe okrog 19.000 ha ali 14% površine območja. Skoraj izključno gre tu za dinar- sko združbo Abieti-Fagetum dinaricum s svojimi podzdružbami. Jelka je z večjim deležem navzoča še v združbah Dryopterido-Abietetum in Bazza- nio-Abietetum, ki pa v območju porašča manjše površine (le 4% površine območja oz. okrog 5.500 ha). Gozdnogospodarske enote, v katerih imenovane združbe prevla- dujejo, so prikazana v preglednici 1. Preglednica 1: Gozdnogospodarske enote v Ljubljanskem območju z največ jelovih in je- lovo-bukovih združb Gozdnogospodarska enota Ravnik Bistra Preserje Borovnica Rakitna Ig Logatec Mokre-Turjak, predel Mokre Vrhnika Delež je-bu, oz. je združb (%) 100 100 82 71 70 63 56 50 46 Od gospodarskih enot, navedenih v pre- glednici 1, so bile pred 2. svetovno vojno veleposestva Windischgratza, Auersperga in Galeta naslednje: Ravnik, Mokre in Bi- stra. V drugih GE prevladuje zasebna po- sest. Del obravnavanega območja - pla- note Pokojišče, Logaška planota, Rakitna, nad Vrhniko - so v 13. in 14. stoletju intenzivno naseljevali. Dokajšen del gozdov na teh območjih so takrat izkrčili in sekali brez reda, zato so dinarski jelovo-bukovi gozdovi tu takšni, kot jih pač danes vidimo. Gospodarjenje s temi gozdovi, predvsem v * T. K., dipl. inž. gozd., 61260 Ljubljana-Polje, Cesta XU4, SLO drugi polovici oz. proti koncu 19. stoletja, je bilo drugačno, bolj načrtno v predelih, ki so bili v lasti veleposestnikov, glede na druge predele, ki so bili po odvezi v zasebni lasti. O JELKI IN NJENI OBČUTLJIVOSTI Jelka je zelo občutljiva za spremembe v okolju, posebno za spremembe mikroklime. Onesnaževanje okolja je gotovo eden od mnogih vzrokov za njeno hiranje -sušenje. Sečnjam posameznih dreves v sestojih so sledile sečnje skupin drevja oziroma poseki na večjih ali manjših površinah. Pojav suše- nja jelke je prisoten pri nas nekako od konca 2. svetovne vojne, posebno pa po letu 1960. V tem času se je začel poveče­ vati obseg t.i. slučajnih pripadkov (sanitarne sečnje) na območjih, kjer je predstavljala in še predstavlja jelka pomembno drevesne vrsto. Delež jelke se še vedno niža, tudi na Ljubljanskem gozdnogospodarskem ob- močju (slika 1 ). Poleg sušenja jelke je pri tej drevesni vrsti navzoč tudi problem njenega nezado- voljivega naravnega pomlajevanja. Eden od negativnih - zaviralnih dejavnikov pri tem je prav gotovo divjad Uelenjad in srnjad). Jelenjad se je v Sloveniji po 2. svetovni vojni hitro razširila in namnožila, tako v svojih nekdanjih območjih, kot zunaj teh, oz. v drugih predelih v Sloveniji. Tu ne bom govoril o vzrokih, zakaj je tako, naj le omenim, da na območju Borovnica-Poko- jišče (tu je danes gojitvene lovišče LZS z veliko koncentracijo jelenjadi) o jelenih do okrog leta 1950 ni bilo govora; prvi osebki te vrste divjadi so se tu pojavili nekje po letu 1953 (prvi kos je bil na tem ombočju uplenjen v letu 1956, v letu 1971 pa je bilo GozdV 53, 1995 91 il II : 1 Slika 1. Gibanje deleža iglavcev in jelke skozi zadnja desetletja v nekaterih gozdnogospodarskih enotah ljubljanskega območja Ravnik 19)3 1927 19l5 193) 193) 1970 1!m 1!ID Bistra 1941 1953 1963 Molcrc (predel) % 1930 1962 1972 uplenjenih že 12 kosov). Kljub povečevanju odstrela, se število jelenjadi v Sloveniji še vedno povečuje. Prehranske možnosti v gozdovih so v sedanjih časih za tako šte- vilno jelenjad in ob tem seveda tudi za 92 Gozd V 53, 1995 1973 1963 1993 1962 1002 srnjad, premajhne. Razmerje med številč­ nostjo rastlinojedov in prehranitvenimi mož- nostmi okolja moramo nujno uskladiti. Morda posvečamo preveč pozornosti samo jelenjadi, kot glavnemu krivcu pri objedanju Preserje % 1935 19/S 1935 Borovnica ZS Ig Logatec 19:>9 19:.8 1978 1938 Raki Ina SLP -1 Vrhnika 1956 1006 1976 1E86 mladja in pri tem zanemarjamo vlogo srnja- di. To potrjujejo tudi raziskave vsebine želodcev uplenjene jelenjadi in srnjadi, ki jih je opravil dr. Miha Adamič. Tudi gobec srnjadi je primerneje oblikovan za hranjenje z mladjem kot gobec jelenjadi. Iz kontrolnih ploskev (objedenost mladja od divjadi) je vsekakor treba še nadalje pridobivati po- datke in še naprej izvajati raziskave o vplivu divjadi na naravno pomlajevanje go- zdov. V preglednici 2 povzemamo rezultate meritev in raziskov, ki jih je opravil Janko GozdV 53, 1995 93 Vidmar, dipl. inž. gozdarstva (v letih 1988 do 1989). Pregl~dniea ~: _Po~kodovanost gozdnega mladJa od diVJadi, ugotovljena v letih 1988- 1989 Gozdnogospodarska enota Mokre-Turjak, predel Mokre Rakitna Ig Ravnik Mokre- Turjak, predel Turjak Vrhnika Bistra Preserje Borovnica Poškodovanost (objedenost) mladja v % iglavci listavci skupaj 6,0 25,1 22,8 19,4 26,2 26,0 2,7 34,4 30,1 7,2 32,3 30,3 2,0 36,8 32,0 9,0 53,4 37,5 10,3 49,9 37,6 3,9 45,0 40,6 11 ,4 46,7 43,5 Od analiziranih gozdnogospodarskih enot je gozdno mladje v povprečju najmoč­ neje objedeno na območju GE Borovnica, najmanj pa v gozdnem predelu Mokre. Mladje iglavcev je najmočneje objedeno v gozdovih GE Rakitna, najmanj pa v predelu Turjaka (Mokre in Turjak v GE Mokre-Tur- jak). Mladje listavcev je najmočneje obje- dene na območju GE Vrhnika (Ljubljanski vrh - Gojitvene lovišče LZS!), najmanj pa na območju GE Mokre. Kritična meja obje- denosti naj bi bila nekje med 30 in 35 %. ~bjedenost gozdnega mladja je večja tam, kjer prevladujejo večji strnjeni gozdni kom- pleksi (zahodni predel kraških jelovo-buko- vih gozdov). Tu so prehranski pogoji za veliko rastlinojedo divjad najbolj skromni. Ne glede na jelko in njene probleme v zvezi z naravno obnovo, lahko gozdarji morda razmišljamo takole: ob občutnem zmanjšanju števila jelenjadi pa verjetno tudi srnjadi, bomo prišli v gozdovih nekako do meje, ko bo objedanje mladja od divjadi v mejah "normalnega" in ne bo bistveno vpli- valo na uspeh oz. neuspeh naravne obnove gozdov. GIBANJE DELEŽA JELKE V LESNI ZALOGI GOZDOV Iz grafikonov na sliki 1, v katerih so predstavljeni podatki iz gozdnogospodar- skih načrtov, je razvidno gibanje deleža iglavcev oz. jelke glede na skupno lesno zalogo gozdov. 94 GozdV 53, 1995 Iz grafikonov je razvidno, da delež iglav- cev na območjih , kjer prevladujejo jelovo- bukove, oz. jelove združbe, v letih po 2. svetovni vojni pada. Močno vnašanje smreke (umetne obno- ve) v Bistri že pred 2. svetovno vojno je precej prispevalo k temu, da s padanjem deleža jelke ni v ~naki meri padal tudi delež iglavcev; podobno velja za Ravnik, v mnogo manjši meri morda še za predel Mokre. V obdobju nekako od leta 1955 do danes (40 let) se je delež iglavcev na obravnava- nem območju v povprečju znižal za okrog 11 % (od 6 do 13% v posameznih gospo- darskih enotah). Relativno se je najbolj znižal delež jelke glede na skupno lesno zalogo v GE Bistra (za 32 %), najmanj pa v GE Preserje (za 13 %). Da z naravnim pomlajevanjem ni proble- mov znotraj ograjenih površin, ni potrebno posebej poudarjati. Deloma to pokažejo tudi posnetki, ki sem jih napravil na Mokrcu v obdobju od leta 1978 pa do danes. Na Mokrcu smo zaradi ugotavljanja na- Slika 2. Naravno mladje na ograjeni površini, GE Mokre- Tuqak, odd. 36 (foto: Tomaž Kočar) Preglednica 3: Spremembe v deležu jelke v lesni zalogi gozdov Gozdno- Znižanje gospodarske Obdobje deleža jelke enote , v% od na Bistra 1962-1993 44 12 1941:63%, 1963:56% Ravnik 1960-1990 66 42 1951:78% Rakitna 1960-1990 59/60 33 Borovnica 1955-1986 zasebni 71 48 državni 73 60 Logatec 1958-1988 46 24 Vrhnika 1956-1986 42 22 Ig 1965-1985 51 36 Preserje 1965-1985 69 56 Mokre (predel) 1961-1991 48 31 ravnega pomlajevanja brez vplivov divjadi "šlmfeljski" gozdarji v letu 1978 ogradili ploskev površine okrog 1 ha in jelovo-bukov sestoj na njej večkrat preredčili. Ploskev leži v oddelku 36, pod vrhom Repičnika. Ploskev smo ogradili potem, ko smo si podobne ograjene ploskve ogledali pri so- sedih v gozdnem predelu Mačkovec (prav tako AF din., takrat TOZD Vel. Lašče, KGP Kočevje). V začetku junija 1994 sem si ogledal tudi dve mali ploskvi, ograjeni zaradi istega namena (veliki sta 8 x 8 m oz. 11 x 11 m) v GE Preserje na območju Srebotnika (k.o. Kamnik, odseka 9.b in 24.b; A.-F. din). Ploskvi sta bili ograjeni v letu 1987 oz. 1988. Pri bežnem ogledu sem za ogrado videl največ javorjevega pa tudi brestovo mladje (A. Pseudoplatanus in U. glabra), višine od 1m pa tudi višje. ZAKLJUČEK številčnost divjadi (predvsem jelenjad, delno srnjad) je treba uskladiti s prehrani- tvenimi zmožnostmi gozdov. Ob poudarja- nju naravnega pomlajevanja, kar je biolo- ško in dolgoročno vsekakor utemeljeno, čeprav dolgotrajno, je treba torej najprej uskladiti odnose "gozd-divjad". Kaj se bo potem dogajalo z jelko, odnosno z njeno naravno regeneracijo (obnovo), bo prinesel čas. Z ureditvijo t.eh odnosov se bo gotovo izboljšalo pomlajevanje po naravni poti, tako jelke kot drugih drevesnih vrst. Pro- blem sušenja odraslega drevja jelke pa verjetno ostaja. V primeru zmanjševanja onesnaževanja (kisli dež in podobno) je želeti in upati na izboljšanje stanja tudi v pogledu tega pojava. VIRI 1. Gozdnogospodarski načrt Ljubljanskega gozdnogospodarskega območja 1991-2000. 2. Gozdnogospodarski načrti iz obdobja po 2. svetovni vojni do 1994 za gozdnogospodarske enote: Bistra, Borovnica, Ig, Mokre-Turjak, Pre- serje, Rakitna, Ravnik in Vrhnika. 3. Kočar T., 1990. Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes. Gozd V, 1. s. 43-51. 4. Kočar T., 1990. Gozdni predel Ravnik (Loga- tec). Gozd V, 6, s. 319-327. 5. Kočar T., 1990. Gozdarstvo Turjaške gra- ščine na prelomu stoletja do 2. svetovne vojne (tipkopis). 6. Kordiš F., 1993. Dinarski jelovo-bukovi go- zdovi v Sloveniji. GozdV 53, 1995 95