70
Domači zdravnik in vodnik v mnogih opravilih
mesca maliga travna.
(Zdravnik.^) Star pregovor je, de vreme tega mesca je nar bolj spremenljivo, tedej je tudi veliko bolnikov. Pljučnice, posebno pljučna jetika, veliko ljudi spravijo v grob. Ni tedej varno, se prehladiti. Vert-nine, kresa, bobovnik, motavilc in druge spomladanjske pervine so zdravju tečne.
(^Poljski vodniki) Ako vreme p o p r e j s n j i g a mesca marsikteriga poljskiga dela in setve ni pripustilo, ga berž opravi ta mesec. Krompir sadi v drugi polovici tega mesca po naukih Novic. Bog daj! de bi ne gnjil. Nezanašaj se samo na krompir, vunder pa ga tudi ne opusti. Upati je, de bo spet dobro rodil. — Turšica se začne okoli sv. Jurja saditi. L en o vi c (^zgodnji lan) se seje okoli sv. Jurja, tode ne kadar je zlo suho, dežja počakaj, ker v suhim vsejani lan nikoli dobro ne stori. Po skušnjah Belgijancov da zgodnja setev lanu nar tanjši predivo. — Ta mesec ima kmetovavec silno veliko opraviti s setvijo j ar i ga žita. Ako se spomlad suha kaže, je prav, ako se jari ječmen zgodej seje. Umen kmet skerbi za bogat pridelk živinske piče, torej seje šta-jarsko in nemško deteljo, grahovko, turšico i. t. d. de bo imel tako zelenjavo živini klasti. Deteljša se konec tega mesca in pri mokrotnim vremenu gipsajo , ali tudi z gnojnico polivajo, ali s pepelam potrosijo. — Konec tega mesca se dajo hmelju koli.
Iz travnikov se vsa nesnaga čisto pograbi. Ako se močenje ali gnojenje travnikov ni perve dni tega mesca zgodilo, je pozneje že prepozno. Dobro je tudi travnike z brano prevleči, de se mah poterga; pepel mah mori, sene'no drobovje travno seme zaseje.
(SetevvertninJ, ktere radi delj časa mlade (Trišne) vživamo, kakor graha, salate , retkvice i. t. d. ponovi. Tudi fižol se da že sred tega mesca saditi. Špargelj-nove gredice prekopaj in poravnaj, de potem kalijočiga špargeljna ne poškodješ. — Ce poprejšnji mesec sejan kapus ni ozelenel, ga drugič sej. Na polji namenjeni kapus in zelje se tudi zdej seje. Konec mesca, ako se ni več zmerzline bati, se kumare, buče, dinje sade. Kakor hitro murva ozeleni, se mraza nič več bati ni. —
(Vertndr) ima opravil, ktere smo že mesca sušca razložili, še zmirej dovelj.   Gosence pridno trebite.
QVinorejic) je pogleštal vinograd, de so količi vsi postavljeni ali pa terte sicer privezane.
(Platnoin prejo beliti) je nar boljši čas, kadar drevje cvete.
Zdej je brezje za metle nar boljši, dokler še zelenja ne požene, tedaj se z metlami zdej preskerbi.
Mavrohi  (smereki)   po   pervim  dežji   za  snegam
rastejo, daj jih naberati. —
{
71