Prebujene Domžale
Dobimo smo tudi Oktoberfest Domžale
stran 22
NK Domžale
Čestitke nogometašem ob 90-letnici obstoja
stran 23
KD Bernik
Začetek abnomajske sezone v Kulturnem domu
strani 17
Intervju
Ana Medved
stran 4
Bio tržnica v Češminovem parku je bila 1. oktobra polna obiskovalcev in ponudnikov zdrave hrane.
Ajda Stina Turek postala prvi glas Primorske 2011
V	soboto, 1. oktobra 2011, je v Bovcu potekal Festival Prvi glas Primorske 2011, na katerem je nastopilo 15 odličnih izvajalcev, ki so v živo zapeli ob spremljavi Big Banda Nova iz Nove Gorice. Na Festival, ki je namenjen še neuveljavljenim pevcem iz vse Slovenije ter iz zamejstva, starejšim od šestnajst let, se je prijavilo šestindvajset pevk in pevcev.
V	močni konkurenci je 1. nagrado
strokovne komisije in naziv Prvi glas Primorske 2011 osvojila Ajda Stina Turek. Zapela je pesem Nihče ne ve, ki jo poznamo po izvedbi Anike Horvat. Nagrada Zlatorog - Velika nagrada Občine Bovec po izboru strokovne žirije, ki je šla letos v Ajdine roke, je poleg naziva tudi unikatna steklena skulptura Maje Zaplotnik, snemanje v studiu Radia Koper ter sodelovanje z Big Ban-dom Nova iz Nove Gorice. Ajdi iskreno čestitam za njen veliki uspeh in ji še naprej želim veliko dobrega ustvarjanja.
Toni Dragar
PRAZNiK ZDRAVE HRANE
Bio dan
v
v Češminovem parku
Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve vabijo krajane na žalno komemoracijo, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2011, ob 18. uri, na pokopališču v Domžalah! Vabljeni!
Občina Domžale in Zveza ekoloških kmetov sta na prvi oktobrski dan pripravili prvi bio dan v Češmi-novem parku. V sončnem sobotnem dopoldnevu je park zaživel z več kot tridesetimi stojnicami slovenskih ekoloških kmetovalcev iz vseh slovenskih regij, med njimi so bili tudi naši lokalni pridelovalci, dru-
štvo AJDA, kmetija Šinkovec Pavla, Ivanka Brodar in Tina d.o.o. Obiskovalci so se seznanili s prednostmi ekološko pridelane hrane, obenem pa tudi poskusili njihove dobrote čebelarskih izdelkov, peciva, bio slaščic in kruha ter različnih sirnih namazov in mlečnih izdelkov.
Stran 5
Domžalskemu podjetju Locus d.o.o. in mag. Jelku Valenča-ku iskreno čestitamo za prejeto priznanje Zlati svinčnik za urbanistični načrt Šempetra in Vrtojbe. Občina Domžale
^ 080 22 36
www.hp.cGTnmírce.Bl
Občina Domžale, Krajevna skupnost Jane - Rodica, Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Jarše - Rodica
vabijo na
komemorativno slovesnost,
ki bo v petek^ ^^^ ^^^ra 2011, ob 17. uri pri spomeniku NOB
v Zgornjih Jaršah pred
,
posvečeno 83 padlim borcem, aktivistom, internirancem v koncentracijsih taboriščih, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja v času druge svetovne vojne ter Dnevu spomina na mrtve.
Slanostna govornica gospa Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale
Kulturni program bodo izvajali: Učenci OŠ Rodica oddelek Jarše, Ženski pevski zbor Stane Habe, Godba Domžale
Občina Domžale je v letošnjem letu obnovila spomenik in urdila njegovo okolje.
2
iz urada župana
21. oktober 20ii
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je nova številka Glasila Slamnik. Številka v kateri smo še enkrat več pokazali, da so Domžale lahko zelo aktivno mesto, da je dogajanje v našem mestu prebujeno. Če smo bili aktivni zadnje tedne poletja (Etno rock festival, 1. domžalska noč, BAVI, Hitovo sejmarjenje), pa se naše aktivnosti niso končale niti v mesecu oktobru. Poleg številnih dogodkov ob Tednu otroka, smo doživeli tudi prvi pravi domžalski Oktoberfest, ki so ga s predstavitvami pospremila številna društva in organizacije, sovpadal pa je z 90-letnico domžalskega nogometa. Vmes se je zgodil še Bio dan. Domžale so spet rajale, bi lahko rekli. Bi nekdo, ki je prvič obiskal naše mesto v zadnjih tednih, sploh upal pomisliti na naš sloves, spalnega naselja? Bolj težko^ Seveda pa leto še ni končano, čaka nas še kar nekaj aktivnosti o katerim bomo pisali tudi v Slamniku. Pred nami so krompirjeve počitnice. Čas, ko otroci, ki so komaj dobro zakorakali v šolske klopi, ponovno izkoristijo nekaj prostih trenutkov za nabiranje energije ter premagovanje obveznosti do naslednjih počitnic. Hkrati bo to tudi čas, ko se bomo spomnili tistih, ki jih ni več med nami. Ob prvem novembru bodo tudi po naši občini potekale komemoracij, prav tako je to čas, ko obiščemo zadnja počivališča in se tako in drugače v srcu spomnimo najbližjih, ki jih ohranjamo v svojem spominu.
Poskusite letos, ob vseh spominih na tiste, ki jih ni več med nami, misliti predvsem na tiste, ki so še vedno z vami. Poskusite jim posvetiti nekoliko več časa kot to storite običajno ob hitrem ritmu življenja, ki ga imamo danes. Naredite tisto, česar običajno ne storite. Usedite se za trenutek in razmislite kaj lahko naredite v svojem življenju, da boste več trenutkov preživljali v družbi tistih, ki jih imate najrajši. S pozitivnimi cilji za prihodnosti
Mateja A. Kegel v.d. odgovorne urednice
Opravičilo
V zadnji številki Slamnika je v prispevku o 9. seji Občinskega sveta prišlo do napake pri navedbi svetniške pobude, ki jo je posredoval Jure Dokl, SDS. Jure Dokl je povedal, da v letošnjem letu ni zagotovljenega prevoza učencev po zadnji uri v KS Ihan in da je bil s strani sveta staršev obveščen, da je razlika med ceno varovanja učencev in prevozom samo nekaj centov na mesec. V primeru, da so te navedbe pravilne, podaja pobudo, da se ta razlika poveča do te mere, da bo možen prevoz po končani 6. oziroma 7. šolski uri. Za napako se opravičujemo.
OB tednu otroka
v
Zupanov sprejem
osnovnošolcev
V ponedeljek, 3. oktobra 2011 ob 12. uri, sta župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc sprejela po dva predstavnika iz vsake od domžalskih šol, njihove mentorje oziroma spremljevalce ter predsednico Zveze prijateljev mladine Emo Škrjanc. Zupan je uvodoma pozdravil vse navzoče in jim na samem začetku na kratko predstavil delovanje Občinskega sveta, delovanje občine in aktivnosti, ki se v tem trenutku dogajajo v sami občini, ob tem pa seveda poudaril tiste investicije, bodo najbolj dobrodošle prav za otroke in mladino. Poudaril je, da si Občina Domžale izredno prizadeva, da bi kot športna občina lahko za mlade poskrbela tudi preko novega športnega oddelka v Gimnaziji Domžale in preko nove telovadnice, kar pa je žal veliko težje, kot je bilo v začetku mišljeno. »V Gim-
naziji Domžale bi ne le imeli radi športnega razreda, temveč lahko rečem, da ga skoraj zahtevamo, saj je v naši občini toliko kvalitetnih športnikov, da si športni razred zaslužimo,« je povedal župan Dragar in nato besedo predal še podžupanji. »Ni naključje, da smo se pred leti vključili napeti vse sile, da smo bili sprejeti v skupino otrokom prijaznih mest, saj je število populacije, ki jo vi danes tu predstavljate, eno od večje populacije. Obenem se v našo občino priseljujejo tudi nove družine in s tem veliko mladih, ki jih je potrebno na nek način zadovoljiti, obenem pa tudi izrabiti njihovo energijo, pripravljenost in ideje, ki jih imate, da bi nam bilo v tem našem lokalnem okolju čim lepše,« je povedala podžupa-nja in nadaljevala, da si občina zelo trudi ugoditi zahtevam mladih, ob tem pa ohraniti občino čim bolj zeleno, tu pa je
poudarila predvsem zeleno os ob Kamniški Bistrici. Požupa-nja je še povedala, da je prav Zveza prijateljev mladine tista organizacija, ki naj bi povezala interese mladih in občine in jih tudi vzpodbujala. Občina sodeluje z mnogimi društvi in zvezami in ena od teh je tudi Zveza prijateljev mladine, ki je aktivna predvsem pri počitniških dejavnostih in aktivnostih. »Zelim, da bi ta teden, ki vam je posebej namenjen, preživeli kar se da lepo, obenem pa vse lepo vabim, da se v sredo udeležijo dogodka, ki bo v popoldanskem času potekal v parku ob občinski stavbi. Ema Škrjanc je povedala, da je že pregledala programe in delovne načrte nekaterih šol, preko katerih je več kot očitno, da se o knjigi in delu z njo na šolah že veliko pogovarjajo. Predvsem pa ji je bilo izredno všeč sporočilo predsednika Bralne značke, Slavka Preglja, »da kdor gre z dobro knjigo
v	svet, vedno pride na zeleno vejo. Tudijaz si želim, da boste
vi	tisti, ki boste povedli to našo čudovito državo na zeleno vejo.« »Če pogledamo današnje srečanje, naš namen ni, da otroci govorite skozi mentorje, temveč da tudi sami poveste, kakšna so vaša razmišljanja o občini, kaj bi spremenili in kakšne so vaše želje,« je dejala Škrjančeva in za konec otrokom zaželela vse najlepše ne le v tednu otroka, temveč skozi celo šolsko leto.
Zupan je za tako ob koncu besedo predal besedo tudi otrokom, ki so svoja vprašanja in mnenja osredotočili predvsem na združitev odbojkarskega igrišča in bazena v Športnem parku Domžale, možnosti druženja in bolj pestrega dogajanja za mlade ter na možnosti večih filmov, namenjenih za mladino, čisto za konec pa so županu učenci iz^OŠ Rodica predali delo Teje Šabec iz 7. b razreda, ki je naslikala »Okno Kofutnikove domačije«.
TONI DRAGAR
Legenda živi naprej
Zelo pogosto se zgodi, da umetniki, ustvarjalci, poslovneži ali glasbeniki postanejo slavni in cenjeni šele po smrti. To dejstvo ne velja za dve legendi, ki ju je svet izgubil v enem samem tednu: Lojzeta Slaka in Steva Jobsa. Legendi, ki sta zaznamovali domači in mednarodni prostor, legendi, v kateri so bile neprestano vzrte oči njunih privržencev, ljubiteljev in občudovalcev, legendi, za kateri nikoli ne bomo rekli, da sta nadomestljivi. Tako Lojze Slak kot Steve Jobs sta vsak po svoje za seboj pustila močne sledi, ki jih čas nikoli ne bo izbrisal. Brez njiju bi bila glasbeni ali računalniški svet popolnoma drugačna, brez njiju bi se zgodovina drugače pisala, igrala ali pela. Lojzeta Slaka, enega najboljših slovenskih narodnozabav-nih glasbenikov, sem poznal tudi osebno. Njegova vdanost
tlasbi do svojega zadnjega ne nas je močno razveselila, njegova smrt močno pretresla in razžalostila. Verjamem, da je bila želja vseh nas nadaljevanje njegove kariere, glasbe, igranja harmonike, smeha in zabave. Vedeli smo, da se vse lepo pač enkrat konča, vendar si tako zgodnjega odhoda Lojzeta Slaka ni znal predstavljati nihče. Naša srca je zaznamoval
s svojo karizmo, melodijami, besedili, občutkom za ljudi in širokim repertuarjem pesmi. Zaznamoval nas je s svojo osebnostjo, zadovoljstvom, neusahljivim nasmeškom in dobro voljo.
Prav Lojze Slak je človek, ki je dokazal, da je v življenju potrebno početi tisto, kar te najbolj veseli. Njegova življenjska zgodba, ki ga je peljala čez nič-koliko ovir, je vedno pristala pri diatonični harmoniki. Najprej je igral kot majhen, še predšol-Lu
ski fantič pri stricu Ludviku, kasneje kot samostojni godec na ohcetih, nato pa v ansamblu. Lojze nikoli ni miroval in rečem lahko le, da ne miruje niti danes. Ostaja del naše domače zabavne glasbene scene, njegove pesmi pa ostajajo del naših življenj. Ne bo minil dan, ne da bi na mnogih radijskih in televizijskih postajah ne slišali njegovih pesmi, ne bo minil dan, ko si marsikdo ob delu ne bo mrmral ali pel njegovih melodij.
O Lojzetu Slaku bi lahko govoril v nedogled, a naj rečem le še to, da sem izredno ponosen na to, da smo lahko imeli med nami takšnega glasbenika, kot je on. Nikoli ga ne bomo pozabili in ga bomo v svojih srcih in glasbi s seboj nosili naprej.
OBVESTILO
Ob dnevu spomina na mrtve bo na območju pokopališč veljal prometni režim kot v prejšnjih letih. Voznike vljudno napro-šamo, da svoja vozila parkirajo na urejenih površinah in ne na zelenicah ter da v vozilih, zaradi pogostih vlomov, na vidnih mestih ne puščajo torbic, aktovk, denarnic in drugih vrednih predmetov.
Domžalsko podjetje Locus prejelo priznanje Zlati svinčnik
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) od leta 2004 vsako drugo leto podeljuje strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Namen pregledne razstave članov in podelitve priznanj je promovirati kakovostno arhitekturo in ureditve odprtega prostora v širši javnosti, ob tem pa dvigati zavest o kulturni in ustvarjalni razsežnosti projektiranja in prostorskega načrtovanja. Priznanja prejmejo projekti, ki ustvarjajo kvaliteten prispevek h gradnji lokalnega okolja. Osrednji dogodek ZAPS, mednarodna konferenca Dan arhitektov in podelitev najprestižnejših nagrad s področja arhitekture, krajinske arhi-
tekture in prostorskega načrtovanja v Sloveniji, se je odvijal v Ljubljani, 6. oktobra 2011.
Priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja v obdobju od 2006 do 2011 je mednarodna žirija v letu 2011 podelila v naslednjih kategorijah:
-	izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (prostorski načrt lokalne skupnosti, regije, države ali čez-mejne ureditve, smiselno soroden načrt ali izvedbeni prostorski načrt),
-	študije, strokovne podlage in raziskave na področju prostorskega načrtovanja.
Zlati svinčnik sta za urbanistični načrt Šempetra in Vrtojbe letos prejela domžalsko podjetje Locus,
d. o. o., in mag. Jelko Valenčak.
Mednarodna žirija je v utemeljitvi podelitve priznanja zapisala: »Urbanistični načrt za naselji Šempeter in Vrtojba je uspešen poskus načrtovanja skupnega urbanega območja naselij, ki sta v neposredni bližini pomembnih regionalnih središč, Nove Gorice in italijanske Gorizie. Razvoj naselij, še zlasti v neposredni bližini pomembnejših urbanih središč, je deležen neprimerne na-črtovalske obravnave in praviloma prepuščen strateško nepremišljenim ali celo stihijskim odločitvam. Projekt ima pomemben metodološki pristop in jasno izražen osnovni koncept prostorskega razvoja območja. Nedvomno gre za projekt, ki bo pripomogel k obogatitvi aktual-
1

ne načrtovalske prakse, predvsem v smislu spodbujanja uravnoteženega in trajnostnega prostorskega razvoja naselij in kakovosti bivanja, zagotavljanja ambientalnih kakovosti prostora in varstva okolja.«
Domžalsko podjetje LOCUS, d.o.o., sodi med največja prostorsko načrtovalska podjetja v Republiki
Sloveniji. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področij prostorskega načrtovanja, komunalnega gospodarstva in prostorske informatike vodi izdelavo strateških in izvedbenih prostorskih projektov na celotnem območju Slovenije.
Podjetje pripravlja tudi nov občinski prostorski načrt Domžal ter urbanistični načrt mesta Domžale in ostalih centralnih naselij v občini. Nov občinski prostorski načrt in urbanistični načrti bodo temeljna podlaga za prostorski razvoj občine v naslednjih dveh desetletjih. Urbanistični razvoj Domžal je bil vse od začetka nastanka mesta preveč spontan, kar se odraža tudi v podobi mesta in prostorskih problemih. Vendar pa je z zadnjimi projekti urejanja rekreacijskih površin ob Kamniški Bistrici, parkovnih ureditev, gradnje družbene infrastrukture in tudi nekaterih urbanih prenov
ulic, občina že nakazala novo smer urejanja prostora, ki teži predvsem k izboljšanju urbane podobe in kvalitete bivanja v Občini Domžale. Projekt priprave novih prostorskih načrtov občine je v zaključni fazi priprave osnutka, Občina Domžale pa ga bo predstavila in promovirala z nizom predstavitev, predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Domžalskemu podjetju LOCUS, d.o.o, ob tem izjemnem dosežku iskreno čestitamo, saj je dokazalo, da domžalska podjetja postavljajo standarde za uspešno in kvalitetno delo na področju celotne Slovenije. Upamo, da bo tudi nov urbanistični in prostorski načrt Domžal, ki ga prebivalci Domžal nestrpno pričakujemo, naletel na pozitiven odziv in začrtal novo smer razvoja in urejanja prostora ter tako izboljšal kvaliteto bivanja in urbano podobo občine.
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiČ • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
21. oktober 2011
iz urada župana
3
Gradnja protipoplavnih nasipov ob avtocesti Gorjuša-Krumperk
Obilno deževje je zaznamovalo prejšnjo jesen in in ob tem povzročilo poplavljanje vodotokov na večih predelih naše občine, med njimi tudi območje ob avtocesti pri Gorjuši, kjer so poplave od izgradnje avtoceste dalje pogostejše.
Občina Domžale si že vrsto let intenzivno prizadeva, da se problem poplavljanja uredi tudi na tem območju, zato je posredovala več zahtev Agenciji RS za okolje. Zahteve so bile v lanskem letu sprejete, zato so se začeli usklaje-
valni sestanki z izdelovalci protipoplav-ne študije, izvedena je bila hidrološka preverba prostornine zadrževalnega dela visokovodnega vala, natančneje pa je bil izrisan tudi obseg poplav in izdelan elaborat zadrževalnika Rača, ki je
ključen za režim obratovanja in krmiljenja z zapornicami. Ponovno je bila pregledana tudi situacija ob zadrževalniku Rača, kjer je bilo ugotovljeno več pomanjkljivosti (nezaščiten propust pod avtocesto, nenarejeni nasipi ob cesti), ki v veliki meri vplivajo na razlitje vode na tem območju. DARS je poleti pristopil k izvedbi pro-tipoplavnih ukrepov pri nadvozu Gor-juša, ki pa so še vedno v teku. Izvajalec bo zaprl cevne propuste pod avtocesto na vzhodni strani med zapornico Rača in mostom Radomlja ter izvedel omejitev vtoka vode v cevne prepuste, ki odvajajo padavinsko vodo z avtoceste v zadrževalnike. Izvajalec bo zgradil nasip med Račo in nadvozom ob avtocesti, tako da se bo nasip jarka pri Rači priključil na nasip avtoceste, pri nadvozu pa na nasip stožca. Poleg tega se bodo zgradili nasipi tudi ob zadrževalnikih. Vsa navedena dela bodo zaključena predvidoma do konca leta. Upamo, da bomo s temi ukrepili dodatno pripomogli k večji poplavni varnosti tega območja.
Urad župana
Občinske investicije v teku
Tudi v jesenskem času Občina Domžale nadaljuje z različnimi investicijami. V Ihanu so izvajalci pričeli z deli na kanalizaciji. Trenutno dela potekajo v Prelogu, kjer se poleg fekalne kanalizacije prenavlja tudi meteorna, obenem pa poteka tudi obnova vodovodnega omrežja. Po zaključku del bo sledilo polaganje grobega asfalta, za naslednje leto pa tako preostane le še polaganje finega asfalta ter izdelava talnih označb. Kanalizacijska dela v Stobu so že zaključena, na Podrečju, kjer se je obnovil tudi vodovod, pa bodo dela končana v nasle-
dnjih dneh. V Študi poteka obnova vodovodnega omrežja.
V Biščah se nadaljuje izgradnja mostu čez Kamniško Bistrico. Izvajalec v teh dneh namešča pilote za temelje novega mostu, sledilo bo opažanje opornih zidov in vlitje temeljev ter betoniranje glavne konstrukcije mostu. Novi most bo zgrajen predvidoma do konca leta. Ob Kamniški Bistrici se pričenjajo dela za ureditev peš poti proti Prelogu, na cesti Pot za Bistrico pa so zaključena dela na kanalizaciji in vodovodu. Občina pospešeno izvaja tudi aktivnosti,
povezane z gradnjo vrtcev. Projekti za vrtec Krtek v Ihanu so narejeni, vložena pa je tudi vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Občina bo po pridobitvi gradbenega dovoljenja nadaljevala s postopki za pridobitev izvajalca. Ti postopki bodo zaključeni predvidoma do konca letošnjega leta.
V Domžalah je v Hali komunalnega centra že urejeno pritličje, dela pa se nadaljujejo v prvem in drugem nadstropju vzhodnega servisnega objekta. Izvajalci nadaljujejo z zidarskimi deli za povečanje domžalskih mrliških vežic oziroma izgradnjo tretje vežice. Prenova Kamniške ceste je v teku, zato je cesta v celoti zaprta za ves promet, prav tako tudi pločnik in kolesarska steza.
Kamniška cesta bo zaprta predvidoma do začetka oziroma sredine decembra, kasneje pa se bodo dela nadaljevala tako, da bo promet urejen izmenično po enem voznem pasu.
Občina Domžale bo pričela z izgradnjo javne razsvetljave in pločnika v Nožicah, ki bo potekal od začetka Nožic do meje s kamniško občino.
V prejšnji številki Slamnika je v prispevku o občinskih investicijah prišlo do napake. Most čez Kamniško Bistrico se obnavlja v Biščah in ne na Podrečju, kot je bilo zapisano. Za napako se vam opravičujemo.
Občina Domžale, Urad župana
Iskrene čestitke bisernoporočencema Mariji in Jožetu Rape
Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je danes obiskal bisernoporočenca Marijo in Jožeta Rape ter jima iskreno čestital za
njuno 60. obletnico poroke. Oba zakonca sta bila obiska župana izredno vesela in ga seveda povabila tudi na slavje, ki bo jutri potekalo v družinskem krogu. »Če danes seštejemo vse družinske člane, jih naštejemo kar 33,« je dejal Jože Rape, ki nato začne naštevati svojih pet otrok (tri hčere in dva sinova), vnuke in pravnuke.
Gospa Marija, rojena Kralj, se je rodila 30. julija 1928 pri Mgan v Prelogu in bila ena izmed petih otrok. Kot zelo mlada je že pomagala pri strežbi in pospravljanju v gostilni, sicer pa hodila v šolo v Ihan. Gostilno in delo v njej zelo rada spominja, precej hudomušno pa še danes pove, kako zelo veliko snubcev je imela med delom, kjer je spoznala tudi svojega moža Jožeta. Marija se zelo rada spominja svojih preteklih pevskih dni, katerih je prav tako deležna že dolgih 60 let. Zelo rada poje in se že sedaj boji, ko bo prišel čas, da bo ne mogla več hoditi na pevske vaje.
Jože se je rodil 29. maja 1924 v Domžalah in bil prav tako eden izmed petih otrok. Slavljenec se ob spominih na svoja mlada leta hitro spomni težkih časov, dela in bojev ter življenja, ki bi se skoraj da končalo v Ameriki. Še danes mu ni žal, da je ostal v Sloveniji, natančneje v Domžalah, kjer je tudi spoznal svojo nevesto Marijo.
13. oktobra 1951, po štirih letih prijateljstva, sta se odločila, da združita svojo življenjsko pot, na kateri sta si ponovno ustvarila veliko družino. Marija je Jože-
tu povila pet otrok: hčerko Marijo, sina Jožeta, hčerko Veroniko, hčerko Jelko in najmlajšega sina Leona. Marija nikakor ne more prehvaliti svojih otrok, na katere je izredno ponosna, obenem pa vesela njihovih obiskov ter njihove nesebične pomoči, predvsem v kuhinji.
Na zakonca Rape je ponosnih veliko domžalčanov, saj sta med občani in občankami znana kot velika dobrotnika. Zdi se, kot da bi z največjim veseljem trgala od svojih ust, da bi lahko pomagala drugim, naj si bo posameznikom, društvom ali pa organizacijam.
Žal se način vedenja, življenja, vrednot in ljubezni s časom močno spreminja. Vrednote v preteklosti danes ne pomenijo skoraj nič več, način življenja v preteklosti je danes pozabljen. A zakonca Rape še vedno živita tako kot prej, sta srečna, polna ljubezni, pozitivnih misli in veselega duha. Seveda jima vsi želimo, da tako ostane za vedno. Zakoncema Rape iskreno čestitamo in jima želimo vse najlepše in najboljše še mnoga leta!
OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
Spomeniki in obeležja
Bliža se 1. november, dan spomina na mrtve, čas, ko bomo z obiskom pokopališča ali spominskega obeležja, nekateri pa le v mislih, vsaj trenutek časa namenili spominu na tiste, ki jih ni več z nami. Pred letošnjim praznikom se pomudimo pri spomenikih in spominskih obeležjih v naši občini. Spomeniki so dober kazalec kulturnega stanja svojega okolja in odnosa do lastne preteklosti. Njihov status se ureja na lokalni ravni. Za njihovo vzdrževanje so skladno z zakonodajo odgovorni njihovi lastniki, občina in država.
Za Občino Domžale je strokovna sodelavka Zavoda za varstvo kulturne dediščine pripravila popis spomenikov in elaborat osnovnega vzdrževanja. V njem je zajetih 78 spomenikov in obeležij, za vsakega od njih je pripravljen zgodovinski opis z vsebino, osnovni tehnični podatki in napotki za osnovne naloge vzdrževanja.
Eden ključnih problemov je lastništvo zemljišč, na katerih so spomeniki postavljeni, saj gre večinoma za zasebno lastnino. Reševanja se v Občini Domžale lotevamo načrtno in postopno, vodilo je urediti lastništvo z odkupom ali zamenjavo zemljišč, s pogodbami o služnostnih pravicah, najprej tam, kjer je potrebna tudi temeljitejša obnova ali restavriranje spomenika. Nekateri spomeniki stojijo na javnih prostorih, a jih skoraj ne opazimo. Zastirajo jih visoke žive meje, prometni znaki, razraščene krošnje dreves. Omejitev obsega obnove narekujejo finančne zmožnosti in obseg vsakoletnega proračuna, namenjenega ohranjanju kulturne dediščine.
V letu, ki se počasi izteka, smo lahko z obsegom obnove in revitalizacije ožje okolice spomenikov zadovoljni.
Obnova Spomenika žrtvam druge svetovne vojne v centru mesta je trajala res (pre)dolgo, je pa opravljena strokovno in v celoti. Dostojno podobo je dobilo Spominsko znamenje talcem na Šumberški cesti, urejeno je zeleno okolje Grobišča borcev NOB v Ihanu. Z lastniki zemljišč spomenika v Kriškarjevih smrečicah v Preserjah smo sklenili pogodbo o služnosti, da pa ne bo ob praznovanju odhoda prvih mož v partizanske vrste zastava plapolala kar z drevesa, smo ob spomenik namestili drog za zastavo. Odkupili smo zemljišča, ki sodijo k Spomeniku padlim in požgani vasi na Oklem, še pred zimo pa bo potrebna sanacija tega spominskega obeležja.
Največ pozornosti in denarja pa smo namenili prenovi Spomenika padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja v Zgornjih Jaršah.
S pridobitvijo lastništva zemljišča smo se odločili za temeljitejšo prenovo, njen cilj pa je bil na dostojen način osvežiti spomin na dogodke in ljudi, ki jim je bil spomenik posvečen ob odprtju leta 1953. Spomenik opominja in spominja na streljanje talcev v neposredni bližini. Pet mladih življenj je bilo 29. avgusta 1941 nasilno prekinjenih kot maščevanje zaradi napada na okupatorjevega ovaduha. Strah in obup prebivalcev, ki so jih nagnali opazovat kruti dogodek z namenom ustrahovanja, je jasno razpoznaven iz naskrivaj posnete fotografije, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Z vlaka jo je skrivaj posnel pogumen domoljub, posnetka pa ni nikoli videl. Sovražniki so ga opazili, uspelo mu je zbežati in skriti fotoaparat, ponj pa se nikoli ni vrnil, saj je kasneje padel kot partizanski borec.
Slaba dva meseca kasneje, 28. oktobra, so v borbi z enoto nemške vojske na Golčaju nad Blagovico padli prvi partizani tega območja, spominu nanje je posvečen tudi praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Med imeni 83 rodoljubov, vklesanih v spomenik, so poleg naštetih žrtev imena borcev in bork narodnoosvobodilnega boja, aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda, internirancev v koncentracijskih taboriščih, talcev in drugih žrtev okupatorjevega nasilja iz časa 2. svetovne vojne z Rodice, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš ter tovarne Induplati. Spomeniki ohranjajo spomin in opominjajo. Naj se dogodki, trpljenja in tragedije, ki so jim posvečeni, nikoli več ne ponovijo.
Andreja Pogačnik Jarc
4
intervju
21. oktober 20ii
ANA MEDVED
Ljudje se preveč ukvarjamo sami s seboj
Pomen prostovoljstva se vidi na vsakem koraku, pa vendar je danes največji poudarek, ko govorimo o prostovoljstvu, ravno v nevladnem sektorju. Nevladne organizacije so tiste, od katerih se nekako pričakuje, da bodo opravile »vse« prostovoljno delo, da bodo skrbele za dodano vrednost naši družbi. Ko je treba pohvaliti, pa je marsikdaj vse pre-potiho izrečen enostaven hvala, ki je prostovoljcu marsikdaj dovolj, da ve, da je na pravi poti, da vidi, da je njegovo delo cenjeno. Tudi v Domžalah imamo veliko prostovoljcev in prostovoljk. Ena izmed njih je Ana Medved, gospa, ki je aktivna na številnih področjih, med drugim tudi članica Zveze prijateljev mladine Domžale, ki je aktivna skozi vse leto, največ poudarka pa smo jih dali V mesecu oktobru ob Tednu otroka.
Ana Medved počasi zaključuje poklicno pot učiteljice na Osnovni šoli Rodica. Kot pravi, je svojemu po-Idicu predana in vedno rada pomagam učencem, staršem in kolegom, ki njeno pomoč potrebujejo. Za to predano delo je leta 2007 prejela tudi Bronasto plaketo Občine Domžale.
Poleg poučevanja je še mentorica Šolske skupnosti učencev, skrbnik Šolskega sklada, mentorica Turističnega krožka, ki povezuje šolo s krajem in Turističnim društvom Jarše-Rodica, v Domžalah pa je članica sveta Kš šlavka Šlandra. Hkrati je Ana Medved mati dveh odraslih otrok, v popoldanaskem času pazi svojo vnučko, ker sta starša zaposlena v glasbenih šolah. Poleg vsega tega skrbi tudi za svojega invalidnega moža, ki nenehno potrebuje njeno pomoč. Bogato življenje, poln delovni čas in prostovoljno udejstvovanje Ane Medved, je bil poleg vsega ostalega razlog, da je bila letos povabljena k predsedniku države kot predstavnica domžalskih prostovoljcev.
Ste ena izmed letošnjih prostovoljk leta, ki vas je sprejel tudi redsednik države. Kako je prišlo
So
tega, kaj ob tem občutite?
Izbrana sem bila kot prostovoljka z najdaljšim stažem v Zvezi prijateljev mladine Domžale. Ko me je Ema Škerjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale, seznanila, da bom kot ena izmed 100 prostovoljcev sprejeta pri predsedniku države, sem bila kar malce vznemirjena in počaščena. Ta dan sem nestrpno pričakovala. Ko sem prejela vabilo protokola, sem ga ponosno pokazala sodelavcem in družini. Takega vabila nisi deležen vsak dan.
Kaj vam pomeni prostovoljstvo, obvezo, zapolnitev prostega časa ali kaj več?
Prostega časa skoraj nimam, saj sem ves čas vpeta med delo in družino. S svojim prostovoljnim delom pa izražam občutljivost do pomoči potrebnim. V prvi vrsti so to otroci, ki imajo kup vidnih in nevidnih problemov in pri meni iščejo nasvete in pomoč. Pri tem delu vztrajam tudi zato, ker opažam, da je premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno pomagati sočloveku.
Kako pa sicer ocenjujete prostovoljstvo v Sloveniji? Zakon o pro-stovoljstvu je pred časom na noge postavil precejšnji del javnosti, ki se s prostovoljstvom ukvarja, kako vi gledate na to?
Veseli me, da se za prostovoljstvo odločajo tudi mladi ljudje. V šolah so poskrbeli za delo mladih prostovoljcev, ki se pripravljajo z manjšimi deli, da nekoč postanejo prostovoljci v pravem pomenu besede. Na naši šoli že kar nekaj let skrbimo za podmladek. Te učence pripravljamo na opravljanje prostovoljstva in jim razvijamo čut za sočloveka.
Za nami je teden otroka, katere aktivnosti ste ob tem pripravili v Domžalah?
Po osnovnih šolah so ta teden za učence pripravili številne zanimive popoldanske aktivnosti. V ZPM Domžale pa smo poskrbeli za izjemen sredin program, ki so ga oblikovali učenci domžalskih osnovnih šol, Knjižnica Domžale, glasbena skupina Kontrabant in drugi. Izdelovali smo vodne rakete, delali različne cvetlične aranžmaje, šivali, izdelovali igrače, se podili po šprtnem poligonu in brali pod drevesi... Ta dan smo otrokom in njihovim spremljevalcem spekli tudi 30 kg kostanja. V petek smo v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika za otroke organizirali brezplačno kino predstavo Beli bober.
Tudi sicer ste zelo aktivni v Zvezi prijateljev mladine Domžale, katere aktivnosti sicer pripravljate?
Za nami je že uspešno zaključeno letovanje otrok na morju in teden otroka. Pred nami so jesenske počitnice, med katerimi za učence osnovnih šol, ki nimajo ustreznega varstva, vsako leto v drugi šoli organiziramo počitniški program. Največji izziv nas čaka ob koncu leta, ko pripravljamo različne delavnice in predstave, ki popestrijo popoldneve otrokom različnih starosti. Pripravljamo se na občinski in medob-
činski otroški parlament. Letošnja tematika nosi naslov Junaki našega časa. Pred nami pa so že priprave delavnic za popestritev zimskih počitnic.
Kaj pa področje, ki vas najbolj veseli, ko govoriva o prostovoljstvu?
Delo z mladimi vseh starosti je moje področje. Opravljanje različnih dejavnosti, ki popestrijo otroški vsakdanjik, me zelo veseli. Posebno se potrudim pri načrtovanju različnih delavnic, kjer moram poskrbeti za celoten projekt, od ideje do izdelka. Rada pa pomagam tudi s toplo besedo in drobnimi nasveti, ko se človek znajde v različnih težkih situacijah. Najbolj sem vesela, ko srečam svoje nekdanje učence in ljudi, ki sem jim pomagala, in se mi po dolgih letih zahvalijo za to mojo pomoč. Dobrih del človek ne pozabi.
Menite, da se Domžalčani in Dom-žalčanke v svojem prostem času dovolj posvečamo prostovoljstvu? Se zavedamo pomenu le-tega?
Ne, preveč se ukvarjamo sami s seboj

M
in gledamo samo na to, koliko bomo zaslužili. Velikokrat prosimo za pomoč pri izvedbi različnih dejavnosti ljudi, ki sprva sodelovanje obljubijo, ko pa izvedo, da ne bodo zaslužili,
neplačljivo, dane:^ ¡pa t/ idlruižilb^ Iji"^^^ plačno delo nimfi i^o^ei^^ vneidnot^. Vse se vrti sam^ ol?;oli c^^^^rja ^n takih »norcev«, kci i^ela^o z;a^t(^nj, malo. Skoraj nihče ni več pripravljen
se umaknejo. Prostovoljstvo je pač delati brezplačno.
Prostovoljci precenjeni, podcenjeni? Se zavedamo pomena prosto-voljstva?
Podcenjeni s strani ljudi, ki s tem nikoli niso imeli opravka. Zelo cenjeni pa v očeh tistih, ki so bili naše pomoči že deležni.
Kdo pa sicer deluje v ekipi domžalske ZPM? Kako imate znotraj ekipe porazdeljene naloge?
V naši ekipi polg mene delujejo Ema, Darka, Janka in Ana, pomagajo nam še Breda, Erika, Mateja in naša tajnica. Sodelujemo pa še z drugimi odbori naših sosednjih občin Trzin, Lukovica in Moravče. Ko je treba opravljati različna dela, smo vsi za vse. Posebne porazdelitve
Kaj pa medsebojno sodelovanje Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze prijateljev mladine Domžale, kako poteka?
Sodelovanje je dobro, naša predsednica se vedno udeležuje vseh sestankov in nas seznanja z nalogami, ki jih sprejme Zveza prijateljev mladine Slovenije. Če ZPM Domžale ne bi bila v pogonu, bi številni otroci, ki hodijo na letovanja, bili prikrajšani za ogromna sredstva in ne bi imeli počitnic po tako ugodni ceni. Prav tako bi bile brez našega delovanja prikrajšane tudi številne družine, ki prejemajo različno pomoč.
Koliko otrok letno osrečite z aktivnostmi?
Veliko, točnega števila vam ne morem povedati. Da pa bo lažja predstava, naj naštejem le nekaj podatkov: vse prvošolce ob vstopu v šolo, vrtčevske otroke, vse, ki se udeležujejo različnih naših dejavnosti, ...teh pa ni malo.
Koliko časa ste že vi prostovoljka, kdaj lahko rečete, da je bil tisti vaš prvi korak v prostovoljstvo?
Moj prvi korak v prostovoljstvo je bil že pri šestih letih. S sestro sva dvakrat tedensko v dvorano v Dobu vozili žaganje za kurjavo, da so igralci Prosvetnega društva v Dobu imeli tople prostore. Pomagali sva svojemu očetu, ki je v svojem prostem času prostovoljno deloval za dobrobit celega kraja. Bil je moj vzornik in njegove navade so postale tudi moje.
Biti prostovoljec ni le nekaj, kar ti zapolnjuje prosti čas. Biti prostovoljec pomeni osebnostno rasti, graditi ne le na drugih, pač pa tudi na sebi. Če tudi vas zanima prostovoljstvo, če bi želeli del sebe deliti z drugimi, ^a ^^ lah^^o-¡nridir^ažž^t^ ^^^vil^im dru-^it^om ^n 01-ga^^z^^c^ja^ ^luli v naši obč^ini.., ki delujejo na prostovoljni osnovi. Vsekakor bodo veseli vsakega novega člana ali članice.
Mateja A. Kegel
SREČANJA Z USTVARJALCI
UCAR
Politik in prvi predsednik slovenskega pariamenta, partizan, pravnik. Akter naše preteklosti. Danes pa kritičen in pronicljiv opazovalev sedanjosti. Eden redkih, ki je že leta 2004 v knjigi Porušena harmonija sveta, preroško napovedal krizo in opozoril na protislovja sodobnega sveta. Probleme, s katerimi se bo srečala Slovenija in so zdaj pred nami. Kako naprej? Kaj nam bo povedal na predvečer bližajočih se volitev?
Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar - Oražem
»s
Bt

m
Knjižnica Domžale
21. oktober 20ii
bio dan
5
PRAZNIK ZDRAVE HRANE
Bio dan v
"V
Cešminovem parku
Nadaljevanje s prve strani
Na prireditvi so sodelovale tudi domžalske osnovne šole in Knjižnica Domžale, ki so s svojim programom in igricami, povezanimi z eko življenjem, npr. ločevanje odpadkov ali pa kuhanje eko hrane, poskrbele tudi za naše najmlajše. Kuhar Matjaž Kološa je otroke seznanil s kuharskimi veščinami, Dario Cortese pa jim je pokazal, kako lahko doma pripravijo slastne bio namaze ter druge jedi. Otroci in obiskovalci so se lahko zavrteli tudi ob zvokih ansambla Kontrabant ter zaplesali skupaj s plesnima skupinama Miki in Sovice. Bio dan je bil pravi praznik zdrave hrane in prijetnega druženja, kjer so obiskovalci lahko okusili in kupili zdravo in kvalitetno slovensko hrano, ki jo pridelujejo ljudje, ki imajo radi zemljo.
Urad župana
Fotografije: Vido Repanšek in Cveta Zalokar- Oražem
HVALA ZA POVABILO
V Matjaževi kuhinji smo lahko poskusili zdrave namaze iz bučk in zelenjavno juho.
Zadovoljni prodajalci so bili polni pohval, pa tudi kupci so imeli kaj izbrati. Pred stojnico z namazi Ateljeja Irenee iz Cef
Ivanka Brodar s sodelavko Francko Šraj sta hitro prodali slastne krofe.
Nastopile so tudi mini Sovice, ki jih vodi Anja Slovnik.
Predstavile so se tudi nekatere šole, na stojnici OŠ Rodica so mladi ponudili ognjičevo mazilo, različna olja, timi anove kapljice, tinkturo iz ameriškega slamnika, številne ročne izdelke^
Zadovoljni organizatorji : predsednik Zveze ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras, promotor divje hrane Dario Cortese ter pobudnici Bio dneva Cveta Zalokar - Oražem in podžupanja občine Domžale Andreja Jarc - Pogačnik
OSNOVNA SOLA DRAGOMELJ NA BIO DNEVU V ČESMINOVEM pARKu
Postavili smo stojnico
V soboto, 1. oktobra 2011, smo se učenci in učitelji OŠ Dragomelj udeležili bio dneva v Cešminovem parku v Domžalah. Postavili smo stojnico in nanjo razobesili izdelke, ki so jih pripravili učenci naše šole. Dišalo je po piškotih in milu, torbice, okraski in podstavki pa so se kar sami ponujali. Zbrani denar od prodaje smo namenili šolskemu skladu. Poleg prodaje pa so se mimoidoči lahko preizkusili v kvizu in pravilnem ločevanju smeti. Nagrade so bile lepe, saj so si prislužili piškot in zapestnico. Potekala je tudi delavnica izdelava zapestnic ter deklic in dečkov iz odpadne volne. Obiskovalcev je bilo veliko in vsi smo bili zadovoljni.
Gabrijela Visenjak
Eko pozdrav z OŠ Roje
Cudovit sončen dan zadnjo soboto v septembru je zaznamoval bio dan na prireditvi v Cešminovem parku. Že od devete ure dalje so se ljudje zbirali na eko tržnici, kjer smo svojo stojnico skrbno pripravili tudi učenci in učitelji OŠ Roje. Takoj po vabilu, ki smo ga prejeli v začetku septembra, smo v šoli zavihali rokave in pričeli s pripravo zelišč, sokov in marmelad. Potrebni material smo nabrali kar v šolskem sadovnjaku in eko vrtičku, na katerem z učenci že nekaj let pridno vrtičkamo. Ljudi je k naši stojnici privabila tudi okusna
bučna juha, otroci pa so se lahko preizkusili v igranju zanimive otroške igre, s katero smo na eko detektivu zasedli prvo mesto. Preživeli smo prelep dan v družbi zanimivih ljudi, ki cenijo delo in prizadevanja ljudi, ki so naravi blizu. Občini Domžale se zahvaljujemo za povabilo in podpiramo tovrstne načine druženja, katerih namen je tudi osveščanje ljudi, naj se vrnejo k naši ljubi Zemlji, ki nas hrani in prenaša že na tisoče let.
Marta Krt, učiteljica v OŠ Roje
Topla dejanja za tople korake
Trgovina z obutvijo Elegance v sodelovanju s Škofijsko Karitas Ljubljana organizira humanitarno akcijo zbiranja obutve z namenom obuti vse, ki so socialno šibkejši in si v času prihajajočih zimskih dni težje ali celo ne morejo privoščiti nove obutve. Zlasti otroci čevlje hitro prerastejo in v naslednji sezoni potrebujejo že nove - večje. »Stari« čevlji so lahko povsem uporabni in lahko razveselijo tiste, ki si jih ne morejo kupiti. S tem namenom vabimo vse Domžalčane, da prispevajo obutev, ki jo lahko v času od 15. do 29. oktobra 2011 prinesejo v trgovino Elegance, vsak dan med 8. in 20. uro ter v soboto med 8. in 15 uro. Obutev naj bo uporabna in očiščena.
Elegance bo za vsak podarjeni par darovalcem v znak hvaležnosti podarila nagrado, bon z 20-odstotnim popustom (vsi pogoji na www.ele-gance.si). Več o podrobnostih humanitarne akcije si lahko preberete na: www.elegance.si, lahko nam pišete na: shop@elegance.si ali pokličete na
tel.: 01/721 60 90.
Trgovina Elegance vas pričakuje.
PROFUNI
V Dragomlju prodamo komunalno opremljena alsvbna zemlji&fa velikosti 55570m' in 790m^ Komunialni prispavek je plaiEan. Pte vsakem zemljižEu aozgr^eni novi loEeni komunalni prikljuCki.
tiformacijsi PROFUHDIS d.0.0. Slaiifiiiilcarska Sb, Donižale T^.: 051 6S7 277 041 739 703
6
društva
21. oktober 20ii
KULTURNO UMETNIŠKO DRUSTVO JOZETA KARLOVŠKA
Predstavili smo se
Ob vstopu v Arboretum Volčji Potok vas čaka mini knjižnica, ki vabi, da si s knjigo popestrite dan.
ARBORETUM VOLČJI POTOK V JESENI
Ohranjamo tudi kulturno
1 1 • vv»
dediscino
Začetek oktobra je bil letošnjo jesen v Arboretumu Volčji Potok v znamenju buč, jesenskega cvetja ter oglarstva, ki je pomemben element naše kulturne dediščine ter hkrati ena od rednik dejavnosti, ki še ohranja stik človeka z gozdom. Slovenski oglarji namreč ne ohranjajo le kulturne krajine, zmanjšujejo zara-ščenosti travniških površin in opravljajo nege v mladem gozdu, temveč s prikazom svoje dejavnosti opozarjajo na naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo ter lastne pridelke od jabolčnika do kruha. Velik obisk mladih in starih, posebej je bilo oglarjenje pripravljeno tudi za skupine šolarjev, je namreč dokazalo da je oglarjenje turistično zanimivo, da je kopa tista zanimivost, ki privlači vse, zgovoren oglar pa človek, ob katerega zgodbi nihče ne ostane ravnodušen.
Ravno zato so se v Arboretumu Volčji Potok ob Mednarodnem letu gozdov povezali s ŠD Dole pri Litiji in v parku Arboretuma prikazali to dediščino. Ekipa oglarjev je tako prikazala postavljanje oglarske kope in gradnjo oglarske koče, v nedeljo pa še opravilo tesarjenja. Kope so si številni ogledovali vse do 9. oktobra, ko se je projekt zaključil s podiranjem oglarske kope in oglarsko veselico.
Številni obiskovalci in obiskovalke vseh generacij pa so bili krivi, da je bila podaljšana tudi razstava buč, ki je pritegnila neznansko veliko lju-
v Romuniji
V začetku meseca oktobra je bila v Romuniji, v mestu Cluj-Napoca, mednarodna konferenca za vzpostavljanje partnerskih povezav med slovenskimi in romunskimi mesti. Konference se je udeležila tudi predsednica Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška, Katarina Karlovšek, ki je romunskim partnerjem in predstavnikom mest predstavila delovanje in aktivnosti društva ter Občino Domžale. Prvo sodelovanje med društvom in romunskimi organizatorji bo že naslednje leto na poletnem glasbenem festivalu v Romuniji, ki združuje glasbenike in umetnike s celega sveta. KUD Jožeta Karlovška bo gostilo v Sloveniji, na enem izmed številnih dogodkov, ki jih pripravljajo predstavniki mesta Turda ter društva za ohranjanjem tradicionalne romunske kulture. Cluj -Napoca je prestolnica Transilvanije in rojstni kraj kralja Matije Korvina, ki je vladal tudi delu današnje Slovenije. Po njem je nastala tudi slovenska pripovedka o kralju Matjažu. V mestu se bohoti vrsta gotskih, baročnih in renesančnih neoklasičnih palač in hiš. Transilvanija je najbolj znana po življenju Vlada Tepeša in po njem ustvarjeni legendi o Drakuli. Na mednarodni konferenci, ki je potekala od 2. do 4. oktobra, je sodelovalo 20 partnerjev iz Slovenije
in dvajset romunskih predstavnikov mest in društev. Konferenca za vzpostavljanje partnerstev je ponudila vso podporo pri iskanju primernega partnerja v Romuniji in spoznavanja možnosti za financiranje projektov pobratenih mest. Namen konference je bilo povezovanje slovenskih in romunskih občin in vzpostavitev medkulturnega dialoga, razprave o potencialnem sodelovanju v obliki pobratenih mest in predstavitev programa Evropa za državljane, ki nudi možnosti sofinancirana projektov pobratenih mest. Organizator srečanja je Društvo za razvoj in varovanje Geossa v okviru projekta Twinfos in je sofinanciran s strani Evropske komisije.
Predstavitev Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška in Občine Domžale je že rodila sadove - konkretne dogovore o sodelovanju glasbenikov in likovnikov iz Domžal v mestu Haghig ter sodelovanje na mednarodnem umetniškem festivalu v mestu Maramureš, Mara festivalu ter gostovanju kulturnih in turističnih društev v Sloveniji (predstavniki mesta Turda ter člani kulturno umetniškega društva za ohranjanje kulturne dediščine Romanian Folk Art). Sicer je predsednica Katarina Karlovšek navezala stike z vsemi ude-
Katarina Karlovšek je v Romuni i predstavila društvo ter Občino Domžale, na fotografiji Branka Bizjan in Jelka Babič, Društvo Geoss.
leženci iz Romunije, zato bo še v letošnjem letu ponovno obiskala Romunijo, za pripravo partnerskih projektov na področju kulture in turizma, financiranih iz Evropskih sredstev.
Ze v naslednjem mesecu pa predstavnike KUD Jožeta Karlovška čaka še ena velika prestavitev v Bruslju.
Ob vrnitvi iz Romunije je Karlov-škova povedala, da obstaja na po-
dročju kulture in turizma neomejeno možnosti za razvoj in delovanje ter hkrati tudi veliko denarnih sredstev, ki jih tem področjem namenja Evropa, dejstvo pa je, da vse premalo pripravljamo projekte za črpanje sredstev iz Evropske unije, zato v društvu že razmišljajo o zaposlitvi vsaj ene osebe, ki bi se ukvarjala zgolj z mednarodnimi povezavami in pripravo projektov.
KUD Jožeta Karlovška
Na buči ni manjkal niti domžalski župan.
biteljev. Posebej glavni junaki buč, med katerimi je bil tudi naš župan Toni Dragar, so privabili veliko radovednežev.
In kaj vas v oktobru in prvi polovici novembra še čaka v Arboretumu Volčji Potok? Nadaljujejo s sezonskim vodenjem po parku, ki so ga poimenovali Jesenska barvitost, pripravili so fotografsko delavnico, najmlajši so izdelovali papirnate buče ter se v delavnici seznanjali z gredico tulipanov, konec oktobra pa imajo najmlajši možnost sodelovanja v nagradnem tečaju Začaran gozd. Prvi del novembra bo namenjen strokovni predstavitvi priprave vrtnic na zimo.
Ne pozabite, da je Arboretum Volčji Potok najbarvitejši prav v jeseni. Obiščite ga!
V.
po poteh za slovenijo
Strokovne ekskurzije - priljubljena oblika izobraževanja članov Lipe
Jubilejni dvajseti pohod
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, v društvu LIPA, smo končali počitnice. Kot »pravi« študentje smo jih imeli kar štiri mesece, le s to razliko, da nam ni bilo treba na izpite. Novo šolsko leto je torej tu in z njim nove vsebine našega izobraževanja. Zelo priljubljen oblika izobraževanja so prav gotovo strokovne ekskurzije, ki jih načrtujemo vsak mesec. Da pa je bolj zanimivo, celo večkrat letno krenemo še na dolgo pot tudi izven mesečnih datumov. Tako se ena skupina naših kolegov že sredi oktobra odpravlja v Indijo, kjer bodo to skrivnostno deželo spoznavali dva tedna, medtem pa pokukali še v sosednji Nepal.
Tisti, ki ostanemo v Evropi, pa smo se letos odločili, da bomo spoznali večni Rim, se popeljali po soteski mogočne reke Ren do Kolna, se spominjali naših nekdanjih obiskov Beograda in uživali na vožnji po Donavi. Seveda bomo največ strokovnih ekskurzij imeli po naši lepi domovini in v zamejstvu; vse od Metlike do Osojskega jezera, pa od Celjske kotline do Zgornje Savinjske doline in Prekmurja nas bo nesla radovednost po novih spoznanjih. Zagotovo bo prijetno in predvsem zanimivo, zato pričakujemo polne avtobuse zadovoljnih potnikov.
Jožica Polanc, Lipa
Zbrali smo v parku poleg Občine Domžale, od koder smo se napotili proti Trzinu. Tam nas je pozdravil Edvard Golob, ki je bil leta 1991 eden izmed treh pogajalcev v trzinskem spopadu. Bil je priča usodi vojakov teritorialne obrambe Slovenije in pripadnikov JLA, ki ni bila
rožnata, saj so tam končali življenjsko pot štirje vojaki JLA in Edvard Peperko, ki je bil le nekaj dni prej vpoklican v TO Slovenije. Vojna je v resnici eden izmed največjih nesmislov človeštva, začne se tam, kjer odpove politika, ali drugače, nadaljevanje politike na grob, oborožen
način. Le ljudje ubijamo zaradi ožjih ali širših koristi, živali to počno zgolj za preživetje, zaradi hrane in kadar se čutijo ogrožene.
Iz Trzina nas je pot vodila do stolpa na Rašici in v nadaljevanju do Ručigaja, kjer smo imeli »trojansko malico« (krofe). Po počitku smo mimo gradu Jablje prispeli do Biotehniške univerze v Grobljah, kjer je bilo pred osamosvojitveno vojno tajno skladišče orožja in opreme TO. Edina vez z organizatorji MSNZ
(manevrske strukture narodne zaščite) s strani univerze je bil njen tedanji predstojnik dr. Franc Habe, ki nas je »popeljal« v tiste čase. Sprva so načrtovali skladišče nekje na posestvu Krumperk, a je obveljala zanesljivejša lokacija v Grobljah. Zanimiv dogodek je namreč bil, ko so zaposleni na Biotehniški univerzi ob napadu na RTV-oddajnik v Domžalah leta 1991 hoteli v zaklonišče v kletne prostore, kjer so bile shranjene mine in podobno orožje. Feri, kot ga kličemo prijatelji, jih je komaj uspel prepričati, da so trenutno v kleti miši, ki so jih gojili za različne znanstvene poizkuse in da so te miši ob napadu preveč zbegane in bi utegnile napasti koga izmed njih. To jih je prepričalo, da so se zatekli drugam.
Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu, kjer smo z našimi prijatelji iz Kočevja in Litije posedeli še v pozno popoldne. Zal je lahko le tistim, ki so bili povabljeni in jih ni bilo.
Tudi po dvajsetih letih se še vedno najde kdo, ki nam pomaga. Tokrat je to bilo podjetje ROlSS-dva iz Ljubljane (distributer Red bulla), vse tri krajevne skupnosti Domžale (Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka), Nova Ljubljanska banka Domžale in Gostinsko podjetje Trojane.
Janez Gregorič
V spomin Martinu Jarkoviču, praporščaku OZVVS Domžale
V soboto, 24. septembra, smo imeli veterani vojne za Slovenijo iz Domžal jubilejni, dvajseti pohod po poteh vojne za Slovenijo 1991. Kot vedno zadnjih nekaj let smo pričakovali tudi Martina, našega zastavonošo, a ga nismo dočakali. Zgodilo se je prvič, da mu je usoda preprečila izpolniti obljubo. Na petkov večer ga je zadela možganska kap in tako se je v bolnišnici celo soboto boril za svoje življenje, a je, na našo veliko žalost, to svojo zadnjo bitko izgubil. Umrl je na pol poti med svojim sedeminpetdesetim in osem-inpetdesetim letom. Med vojno za Slovenijo je bil Martin razporejen v oddelek, ki je neposredno varoval OŠTO Domžale. Velikokrat je prijateljem razlagal svoje občutke, ki so ga prevevali na braniku domovine, a vedno je bil ponosen, da je bil zraven.
Zadnjih nekaj let je bil naš praporščak. Prisoten je bil na večini dejanj, ki jih je organiziralo ali se jih udeležilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Na svojo dolžnost, nositi prapor, je bil izjemno ponosen. Skrbel je zanj, morda skoraj bolj, kot zase.
Od njega smo se poslovili 28. septembra, na pokopališču Podgora pri Zlatem Polju nad Lukovico. Zahvaljujemo se vsem šestnajstim praporščakom, še posebno našim prijateljem s Koroške, iz Kočevja in Ribnice ter vsem ostalim, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Njegovim otrokom in žalujoči ženi pa izrekamo globoko sožalje. Naj bodo ponosni, da jim je bilo dano živeti s človekom, ki mu ni bilo vseeno, kaj se je dogajalo z našo domovino Slovenijo.
Predsedstvo OZVVS Domžale
21. oktober 20ii
društva
7
turistično društvo radomue Spoznavanje Gorenjske
Člani TD Radomlje so se v soboto, 24. septembra 2011, odpravili na poučen potep po svoji bližnji, a nepoznani okolici, po Gorenjski. Začeli so v Kranju. Z lokalno voditeljico Olgo Pavlin so stopili do vrat v tunele pod mestom. Neverjetno. V zadnjem letu vojne so Nemci v pol leta zgradili več tunelov za zaklonišče prebivalcev in vojske pred letalskimi napadi. Kvalitetno beto-nirani so se ohranili do danes. Pred nekaj leti se je mesto odločilo, da jih del obnovi, opremi z razsvetljavo in napisnimi tablami o nastanku ter jih seveda tudi trži. Na ogled je tunel, dolžine 1.300 metrov, stranski prostori, stalna zbirka fosilov in kamenin, vedno pa se kaj tudi dogaja pod zemljo. Obiskovalci lahko doživijo celo »pravi bombni napad« v simuliranem zaklonišču. Izjemno zanimivo. Pozdravili so še Prešernov kip pred Prešernovim gledališčem, si ogledali cerkev sv. Kancijana in
kostnico, pa Plečnikove stopnice, vodnjak in arkade pri Roženvenski cerkvi in hišo iznajditelja fotografije, Janeza Puharja. Glavni trg Kranja je bil to soboto zelo živahen, saj so ta dan proglasili za svoj »medeni dan«. Po obilnem sendviču so prispeli do Krope. Ob reki Kroparici pod pogorjem Jelovice je stlačena v ozko dolino zanimiva vas. Pred leti zaradi železa in fužinarstva zelo znana in izkoriščana, danes je tu le še umetna kovaška obrt UKO in Novi Plamen. Sicer pa je vsa vas v cvetju, polna balkonskega in okenskega mrežja, pa svetilk in celo poštnih nabiralnikov iz kovanega železa. Zelo poučen je Kovaški muzej, še posebno, ker prikaz kovaštva razlaga zelo zgovorna in podkovana domačinka, predsednica TD Krope. Ohranjena je tudi kovačnica - vigenjca Vice, kjer prikažejo ročno kovanje žebljev, kot so jih delali nekoč. Izkoriščali so cele družine za delo, vključno z
otroki, delali pa so 29 različnih vrst žebljev. Življenje je bilo trdo in težko, vroče in prašno. Sodobni čas je uporabo žebljev postopno črtal. Odpeljali so se še do Radovljice, lepo ohranjeno in precej obnovljeno srednjeveško mestno jedro z graščino, kjer je velika poročna dvorana, prostor za koncerte, za razstave in stalno muzejsko zbirko. Zanimiva je Sivčeva hiša, ki kot muzej ohranja meščansko hišo, gradnjo in razporeditev prostorov, v njej pa je tudi manjša poročna dvorana in zbirka otroških knjig in ilustracij. Ogledali so si še cerkev Sv. Petra in lectarsko delavnico. V njej so jim prikazali ves postopek izdelave, od testa in barvanja do krašenja lectovega srca, ki je še vedno znak pozornosti ljubljene osebe. So priznani in veliko izvažajo.
Za zaključek so se oglasili na izletniški kmetiji Globočnik, kjer so odlično poskrbeli za lačne in žejne popotnike. Del Gorenjske so tako spoznali, je pa še veliko kulturnih, zgodovinskih in turističnih znamenitosti, ki vabijo. Pa kdaj drugič.
Zlatka Levstek
društvo izgnancev
Želimo vam prijetno jesen
Kot smo že pisali, smo konec septembra 2011 obiskali Radlje ob Dravi, kjer so člani krajevnih organizacij izgnancev tega dela Slovenije ob 70-letnici začetka izgona Sloven-
cev v drugi svetovni vojni pripravili prvo srečanje.
Prijetno presenečenje naj je čakalo že na meji Občine Radlje ob Dravi, kjer nas je pričakala prijazna
študentka Dominika ter se z nami zapeljala do športne dvorane, kjer je bilo srečanje. Vmes nas je na kratko seznanila z zgodovino občine, opozorila pa tudi na znamenitosti in zanimivosti tega območja, ki smo ga domžalski izgnanci že večkrat obiskali - nazadnje smo se prijetno družili s flosarji. Domačini so vsem udeležencem pripravili res lepo slovesnost, na kateri so nastopili tako
društvo upokojencev nas dom Ogled Škofje Loke
Na prelep jesenski dan v mesecu septembru je društvo upokojencev NAŠ DOM iz Doba organiziralo poldnevni izlet v Škofjo Loko, z namenom, da bi bolje spoznali našo bližnjo okolico. Na izlet smo se odpravili v velikem številu. V Škofji Loki - starodavni lepotici
-	sta nas pričakala dva vodiča, ki sta nam na duhovit način predstavila zgodovino tega starodavnega mesta. Ogled mesta smo začeli pri Kapucinski cerkvi, ki stoji v bližini znamenitega Kamnitega mostu. Zgrajena je bila v dobi baroka leta 1709. Znana je predvsem zato, ker hranijo v kapucinski knjižnici najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini, Škofjeloški pasijon, ki je bil po več kot 200 letih - leta 1999
-	ponovno uprizorjen po loških ulicah. Zgodbo človeštva od Adama in Eve do Kristusove smrti si je ogledalo veliko število ljudi. Naslednja znamenitost Škofje Loke je Kamniti ali Kapucinski most, ki ga je dal zgraditi škof Leopold v 14. stoletju. Usoda je hotela, da je ta isti škof med jahanjem po mostu brez ograje, s splašenim konjem vred, padel čez most in utonil. Most je zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki in je eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip sv. Janeza Nepomu-ka z loškim grbom na podstavku.
Naprej nas je pot vodila do Nunske cerkve, ki leži pod škofjeloškim gradom. Najprej je bil tu samostan kla-ris, nato pa so ga prevzele uršulinke. Nato smo se premaknili na Cankarjev in Mestni trg, kjer sta nam vodiča pokazala in povedala nekaj zanimivosti o Homanovi hiši - meščanski dvorec - kamor je v gostilno zahajal tudi znani slikar Ivan Grohar. Ogledali smo si še Župnijsko cerkev, Marijino znamenje, ki so ga postavili v zahvalo za odvrnitev
od kuge in ognja, in Žigonovo hišo, kjer je danes uprava mesta in Stari rotovž.
Po krajšem počitku in kavici smo se povzpeli še na Škofjeloški grad, kjer je bil sedež oskrbnika ali glavarja, v njem je stanoval tudi škof, kadar je prišel pogledat svoje gospostvo. Danes je v gradu muzej, kjer si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno, umetnostno, etnološko in prirodo-slovno bogastvo škofjeloškega ozemlja.
Nato smo se odpeljali v Poljansko dolino, na kosilo v domačo gostilno. Med potjo smo si ogledali še cerkev Sv. Volbenka v Logu nad Škofjo Loko. Od tu je tudi prelep razgled na dvorec Visoko, kjer je prebival in
glasbeniki kot pevci in recitatorji, ki so nas presenetili z odličnim petjem in igranjem. Vsi govorniki, med katerimi je bila tudi Ivica Žnidaršič, predsednica slovenskega društva izgnancev 1941-1945, so poudarjali prispevek žrtev vojn k zmagam, opozarjali pa tudi na še ne uresničene zahteve. Po ogledu razstave smo se domžalski izgnanci zadržali tudi na prijetnem družabnem srečanju, kjer smo prisluhnili koroškim god-
Na poti domov smo se ustavili ob rotundi Janeza Krstnika na Spodnji Muti, ki nas je pritegnila z
zanimivo arhitekturo in edinstveno kritino. Na svoji poti po Koroški in Štajerski jo je leta 1052 posvetil papež Leon lX.
V prihodnji številki boste lahko brali, kako smo se imeli na obisku Male Nedelje, povabili pa vas bomo tudi na tradicionalno novoletno srečanje.
Vsi, ki letošnje članarine in prispevka za Vestnik še niste plačali, se lahko oglasite vsak ponedeljek med 8. in 9. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, na Ljubljanski cesti 36, ali pa obveznost poravnate v decembru ob novoletnem srečanju.
D. I.
Z igralci obeh ekip se je veselil tudi gostilničar Franci.
ohranjamo stare običaje in dediščino
Sejmula pri Sokliču
Zadnjo nedeljo v septembru so v Zalogu pod Sveto Trojico praznovali verski običaj - žegnanjsko nedeljo. Mnogi, ki ta praznik praznujejo, pridejo ta dan domov, da se skupaj poveselijo s sorodniki in prijatelji. Tudi v Gostilni pri Sokličevih je ta stara navada še živa. Ohranjajo celo stari običaj, sejmulo, ki je na ponedeljek, dan po žegnanjski nedelji. Prizadevajo si, da bi običaj, ki izumira, le nekako ohranili. Tudi letos je bilo tako. Sončno popoldne in prijeten večer sta privabila številne goste, ki so svoj prosti čas izkoristili za klepet ob pivu ali pogled na bližnjo zelenico, kjer sta dogajanje popestrili s prijateljsko nogometno tekmo domača ekipa in ekipa Zlatega Polja. Prijateljska
tekma je bila zanimiva, domači pa boljši, saj so zabeležili zmago s 3 : 2. Pa poraz ni zasenčil dobre volje in druženja obeh ekip, ki so ju domači pogostili z odlično domačo hrano, prav vse mize pa so bile obložene s krofi, narejenimi v domači kuhinji. Prijetne večerne ure je popestrila pesem domačih ljudskih pevcev ter zvoki kitare, baritona in harmonike. Skratka, bilo je prijetno in lepo. Stara tradicija se tako ohranja, povabilo gostilničarja, da se nogometne ekipe tudi v bodoče srečujejo na ta praznik, pa smo z veseljem sprejeli. Prisrčno povabilo pa velja tudi vsem, ki si želijo med njihovo pestro ponudbo poskusiti tudi okusne zimske kulinarične dobrote.
Tone Habjanič
društvo lipa domzale
Povabilo na plesne vaje
Jesenski dnevi se bodo kmalu prelevili v zimske, hladne in meglene. Vendar kdor nosi v sebi željo po plesnem razgibavanju, ga ne ustavi niti slabo vreme niti »nasveti«, da se človeku v »zlatih letih« ne spodobi vrteti v ritmih latinskoameriških in standardnih plesov. Veselo in pogumno se odpravi v Lipo in se vpiše v tečaj LA in ST plesov, kjer bo skupaj s svojimi »sošolci« lahko užival v
ustvarjal naš znani pisatelj Ivan Tavčar. Žal je to prelepo posestvo načel zob časa, ker nikakor ne najdejo dobrega oskrbnika, ki bi lahko z različnimi dejavnostmi oživil ta čudoviti predel Slovenije.
Po dobrem kosilu nas je s svojo harmoniko razveseljeval Konrad Vr-bančič, mi pa smo se mu pridružili s petjem znanih narodnih, na koncu pa še partizanskih pesmi. Po ogledu Kamnika smo bili zopet zelo navdušeni in presenečeni nad lepotami in zgodovinskimi znamenitostmi naših okoliških mest, zato za drugo leto načrtujemo ogled Kranja in podobne izlete.
Tatjana Gregorin
vikendov s poplesavanjem v prijetnih ritmih s člani plesnega kluba Lipa.
In še in še ^ Saj ples plemeniti ljudi, jim bistri misli in jih povezuje med sabo s prijateljskimi (včasih tudi ljubezenskimi) vezmi. Še več: dolgočasje se za vedno umakne. Udeleženci plesnega tečaja so v preteklem šolskem letu ob dobrem učitelju (s posluhom za »zlata leta«) v dveh mesecih osvojili štiri plese. Letos bomo z novimi člani te obnovili (saj ponavljanja ni nikoli preveč!) in skupaj osvojili še nove. Vse mlade po srcu in vse, ki si želijo na prijeten način pridobiti plesno znanje, pa ne vejo, kako in kam, vabimo, da se prijavijo do 15. novembra na tel.: 01/722 66 70 (društvo Lipa).
učenju in izvajanju teh gibov. Poleg plesnega znanja bo vsak lahko deležen:
prijetnega druženja (tudi izven učnih ur, na različnih plesnih prireditvah ali skupnih domačih srečanjih in praznovanjih);
•	življenjske radosti, ki mu bo napolnila vsako celico, v zahvalo, ker je prebudil svoje telo;
•	bolj samozavestnega koraka na družbeno-plesne prireditve (poroke, novoletna srečanja, obletnice valete, mature
•	zavesti, da kljub »zlatim letom« lahko popelje svoje telo na romantičen izlet po plesnih ritmih predvajanja glasbe (in se tako reši nezdravega prenajedanja!);
•	zapolnitve turobnih in deževnih
8
društva
21. oktober 20ii
TELOVADBA JE POMEMBNA ZA NASE ZDRAVJE
Z jutrom se dan začne!
Ko se zjutraj zdani in se večina od nas šele prebuja, so mnogi med nami že aktivni in pripravljeni dan preživeti kar se da pozitivno. Mednje sodijo tisti, ki vsak dan začnejo s telovadbo, bodisi doma ali, še bolje, v naravi, ki je v tem letnem času še posebej lepa. Telovadba je pomembna za naše zdravje in dobro počutje, česar se zavedajo tudi člani društva Šola zdravja. Društvo ima skupine po večih krajih po Sloveniji, tudi v Domžalah, Dobu, na Viru, v Ihanu, v tem mesecu
pa bo z vadbo začnela še skupina v Stobu. V Ihanu letos praznujejo drugo obletnico svojega obstoja, zato so v ta namen organizirali jutranjo vadbo v širšem krogu, katere so se udeležili tudi člani skupin iz sosednjih krajev in župan Občine Domžale, Toni Dragar. Čeprav je bilo jutro hladno in oblačno, je vadba potekala v prijetnem vzdušju, pozitivna energija pa je zajela vse telovadce, ki so z nasmehom na obrazu zaključili tovrstno jutranje prebujanje. Kot so povedale Mari-
ja, Silva in Nuša, ki vodijo ihansko skupino, tovrstna telovadba koristi vsem, obenem pa predstavlja možnost vsakodnevnega druženja z ljudmi, ki radi storijo nekaj zase in tako svoj dan začnejo na zdrav način. Njihovemu mnenju se je pridružil tudi predsednik sveta KS Ihan, Janez Gregorič, ki je pohvalil vztrajnost skupine, ki ne glede na vremenske pogoje in letni čas vsako jutro redno telovadi, s čimer so nam vsem lahko dober zgled
Jutranja telovadba v Ihanu
Minili sta že dve leti odkar se nas je prvih osem telovadk zbralo v športnem parku v Ihanu - z namenom, da na pobudo Šole zdravja iz Domžal prenesemo aktivnosti tudi v naš kraj.
V	petek, 7. oktobra 2011, smo praznovale drugo obletnico in kot se za obletnico spodobi, smo medse povabile tudi druga društva, ki so aktivna na tem področju. Obiskale se nas telovadke iz Domžal, Vira, Doba, Trzina, Litije in Brnika. Našemu povabilu so se odzvali še župan Občine Domžale Toni Dragar, predsednik KS Ihan Janez Gregorič, predsednica društva Šole zdravja Zdenka Katkič, ter pobudnik in organizator jutranje telovadbe dr. Nikolay Grishini. Po skupni telovadbi s pričetkom ob 7.30 uri smo si izmenjali mnenja, vtise in pomen te aktivnosti.
Za naše povabljene goste smo pripravile pogače, drobno pecivo, pa tudi jesenskih dobrot in sadja ni manjkalo. Telovadke iz našega kraja si organiziramo kakšen izlet.
V	letošnjem poletnem času smo se odpravile na izlet na Pokljuko. Obiskale smo energetske točke, se odpravile na pohod do Oskovnice, ob vrnitvi pa smo si ogledale še Biatlonski center na Pokljuki. Ob vrnitvi domov smo se ustavile na Bledu in si ogledale razstavo Pabla Piccasa. Seveda pa Bled brez kremnih rezin ni Bled, tudi na to nismo pozabile. Naslednji naš izlet pa je bila udeležile srečanja skupin Šole zdravja v Piranu.
Na skupnih »kava srečanjih« se večkrat kaj dogovorimo, kaj bi postorile, da naše aktivnosti malo popestrimo.
Pravičnost v ljubezni
Novo pastoralno leto, katerega geslo je Pravičnost v ljubezni, je nadaljevanje minulih pastoralnih let, še zlasti leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti ter želi prebuditi večje zanimanje za družbena vprašanja in za družbeni nauk Cerkve na vseh področjih življenja; družine, človekovih pravic, človeškega dela, gospodarstva varovanja okolja in celo politike. Zato je 6. oktobra v župnišču na Brdu zbranim članom medžupnijskega pastoralnega sveta župnij Brdo in Zlato Polje o družbenem nauku cerkve spregovoril dr. Andrej Marko Poznič, župnik v Ihanu. Ob spoznavanju pravičnosti, solidarnosti in resnicoljubnosti, smo ugotavljali, da je premajhna vloga laikov tako v cerkvi kakor v družbi, in se po končanem teoretičnem delu preizkusili še v praksi, kajti kar smo se v večeru naučili, bolje zapomnili, smo morali še obnoviti, da je ostalo
v sivih celicah. Prijetno druženje, spoznavanje novih znanj, ki nam lahko še kdaj prav pridejo, saj smo morali delati tako, da je uspela skupina in ne posameznik, je naredilo večer res zanimiv. S pogovorom o
»Pa smo ga le dogradili -Gasilski dom PGD Stob-Depala vas«
To je izvirna izjava gasilca Cirila, s katerim sva se pomenkovala o dograditvi imenovanega gasilskega doma.
Rad priznam, da me je njegova požrtvovalnost naravnost presunila. Res, delo je treba ustvarjati z veseljem, sploh pa, če gre za humanitarno dejavnost. Gasilci in drugi prostovoljci so opravili ogromno delavnih ur. Ob tej priložnosti se vsem in posebej donatorjem najlepše zahvaljujemo za vsakršno pomoč, zlasti pa Občini Domžale ter vsem trem krajevnim skupnostim, in sicer Venclja Perka, Simona Jenka in Slavka Šlandra.
Dom je bil ustanovljen leta 1906. V starem domu je tudi gasilski muzej. Je edini v Sloveniji in je zaščiten. Dom je eden najlepših v Sloveniji,
tudi dvorišče je asfaltirano. V starem domu je ohranjen zanimiv napis:
Ko tromba kliče na pomoč, Gasilec, vztrajaj dan in noč! Bogu na čast, Bližnjemu v pomoč:
Kjer treba, pomoči prinašamo; A kdo trpi, ne vprašamo! Vsem gasilcem se za opravljeno delo v svojem imenu in v imenu somišljenikom najlepše zahvaljujem.
Ivan Kepic
PGD Homec - Zaključek stave, ki je trajala deset let
Tako praznujemo rojstne dneve, naša telovadka Nuša pa vsaki slavljenki nariše unikatno čestitko. Pa naj vam zapišem še njene misli o Šoli zdravja: »Vsekakor gre zahvala ustanovitelju društva Šole zdravja, požrtvovalnosti predsednice društva ter neumornima voditeljicama, ki nas vodita. Hvala celi skupini za prelepe trenutke, katere preživim skupaj z vami vsako jutro.« Nuša je v ta namen napisala tudi kratko pesmico, ki se glasi:
Društvo šole zdravja, to smo mi, stisk rok, pogled v oči, nasmeh na obraz, vrtenje rok, razgibavanje telesa, masaža nog, vrtenje bokov, počepi in poljub kolenu, ter z glavo na travo. Še pozdrav soncu, pa se dan nam pričel je z maksimalno pozitivno energijo. Dobra volja z vsemi lepimi pogoji za pomoč vsem našim dragim in prijateljem. Ja, to je vsako jutro in vsak dan, to pomeni mi izjemno veliko, ker ta energija cele skupine je izjemna, enkratna in prenosljiva na vso okolico in družino.
Naj vas drage krajanke in krajani ob koncu tega zapisa ponovno povabimo, pridružite se nam, popestrite si vsakdan in že v jutranjih urah prenesite pozitivno energijo v vaš hram.
Helena
V soboto, 1. oktobra, je bil za PGD Homec poseben dogodek, namenjen zaključku stave, ki je trajala celih deset let. Pred desetimi leti je takrat novopečeni nadobudni gasilec Tone Kosec v krogu hom-ških gasilcev za okroglo mizo v Gostilni Repanšek dejal, da bo v roku desetih let v Preserjah nastalo novo gasilsko društvo (PGD Homec namreč pokriva naselja Homec, Nožice in Preserje). Takrat smo segli v roke in se tudi dogovorili, kaj sledi, če v desetih letih ne izpolni obljube. Ker je šlo pri stavi za dolgo obdobje in da ne bi pozabili, smo stavo zapisali kar na zadnjo stran lesene ure v gostilni Repanšek. Leta so minevala, novega gasilskega društva ni in ni bilo, Tone je letos celo postal novi poveljnik PGD Homec. Prišla je jesen 2011, stava je padla in obljuba je pač obljuba. Tone je, kot se za gasilskega poveljnika spodobi, realizacijo stave tudi nadgradil. Ker je mesec oktober mesec požarne varnosti, smo najprej izvedli društveno vajo na stari gasilski dom. Prvič je bil uporabljen tudi nov sistem za obveščanje gasilcev pri intervencijah, in sicer sprožanje alarma preko mobilnih telefonov. Po zaključeni vaji je najprej častni poveljnik Gasilske zveze Domžale, Janez Breceljnik, podal oceno vaje, nato pa smo poveljniku Tonetu izročili priložnostno darilo - fotografijo gasilskega tovornjaka in doma PGD Preserje (gasilski tovornjak in stavba se resnično
nahajata v Preserjah). Sledila je realizacija stave: Tone je poskrbel
za obljubo, piko na i pa sta dodala Andrej Repanšek in Boris Kokalj, ki sta poskrbela, da se je nekaj dobrega tudi pojedlo.
Miha Ulčar
delu v župniji in dekaniji na vseh področjih smo končali tokratno druženje s spoznanjem, da lahko kot posameznik naredimo veliko, še več pa kot skupnost vernih ali nevernih, a pravilno poučenih.
DJD
Beatifikacija Drinskih mučenk
Čeprav je bila razglasitev Drinskih mučenk sestre Jule Ivaniševic iz Hrvaške, sestre Berchmane Leidenix iz
Avstrije, madžarske Hrvatice sestre Bemadete Banjaje ter dveh sester Slovenk, sestre M. Krizine Bojanc in sestre M. Antonije Fabjan, ki so na Palah v BiH skrbele za otroke različnih ver in narodnosti in negovale bolnike ter je njihov samostan med drugo svetovno vojno služil za pribežališče vseh pomoči potrebnih, šele v soboto, nam ni bil jasen razlog, zakaj eden izmed znanih Domžalčanov teka sem ter tja po sarajevskih ulicah in nekaj išče. Ob obilici čevapčinic in drugih trgovinic bi se lahko okrepčal kar za bližnjim voglom. A vzrok njegovega tekanja nam je bil kaj kmalu jasen, ko smo slišali, da v Sarajevu ni mogoče dobiti rdečih nageljnov, ki so poleg roženkravta in rožmarina simbol slovenske narodne noše. A naše romanje, tako kakor romanje mnogih iz Domžal, se ni pričelo v Sarajevu, ampak smo ga začeli v Vepricu - hrvaškemu Lurdu in nato nadaljevali v mesto miru in zbrane molitve Medugorje, kjer smo se pridružili številnim vernikom pri večerni sveti maši, ki je bila mednarodna - z branjem evangelija v petnajstih jezikih. Jutro smo začelo z sveto mašo, nadaljevali s pohodom na mesto prikazovanj, Cr-nico, in se potem po ogledu mesta Mostar in njegovih značilnih znamenitosti z najstarejšim kamnitim mostom napotili do Jablanice, kjer smo osvežili naš spomin s spomini na znano bitko na Neretvi. In že je sledila pot v Sarajevo ter že omenjeni dogodki. A vendar smo našli še toliko časa, da smo si ogledali največje zanimivosti kraja, kot je baščaršija z znanim vodnjakom Sebilj, ki je bil javni vodnjak in oblikovan kot stolpič. Edini ohranjeni sebilj v Sarajevu je ravno ta v Baščaršiji. Sebilj ni bil samo prostor s svežo pitno vodo, temveč tudi prostor, kjer so se in se še srečujejo tako Sarajevčani kakor turisti. Sobotno jutro je bilo polno neke napetosti, saj so številni verniki napolnili mesto in dvorano Zeta, poznano z olimpijskih iger 1984. leta. Med njimi so bili tudi številni Slovenci in nekateri so ponos, da so med blaženimi tudi Slovenki, izrazili tem, da so oblekli narodno nošo. In sem ter
tja so zaplapolale tudi slovenske zastave, slišala pa se je slovenska beseda v prošnjah med sveto mašo in pri petju zahvalne pesmi, saj smo drugo kitico peli v materinem jeziku blaženih sester, sestre Marije Krizine Bojanc in sestre Marije Antonije Fabjan.
DJD
21. oktober 20ii
gospodarstvo
9
GALERIJA KOPALNIC IN LESA V SAMU V ZGORNJIH JARŠAH
Kopalnice kot galerija
Petek, 30. septembra 2011, za kolektiv SAMA v Zgornjih Jaršah, Preserska cesta 1, ni bil navaden dan. Tega dne so na slavnostni način in ob prisotnosti domžalskega župana Tonija Dragarja odprli izjemno lepo urejeno ponudbo, ki na posebej estetski način prinaša strankam možnost, da si tudi same uredijo tako kopalnico.
Novo ponudbo so poimenovali GALERIJA KOPALNIC IN LESA. To poimenovanje in Samo-va ponudba v resnici zaslužita vso pohvalo zaradi lepote in urejenosti , raznovrstnosti in obilice elementov, ki vsi ponujajo individualno ustvarjalnost kupcev. Ti bodo lahko prišli do estetske nove kopalnice. Ob odprtju galerije je župan Toni Dragar poudaril, da gre v Samovem primeru za kolektiv, ki Domžalam daje veliko več kot le trgovsko ponudbo. Gre za kolektiv in predvsem lastnika Toneta Sedeljšaka, ki si je s svojimi odzivi na potrebe širše in ožje skupnosti, humanostjo in človeško toplino ustvaril poseben ugled
človeka, ki je lahko v teh razčloveče-nih časih za vzor. Njegova ravnanja so kupcem posebna pohvala, da tudi oni sodelujejo pri nečem lepem, humanem in pravem. Najprej je v na novo urejeni etaži viden celosten napor ponuditi celovito, lepo, vsakovrstno ponudbo kakovostnih artiklov, s katerimi si bomo lahko uredili svojo kopalnico v kateri, kot so zapisali, preživimo velik del svojega življenja. Pri tem urejanju kopalnice - kot
zelo pomembnega prostora hiše ali bivalne enote v kateri živimo - je treba zagotoviti skladnost marsičesa: keramičnih ploščic, sanitarne opreme, kopalniškega pohištva, kadi, tuš kabine in vsega ostalega, kar zahteva sedanja tehnologija urejanja najpomembnejšega higienskega prostora. Druga pomembna danost naših bivalnih prostorov je les, ki je postal tudi nepogrešljiv element opreme, stanovanjske dekorativnosti in izo-lativnosti, element, ki prinaša domačnost, toplino in občutje doma.
Kaj je v Zgornjih Jaršah v Galeriji kopalnic in lesa mogoče najti?
V Samovi novi ponudbi gre za nekaj, česar doslej v Domžalah še nismo imeli. Celovitost ponudbe nam prinaša vsaj dvajset že postavljenih in urejenih kopalnic z opremo in vsem ostalim, tako da kupci lahko uvidijo, kako lepo je mogoče danes urediti kopalnico. Ob teh izjemno lepih postavitvah lahko spoznamo veliko ponudbo najrazličnejših keramičnih ploščic, kadi, tuš kabin, pip in druge kopalniške opreme. To si lahko zamislite v sodobni izvedbi, lahko si pa tudi zagotovite pridih preteklosti, saj je mogoče v kopalnico vnesti tudi elemente antike in lepote po starem.
Pri Samovi novi ponudbi pa v Galeriji kopalnic in lesa ne ponujajo le »mrzle« keramike, pač pa prisegajo tudi na les kot posebno topel element pri urejanju doma. Tako lahko tudi v tej galeriji spoznate veliko lepih vrat oz. vratnih kljuk, veliko, pravzaprav vseobsegajočo ponudbo talnih, lesenih oblog in podov ter druge opreme, s katero si bo lahko vsak sam, iz svojega doma po lastni zamisli, ustvaril svoje kraljestvo. Ob vsem povedanem je treba še reči, da so v Samu mislili tudi na otroke strank ob nakupu. Tem so zagotovili lep kotiček, kjer bodo otroci v igri preživeli čas, ki ga bodo starši porabili ob izbiranju.
Matjaž Brojan
Odkrivamo skrivno formulo za krepitev imunskega sistema
Nemalo nas je tistih, ki z jesenjo pričnemo iskati načine za okrepitev svojega imunskega sistema, da bi se obranili prehladnih obolenj. Veliko storimo že, če smo pozorni na svoj življenjski slog, živimo aktivno življenje in se izogibamo stresnim situacijam. Med drugim lahko svoj imunski sistem okrepimo tudi s pomočjo terapije z obogatenim kisikom (ozonom).
Revolucija za kožo in imunski sistem
Obogaten kisik je zmes kisika O3, ki se zaradi svojih odličnih dezin-fekcijskih učinkov uporablja tudi v medicini. Na naše telo deluje tako, da v koži odpre pore, s čimer poveča koncentracijo kisika v telesu ter posledično izboljša krvni obtok. Strupe in odpadne snovi s tem iz telesa odpravi na naraven način.
Prednosti terapije z obogatenim kisikom PeauMAX:
razstruplja telo izboljša dermatološke težave odpravlja utrujenost zavira staranje kožnih celic
Močnejša naravna zaščita telesa
Povečana količina odpadnih snovi in strupov, ki se zadržujejo v telesu, otežuje dihanje skozi kožo. Obogaten kisik celice »prisili«, da absorbirajo več kisika, in jih napolni z energijo. Naravna spodbuda vašemu imunskemu sistemu posledično omogoči večjo naravno zaščito telesa.
Terapija z obogatenim kisikom pozitivno vpliva tudi na regeneracijo poškodovanega tkiva, izboljša elastičnost kože, telo obrani pred posledicami stresa ter okrepi imunski sistem.
Krepitev vašega imunskega sistema v salonu Figura Bella Domžale
Med petnajst minutno terapijo je vaša koža izpostavljena zraku z obogatenim kisikom, kar povzroči odpiranje por in pospešeno izločanje odvečnih snovi in strupov iz telesa. Tako na enostaven in hiter način svojemu telesu podarite največ.
V salonu Figura Bella svoj organizem še dodatno okrepite z individualno prilagojeno vadbo v termo-kabini FiguraMAX. Med terapijo na 37 stopinjah Celzija v ležečem položaju izvajate prilagojene vaje, poskrbite za boljšo prekrvavitev ter hkrati oblikujete svoje telo.
Želite preizkusiti terapijo z obogatenim kisikom?
Pokličite nas na telefonsko številko 031 721 295 in si rezervirajte obisk salona Figura Bella Domžale ali izpolnite obrazec za brezplačno analizo telesa na spletni strani www. figurabella.si.
dan odprtih vrat ali kdaj prednosti tudi za NAS!
20 let Agencije za radioaktivne odpadke
Agencija za radioaktivne odpadke, v okviru katere je tudi Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju, nedaleč od naše občinske meje, je 9. oktobra 2011 pripravila dan odprtih vrat. Še preden smo vstopili v njene prostore, sem si pogledala, katere ključne naloge v tem obdobju izvajajo, in izvedela, da: načrtujejo izgradnjo odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško;
izvajajo javno gospodarsko službo ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) malih povzročiteljev (medicina, raziskave in industrija); nudijo podporo državnim organom pri pripravi strateških dokumentov s področja ravnanja z RAO; sodelujejo z mednarodnimi specializiranimi agencijami in drugimi strokovnimi institucijami s področja ravnanja z RAO:
po končani sanaciji bo RAO prevzel tudi nadzor in vzdrževanje odlagališč jalovine in odpadkov iz že zaprtega Rudnika urana Zirovski vrh. Namen dneva odprtih vrat je bil predstaviti ravnanje z radioaktivnimi odpadki, hkrati pa so nam omogočili tudi ogled Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, kjer so shranjeni vsi radioaktivni odpadki, ki nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji v naši državi. Izvedeli smo, da ARAO s centralnim skladiščem upravlja od leta 1999. Med leti 2004 do 2009 je poskrbela za prenovo skladišča ter za pregled in prepakiranje vseh uskladiščenih radioaktivnih odpadkov. Leta 2008 je pridobila obratovalno dovoljenje za objekt z veljavnostjo 10 in možnostjo obnove veljavnosti, lani pa uspešno zaključila projekt obdelave in priprave paketov radioaktivnih odpadkov s povišano vsebnostjo tekočin, tako da ti sedaj ustrezajo merilom sprejemljivosti za skladiščenje. Posebej so nas seznanili z varstvom pred sevanjem, za kar so poskrbeli na več načinov: z zasnovo in gradnjo skladišča, s pripravo in načinom shranjevanja paketov radioaktivnih odpadkov, z organizacijo obratovanja skladišča, z uporabo zaščitnih sredstev ter z nadzorom delovnega okolja v skladišču in okolici objekta. Precejšen del tako organizirane
KUPON _ za I
bralce Slamnika! i
I I
Če se vam ob prebiranju članka | utrne želja, da bi se oglasili v 1 našem salonu Figura Bella, vas | ob predložitvi tega kupona čaka posebno presenečenje! \
varnosti so nam tudi praktično prikazali.
Dan odprtih vrat, ki je trajal od 10. do 16. ure, zaradi interesa obiskovalcev pa se je moral celo podaljšati, se je začel s prijazno dobrodošlico in pogovorom o tem, koliko pravzaprav to področje poznamo. Z željo, da ga spoznamo še bolj in se ga ne »bojimo«, so pripravili vrsto publikacij, zelo zanimiv pa je bil tudi konkreten prikaz. Sledil je ogled vsebinsko zelo dobro postavljene razstave, kjer smo ob Vrtiljaku radioaktivnosti spoznali nekatere osnove radioaktivnosti, ki je naravni pojav, in sevanja, ki prihaja iz vesolja, iz zemlje, radioaktivna pa je lahko tudi hrana, nenazadnje smo radioaktivni tudi mi sami. Sledila je predstavitev razcepa jedra, ob katerem se sprošča visoka energija ter podrobna predstavitev jedrskih odpadkov, še posebej nizko in srednjeaktivnih radioaktivnih odpadkov, ki jih skladiščijo v Brinju. »Treba je preprečiti, da bi prišli v naše telo«, smo slišali in nato prisluhnili načrtom za organizacijo odlagališč visoko rediaoaktivnih odpadkov, tovrstnega odlagališča v svetu še ni, posebej skrbno pa smo prisluhnili skladiščenju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kjer je bilo posebej poudarjeno, da je odlagališče NSRAO jedrski objekt, v katerem so za vedno odločeni nizko in srednje radioaktivni odpadki tako, da ne ogrožajo niti okolja niti okoliškega prebivalstva, medtem ko je centralno skladišče začasna rešitev, ki ne sme ogrožati ne ljudi ne žive in nežive narave le začasna rešitev -dokler se ne uredi odlagališče. Ogledali smo si makete tako skladišča kot bodočega odlagališča, ob tem pa je bilo kar precej vprašanj postavljenih tudi v zvezi z dogodki na Japonskem - v Fukušimi, posebej v zvezi z ukrepi varstva pred sevanji. Za vse je bila zanimiva maketa komandne sobe Jedrske elektrarne v Krškem, maketa podzemnega odlagališča ter predstavitev raziskovalnega reaktorja, ki deluje od leta 1966, lahko smo preizkusili tudi elektrarno na človeški pogon (kolo), se pomerili v kvizu o znanju s tega področja ter prisluhnili zanimivemu znanstvenemu predavanju. Ogledu razstave ter predavanju je sledil ogled Centralnega
skladišča za radioaktivne odpadke, kjer so nas seznanili s programom sprejemanja odpadkov, njihovega prevoza ter programom nadzora radioaktivnosti v centru ter okolici, skrbno pa smo prisluhnili tudi predstavitvi monitoringa - delovnega okolja in okolja nasploh.
Lahko zapišem, da je bil to pravi odprti dan agencije, ki je mnogim obiskovalcem odgovoril na vrsto njihovih vprašanj ter razjasnil morebitne strahove pred radiacijo in sevanjem. Vsi sodelujoči s strani ARAO so se resnično potrudili in nam prijazno odgovarjali tudi na nenavadna vprašanja - strokovno, pa vendarle prilagojeno našemu znanju. Zato iskrena hvala in pridemo še.
Ob koncu pa še vprašanje: ob ogledu razstave sem bila posebej pozorna na naslednje zapisano: »Katere so prednosti za krajevne skupnosti v bližini Centralnega skladišča za radioaktivne odpadke v Brinju.« Odgovor je bil: letno nadomestilo, delovna mesta, infrastruktura.
Čeprav vem, da sta se tako Občina Domžale kot Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata o problemu vpliva Centralnega skladišča za radioaktivne odpadke v Brinju na prebivalce Krajevne skupnosti Dragomelj-Pša-ta ter letnega nadomestila že pogovarjali, pa (skoraj) nič dosegli, predlagam, da se to vprašanje ponovno odpre in tudi za bližnja Dragomelj in Pšato dogovori za katero od prednosti. Bi bil že čas!
Vera Vojska
Figura Bella Domžale, Domžalska cesta 68, 031 721 295

Tina in Optika Škofic v oddaji Misija Evrovizija
Pogovarjali smo se s Tino Marin-šek iz Mengša, sicer pevko skupine Tabu, že nekaj tednov pa tudi sodnico v televizijskem šovu Misija Evrovizija. Skupaj z Darjo Švajger, Raayem in Jonasom Znidaršičem posluša, opazuje in izbira najprimernejšo pevko ali pevca, ki bo zastopal/a Slovenijo na naslednjem izboru za Pesem Evrovizije. Sicer ima Tina zelo izbarn imidž oz. zunanjo podobo, ki jo dopolnjuje tudi s pomočjo znane domžalske Optike Škofic.
Misija Evrovizija ima kot oddaja zelo zanimiv koncept; izbira se slovenskega predstavnika na Evroviziji. Ima žirija to dejstvo vseskozi pred očmi ali gre le za izbor najkvalitetnejšega pevca? Mislim, da je nesmiselno izbirat nekoga, ki bi pasal na Evrosong, ker je to izredno težko določiti. Izbiramo med fajnim naborom slovenskih nadebudnih pevcev, izbrali bomo takšnega, ki bo najboljši, v kompletu.
Si se že kdaj prej našla v podobni vlogi kot je ''biti sodnica'' v Misiji Evrovizija? Je to zahtevna naloga?
Ne, nikoli še. Ni tako zahtevna, kot je odgovorna in neznana. Ampak je lušno, zaenkrat se imamo z ekipo fajn in mislim, da skupaj poskrbimo za prijeten nedeljski večer.
Je raven pevcev visoka - oz. takšna kot si pričakovala?
Pevci so dobri, nekaj je boljših, nekaj pa je tud zelo dobrih. Pa sploh
ni važno samo to. Redki so iz tistega pravega nastopaškega testa, da bi jih človek kar gledal in poslušal.
Poznamo te kot odlično pevko v bendu Tabu, tudi sicer rada prenašaš svoje izkušnje mlajšim in manj izkušenim?
Hm. Saj sem tudi jaz še zelo mlada in sem izkušnje šele dobro začela nabirati. Ampak rada poklepetam in povem svoje mnenje. Nekaj izkušenj vseeno že imam in vem tudi, kaj ljudje radi začutijo in kaj imajo npr. radi pri meni. Taka sem kot vi vsi. Jaz pač rada pojem in najboljša občutja so, ko vam pogledam v oči, ko pod odrom poplesujete in se dobro počutite v moji družbi.
Tudi za svojo zunanjo podobo zelo skrbiš, dobivaš ideje sama, ali ti kdo pri tem pomaga?
Imidž je na mojem mestu kar zelo pomebna stvar, s temi leti v Tabuju sem se razvijala tudi v tej smeri, danes že kar dobro vem, kaj hočem in česa res ne. Za podobe na nastopih skrbim sama, s tem, da imam v zadnjem letu na voljo veliko več sponzorjev kot na začetku, ko sem morala sama kupiti vse; za vsak nastop, za vsako pojavljanje v javnosti novo oblačilo, nov styling. Moja omara se je iz najstniških let povečala trikratno, pa se že šibi...
Ti sicer očala predstavljajo le modni dodatek ali jih dejansko potrebuješ zaradi slabšega vida?
Očala dejansko potrebujem, na da-
leč slabo vidim, kar ni prijetno, ko srečuješ ljudi in jih ne pozdraviš ker jih ne prepoznaš. Kontaktnih leč moje občutljive oči nočejo. Očala so postala del mene in zdijo se mi super modni dodatek.
Kako si sicer zadovoljna z Optiko Škofic, z izbiro okvirjev, njihovo strokovno pomočjo?
Ja ..super zadovoljna. Ne samo zato, ker po njihovi zaslugi praktično lahko menjam očala s svojo dioptrijo tako pogosto kot spodnjice. John in Jerca imata rada svoje delo in mimo tega prijetnega občutka v trgovini ne moreš. Pametno in iskreno svetujeta in kadar sem tam, opazim, da se tudi ostale stranke rade vračajo. Hvala vam John, zares, pri meni imate dosmrtno reklamo, moja sestra in njen mož že prihajata po nova očala. Lep pozdrav občanom, poljubljajte se vsak dan, pa vice si pripovedujte, ne preveč delat pa zdravo hrano jejte!
(M.P.)
10
iz življenja in dela političnih strank
21. oktober 20ii
SDS DOMŽALE
Ukrepi države klestijo projekte v občini Domžale
Živimo v času, kjer se žal na vsakem koraku odraža gospodarska in finančna kriza. Občina Domžale s svojim proračunom zaenkrat uspeva z realizacijo projektov, ki so začrtani v občinskem proračunu in ki zagotavljajo dokaj primeren razvoj ter ohranjanje komunalnega, družbenega in društvenega standarda, ki smo ga navajeni. V SDS Domžale se v teh časih še posebej zavzemamo za to, da bi se sredstva namenila predvsem tistim projektom, ki so nujni in ki prinašajo občini ter občankam in
SDS
občanom dodano vrednost. Pri nekaterih projektih je občina vezana na (so)financiranje države. V zvezi s tem je bila Občina Domžale zaradi krčenja sredstev v državnem proračunu in zaradi nekaterih drugih ukrepov soočena z odločitvami na državni ravni, ki bodo dolgoročno vplivale tudi na razvoj in standard na območju naše občine. Na poslansko vprašanje poslanca Roberta Hrovata v zvezi z rokovnikom nadaljnje izgradnje obvozne ceste Želodnik-Vodice je tako minister za promet konec letošnjega poletja pojasnil, da je bila gradnja te ceste uvrščena v plan razvoja in gradnje avtocest za leto 2010. Na podlagi revizijskega poročila Računskega sodišča DARS, d.d., po novem
ne sme graditi cest, ki niso cestninskega značaja. Torej je začetek oz. nadaljevanje gradnje te ceste (razen obvoznice Mengeš) prestavljen za nedoločen čas, saj bo potrebno najti nov vir financiranja. Za Občino Domžale je to slaba novica, saj ima obvoznica več pomembnih vidikov: pomembno prometno povezavo za predvideno obrtno cono Želodnik in posledično vpliv na pogoje za nove investicije tudi drugod ob obvozni cesti, razbremenitev prometnic znotraj občine in posledično povečanje prometne varnosti na območju občine (npr.: Koliška cesta, Radomlje Izgradnja obvozne ceste se tako odmika iz leta v leto. Spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, sprejetega v letošnjem letu, so med drugim prinesle po našem mnenju nepotrebno in celo pravno sporno določbo, da mora investitor gradnje na stavbnem zemljišču, ki je bilo prekvalificirano iz kmetijskega zemljišča, plačati t.i. nadomestilo oz. odškodnino. Zadeva je sporna predvsem za kmetijska zemljišča, ki so bila prekvalificirana pred sprejemom tega zakona. Mnogi investitorji se sedaj zaradi dodatnih obveznosti pri gradnji trenutno ne odločajo za prej načrtovane gradnje. In posledice? Marsikatera gospodarska investicija stoji, s tem pa gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Da ne omenimo investitorjev zasebnih hiš, ki jim je ta odločitev še bolj finančno obremenila reševanje stanovanjskega problema. Srednja šola Domžale je ena izmed redkih, če ne celo edina v Sloveniji, ki nima svoje telovadnice. V SDS
Domžale smo bili veseli, da so se končno zagotovila sredstva za njeno gradnjo s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Hladen tuš pa smo doživeli, ko je bilo s pred kratkim sprejetim rebalansom državnega proračuna financiranje telovadnice črtano. Tako je gradnja telovadnice lahko vprašljiva za nedoločen čas, vodstvo šole in dijaki pa še nadalje prepuščeni na iznajdljivost in potrpljenje glede izvajanja športne vzgoje.
Očitno bomo v Občini Domžale v prihodnosti čedalje bolj prepuščeni zgolj lastnim sredstvom, ukrepom in iznajdljivosti. A kaj, ko je mnogo postopkov s strani občine vezano na odločitve in postopke državnih organov, kjer se občine srečujejo vse prevečkrat srečujejo z birokratskimi in nerazumljivo dolgimi postopki na
različnih »državnih« službah, agencijah, ministrstvih, ki so pristojni, npr.: za izdajanje soglasij ali pa je posamezna nujna aktivnost na območju občine v njihovi izvršilni pristojnosti (npr.: urejanje vodotokov je izključna pristojnost države). In da pometemo tudi pred lastnim pragom: tudi na občinski ravni bi se lahko dostikrat obnašali manj birokratsko in bolj učinkovito, pa še vedno (kar je najpomembnejše) v okviru predpisanih in veljavnih pravnih
Mag. Lovro Lončar podžupan, SDS
DESUS
Nad mestom se dani ...
V času, ki prihaja, je pravzaprav veliko besed, obljub, domnev. In kaj si želimo ljudje; tisti „mali" ljudje, ki polnimo državno blagajno, ki vztrajno hitimo in delamo za boljši jutri in predvsem z željo po enem samem, preživetju? Zagotovo ne propadajočega gospodarstva, naraščajočega števila brezposelnih in s tem težko dosegljivih delovnih mest, ukinjanja sredstev povsod, kamor seže roka države, in še bi lahko naštevali. Ne, ne želimo si ponovne vlade, ki bi obljubljala in nam dajala prazno upanje za boljši jutri. Se manj pa učenja in vedenja o vrednotah, ki smo jih iz dneva v dan izgubljali in že skoraj izgubili. Ponuja se nam torej boljši jutri, z besedami, ki imajo svojo težo in ki niso zgolj iluzija, utopija ali brezumje.. Tudi vsem nam državljanom in tudi nam kot prebivalcem Občine Domžale ne sme biti vseeno. Ne sme biti vseeno, da so nam odvzeta sredstva,
ZARES
Poudarki s konvencije stranke Zares - socialno liberalni
Na 6. konvenciji stranke Zares, ki je bila 15. oktobra 2011 v Ljubljani, so članice in člani potrdili letno poročilo predsednika stranke in predlog političnih usmeritev, pa tudi programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo. Poleg tega je bila na konvenciji sprejeta odločitev o spremembi imena stranke, ki se bo odslej imenovala ZARES - socialno liberalni.
Kot je v svojem govoru med drugim poudaril predsednik stranke Gregor Golobič, je Zares v štirih letih od ustanovitve povlekla vrsto potez, ki jih lahko označimo za naivne. Naivno smo v tem, da odločitve, ki jih sprejemamo, niso egoistično motivirane. Drugi nam tega niso nikoli verjeli in so zato naše poteze presojali za neumne, saj nam niso prinašale strankarskega političnega dobička. Med temi »naivnimi« potezami so: pobuda za oblikovanje t.i. levega trojčka, s čimer smo izgubili precej volivcev; vstop v vlado, ker je bilo to potrebno za oblikovanje nove vlade in ne zaradi funkcij; zgodba o tajkunskih kreditih, ko smo zahtevali prekinitev kreditiranja tajkunov in zamenjavo nove uprave NLB (morali smo zagroziti z izstopom iz vlade, da smo zmagali, a smo za to zmago plačali visoko ceno -sprožena je bila afera,s katero se je diskreditiralo Golobiča in stranko); zgodba o TES 6, v kateri smo edini zahtevali podatke o tej dvomljivi investiciji (prišlo je do nove afere, znane kot oranžni cunami); izstop iz koalicije, da bi dosegli bodisi radikalne spremembe v vladi in načinu njenega vodenja politike bodisi predčasne volitve). Z izstopom iz vlade in koalicije smo omogočili, da se je politični prostor končno odprl in v politiko vstopajo novi ljudje, je izpostavil Golobič. Po njegovih besedah sprememba ni le kadrovska, pač pa se pojavljajo stranke, ki so v programskem smislu naše zaveznice. To pomeni, da se je naša naivnost politiki in državi izplačala, naše vztrajanje daje prave rezultate. V nasprotju z očitki, da smo povzročili zastoj in blokado, se je zgodilo vse kaj drugega: ago-
nija je presekana, tranzicijski 50 ali 60+ apetiti so preprečeni, politika je zaživela, vse več ljudi se odloča za vstop vanjo in napoveduje se višja udeležba na volitvah. Brez naše nepreračunljive odločnosti, poteze izstopa iz otrple in samozaverovane koalicije, kar je pripeljalo do predčasnih volitev, bi se v prihodnjem letu v Sloveniji ob hujskaški asistenci že pripravljenih parastrankarskih formacij zgodila ulica z vsemi nepredvidljivimi oz. predvidljivo avtoritarnimi posledicami. Ulica, ki seveda nima nič opraviti z današnjimi legitimnimi zborovanji in demonstracijami. Po treh letih in vsem, kar se nam je zgodilo, se moramo vprašati ne samo, ali smo kaj storili narobe, pač pa tudi, kaj je bilo to in kaj bi danes naredili drugače. "Pri tem ni mogoče iti mimo moje napake, ki sem jo priznal in se zanjo javnosti opra-

vičil. Doslej se je lahko vsakdo, ki količkaj objektivno presoja dejstva, prepričal, da je bilo to ravnanje motivirano izključno z željo preprečiti politikantski pogrom nad nič krivim podjetjem in njegovimi zaposlenimi. Slednji so povečini izgubili službo, medtem ko ne država ne državljani po ugotovitvah vseh pristojnih institucij niso bili oškodovani niti za en evro," je dejal Golobič. V času delovanja v vladi je bila verjetno največja napaka že, ko ob imenovanju predsednika uprave NLB v začetku 2009, kamor je bil imenovan z očitnim namenom reševati nasedle tajkune, po političnem dogovoru med Pahorjem in Kresalovo, kar je bilo v nasprotju z vsem, kar smo skupaj obljubljali pred volitvami in je pomenilo, da se bo praksa prejšnje vlade nadaljevala, reagirali le s protestom pri predsedniku vlade, namesto da bi tudi izstopili iz vlade, če pri koalicijskih partnerjih ne bi dosegli jasnega distanciranja od takšnih politično-kadrovskih
kupčij. Zadovoljili smo se z vsebino - preprečitvijo bančnega reševanja tajkunov. Prav orientacija na vsebino, na reševanje stanja na posameznih resorjih, je imelo za posledico, da nismo našli časa in moči za celovito oceno vzrokov za gospodarsko in družbeno krizo. K tej ključni nalogi smo se vrnili šele letos ob razmisleku o izstopu iz vlade in je rezultiralo v Manifest za odgovorno ekonomijo.
Živimo v državi, v kateri je pretežen del političnega razreda nepripravljen svojo osrednjo pozornost posvetiti oblikovanju in sprejemanju dolgoročnih razvojnih usmeritev, opustiti logiko izključevanja, izsiljevanja in demontiranja vseh institucij države. Zato je država neučinkovita in ljudje so izgubili zaupanje v politiko in demokracijo. Slovenski politični sistem ima vgrajene številne sistemske blokade, na kar smo v Zares opozorili januarja z dokumentom Za odpravo blokad. Zaradi teh blokad in opravilne nezmožnosti političnega razreda, da bi jih odpravil, pa tudi nekritičnega sprejemanja napačnih evropskih receptov in vlakovnih kompozicij reševanja krize na plečih najšibkejših, je tudi slovenska politika v celoti izgubila zaupanje javnosti.
V Zares smo prepričani, da je pričujoči trenutek zrel za to, da se novo politiko nadgradi z novo, odgovorno ekonomijo. Prekiniti je treba z ne-oliberalno paradigmo, katere edini cilj je profit - ne glede na posledice za okolje in družbo. Večina strank še vedno ponuja rešitve znotraj tega praznega repertoarja političnih programov, ki v ničemer ne postavljajo pod vprašaj sistema samega. Kar nas je, tudi globalno, privedlo do gospodarske krize in neizmerno visoke cene, ki jo zanjo plačujemo danes. Ti programi ne glede na marketin-ške puhlice še vedno merijo uspeh zgolj po dobičkonosnosti; so neučinkoviti, kar je razkrila ravno pričujoča kriza; povečujejo neenakost med ljudmi; so brezobzirni do okolja ter za svoje delovanje predpostavljajo koruptivno sklenjenost med kapitalom in politiko. V Zares zato
Otroci so naše bogastvo, njihova prehrana pa brez bogastva zdravih živil?
Na Občinskem svetu sem postavila že več svetniških vprašanj in pobud ter na vse dobila tudi odgovore.To-rej bi se lahko reklo, da ni problema. A vendar je problem, in to velik, ker se namreč po prejetem odgovoru bore malo zgodi.
Bralce našega časopisa bi tokrat želela seznaniti s pobudo o prehrani v vrtcih in šolah.
ki bi jih lahko porabili za dobrobit vseh nas in naših otrok, zato ker so se nespametno in netransparentno trošila. Ne sme nam biti vseeno, da bo marsikatera občina ostala brez še kako potrebnega vrtca, šole, sredstev za razvoj gospodarstva. Čas, ki prihaja, namenimo razmisleku ter pravi odločitvi. Prav mi smo tisti, ki držimo vse niti v rokah in le mi lahko odločamo o naši prihodnosti.
Zatorej ne prepuščajmo odločitev nekomu drugemu in predvsem naključjem. Jih ni. In le mi smo tisti, ki bomo vlili in dali nam in ljudem okrog nas upanje v nov, lepši dan ...
Urška
Kabaj Predsednica ŽO SDS Domžale
menimo, da današnji trenutek kliče po spremembi sistema. Manifest za odgovorno ekonomijo, postavlja naslednjo diagnozo: ne gre za napako v sistemu; sam sistem je napačen. Kot politična stranka nismo ostali samo pri diagnozi, ampak imamo konkretne predloge - v tem se zaenkrat razlikujemo od vseh drugih in jih spodbujamo k soočenju najboljših alternative. Ker se danes oziramo predvsem naprej, v prihodnost, seveda ne morem mimo tako pogosto izrečenega vprašanja, s kom se bomo povezovali po volitvah. Po izkušnji s koalicijo v kateri smo delovali skoraj tri leta, to vprašanje za nas ni enostavno. Ta izkušnja seveda ni dobra. Pokazala nam je, da je ideološka sorodnost premalo za uspešno skupno delo. Tisto, na čemer je ta vlada padla, je - poleg kronične neučinkovitosti pri njenem vodenju - predvsem resnici zelo različna pripravljenost za poseg v politično-gospodarska omrežja, ki obvladujejo državo. Na tej točki nismo Zaresovi člani vlade čutili skoraj nobene podpore. Najbolj drastično seje to pokazalo pri pogajanjih o prekinitvi tajkunskih kreditov, pri TES 6 in kadrovanju AUKN, kjer je bilo evidentno, da soglasja ne moremo najti zaradi pritiskov iz ozadja. Kako ta omrežja delujejo in kako ne bi smela, se je transparentno pokazalo ob vložitvi zakona o poroštvu za TES 6, ko so poslanci SD, SDS, LDS vložili zakon, ki so ga spisali na HSE, torej eni od zainteresiranih strani.
Sam sem javno že povedal, da je za Zares najbolj verjetno, da bo po volitvah v opoziciji. Tega nisem rekel, ker bi se mi zdela ta možnost za nas najbolj udobna, ampak zato, ker nisem videl prave možnosti za oblikovanje koalicije, ki bi bila pripravljena resneje nastopiti proti opisanim kapitalsko-političnim omrežjem in tudi ne prave možnosti za soglasje o naravi gospodarske krize in ukrepih za izhod iz nje, je nadaljeval Golo-bič.
nadaljevanje v prihodnji številki
Odgovore so pripravil v Vrtcu Urša in Vrtcu Domžale ter Aktiv ravnateljev osnovnih šol. Za odgovore se vsem lepo zahvaljujem. V vrtcih so zagotovili, da dosledno upoštevajo prehranske normative in priporočila za zdravo prehrano otrok. Vsa nabava v vrtcih poteka preko javnih naročil, za vsako skupino živil imajo podpisan okvirni sporazum s tremi dobavitelji. Zagotavljajo, da če jim najugodnejši ponudnik že v razpisni dokumentaciji ponudi artikel slabše kakovosti po nižji ceni, potem te artikle nabavljajo pri enem od ostalih dveh dobaviteljev, čeprav je dražji. Zatrjujejo, da pri odločitvi ni cena edino merilo. V Vrtcu Domžale so se povezali z lokalno kmetijo, ki občasno dobavlja sezonsko zelenjavo in sadje.
V obeh vrtcih so si zastavili cilj, da otrokom ponudijo zdravo prehrano visoke kakovosti, pri čemer predvidevajo pogostejše vključevanje ekološko pridelanih živil. Priznavajo pa, da jim to le deloma uspeva, saj so kvalitetnejša živila dražja in si jih zaradi omejenih finančnih zmožnosti ne morejo privoščiti v želenem obsegu. Za prehrano v naših osnovnih šolah ravnatelji zagotavljajo, da imajo živila ustrezne kakovosti in da je priprava hrane izvedena skladno z normativi in standardi. Tudi v šolah vključujejo lokalne pridelovalce sadja in zelenjave.
Ugotavljajo, da ima veliko otrok slabe prehranske navade, česar posledice so debelost in razvoj različnih bolezni. Nad to ugotovitvijo bi se pa
morali zamisliti predvsem starši, saj gre za vcepljanje temeljnih navad, kar je potrebno v veliki meri opraviti v družini. Ravnatelji ugotavljajo: »Zdrav življenjski slog ob zdravi prehrani izpostavlja zlasti pomen gibanja, neposrednih interakcij, skrbi za okolje, razvijanje spretnosti kritičnega potrošnika, možnosti samooskrbe in drugih veščin, ki jih otroci lahko razvijejo samo v nenehnem stiku z naravo.« V naših šolah so težave s premajhnimi kapacitetami šolskih kuhinj in jedilnic, zaradi česar je nujno hitro uživanje obrokov in prehranjevanje v prehrupnih prostorih. Iz odgovorov izhaja, da se tako v šolah kot v vrtcih trudijo za čimbolj kakovostno prehrano otrok, a vendar pri pozornem branju odgovorov ostane grenak priokus, in sicer, da le ni vse tako v normativih in standardih. Na področju prehrane imamo kar več težav, ki bi jih morali proučiti in izdelati program odprave vsega, kar ne sodi na krožnike naših otrok. Porajajo se vprašanja, kaj je razumljeno s slabšo kakovostjo, kako kritično se spremlja živila ali obstoje merila za to? V vrtcih naj bi bila že dve leti ista cena obroka, kje se kompenzira povišanje cen pri nabavi artiklov? Kaj pomeni zaključna samoocena, da je hrana v vrtcih »zadovoljiva«? Tudi v šolah je kar nekaj težav, ki zahtevajo premislek! Hkrati se ugotavlja, da se ponekod iz dejavnosti kuhinj dela dobiček. Te ugotovitve ne smejo ostati na papirju, ker kar kličejo po akciji, zato bom z aktivnostjo »Kako do zdrave prehrane za naše otroke« nadaljevala. Ne morem se zadovoljiti samo z odgovorom in nič narediti. Prosim vse, ki lahko kakor koli prispevate v tej akciji, da svoje poglede, vprašanja in predloge o tej temi pošljete na e-naslov: marija.pukl@ planet.si.
Mija Mari Pu Svetnica Občinskega sveta
SD
Kako naprej?
Državni zbor je sprejel odločitev, da ne podeli zaupnice vladi premierja Boruta Pahorja. Ta odločitev ni bila nepričakovana. Pripravljala se je že dalj časa, razlogi pa so različni, pač glede na to, s katerega konca se gleda. Nesporno dejstvo je, da je naša vlada zapadla v vsesplošno svetovno gospodarsko krizo, ki nikakor ni ob-
E3
šla Slovenije in njenega gospodarstva. Ta kriza je dodatno poglobila brezposelnost in številne socialne probleme, ki jih je bilo potrebno rešiti in smo tudi jih več ali manj uspešno reševali.
Težko je vladati, če so še tako dobre in potrebne ukrepe zavračali tisti, ki danes obetajo hiter izhod iz krize. Prav ti so tisti, ki so ob vseh naših programih in predlaganih reformah
že vnaprej napovedovali, da bodo proti vsem, četudi so predlogi dobri in ukrepi nujno potrebni. Vsem tem danes prav gotovo ni potrebno zaupati.
Tako so pred nami predčasne volitve in kažejo se kar velike spremembe v političnem prostoru Slovenije. Pojavljajo se novi ljudje. Vprašanje pa je, ali prinašajo kaj novega ali samo drugačno retoriko. Socialni demokrati se bomo tudi v prihodnjem mandatu zavzemali za socialno ravnotežje v družbi, za spoštovanje človeka in ne bomo pristajali na sovražni govor in na zmanjševanje demokratičnih standardov v državi. Vrednote, kot so svoboda, enakost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir, ostajajo vodilo delovanja socialnih demokratov.
Prepričani smo, da je Slovenija sposobna premagati krizo, vendar mora združiti moči, bolje razvijati kulturo dialo-
ga ir vanja nost mnenj
spošto-različ-
Uroš Breznik SD Domžale
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 11. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 2. novembra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
21. oktober 20ii
iz življenja in dela političnih strank
11
LDS domzale
Slovenija - kje boš čez 4 leta?
Za začetek naj uporabim nekaj misli mojega političnega vzornika in dobrega znanca in prijatelja. Danes, vsaj kar zadeva Evropo, nobena država pri izbiri družbeno-ekonomskega sistema ni in ne more biti avtonomna. Vse države so kapitalistične. Po notranji organiziranosti, vrednostnem sistemu, ki v njej vlada, po produktivnosti in po gospodarjenju z viri, ki so na voljo, pa se države močno razlikujejo. Slovenija, ki se je v zadnjem desetletju sicer uvrstila med trideset najbolj razvitih držav sveta, vendarle sodi med manj
učinkovite države, države, ki ta čas celo stagnirajo. Gospodarstvo je še daleč od konkurenčne poindustrijske strukture, državna uprava je preglo-mazna, javni sektor predimenzioniran in neučinkovit, politični sistem ne prispeva k integraciji ustvarjalnega potenciala družbe, celo nasprotno: ohranja in celo rojeva nova in nova nasprotja. Danes, ko upravičeno po-
nosno slavimo dvajsetletnico države, je nujno, da se vprašamo tudi, zakaj nismo realizirali druge faze osamosvojitvenega projekta - formirali moderno skupnost, ki bo prijazna domovina in poštena pravna država obenem. Odgovor je le en sam: učinkovitosti, demokratičnosti, pravnosti, tolerantnosti in kar je še tega, ni mogoče kupiti na boljšem političnem trgu, je lahko le sad dolgega, napornega dela in odpovedovanja vseh državljank in državljanov. Smo tega sposobni? Tudi v tem primeru naj velja, da upanje umre zadnje. Vse pa tako kaže, da bo Slovenija še nekaj časa torzo, lep sicer, a vendarle torzo!
Poglejmo politični zemljevid po Evropi - ali vidite na volilni sceni kaj takega, kot se danes dogaja v Sloveniji - stranka Jankoviča, stranka Viranta, stranka Hanžka, stranka malih županov in še vrsta »novih« strank. Te naj bi zmanjšale težo obstoječih političnih strank, ki so pripeljale Slovenijo v osamosvojitev, v Evropo, NATO in tudi v sedanjo svetovno in slovensko gospodarsko krizo. Predsednik DE-SUS-a Karel Erjavec pravi, da je vstop Jankoviča v državno politiko dokončen pokop obeh liberalnih strank:
LDS in ZARES-a, naša predsednica Katarina Kresal pa, da to pomeni zgolj nekaj, kar bo pripeljalo na volitve še več ljudi in bo to zagotovilo večjo stopnjo demokratičnosti odločanja. Prepričani smo, da bo LDS ostala po volitvah parlamentarna stranka! Sam osebno se strinjam, da je potrebno občine voditi kot veliko podjetje (to bi še kako veljalo tudi za našo občino, ne zgolj za Ljubljano in mestne občine!), država pa je vseeno nekaj drugega in težjega.
V naši osnovni organizaciji LDS se aktivno pripravljamo na volitve - na zadnji seji izvršnega odbora, 11. oktobra 2011, nas je obiskal podpredsednik stranke Borut Cink in nas seznanil z aktualnimi zadevami na slovenskem političnem področju in z volilnim programom stranke. Naši člani so zavzeli stališče, da je najpomembnejši gospodarski del programa, saj ljudi zanima edino, kakšno pot ven iz krize vidimo. Seznanili smo se tudi z ustanovitvijo osnovne organizacije MLADIH LDS v Občini Domžale, ki ga vodi predsednik Nikola Lazič iz Količevega, podpredsednik pa je Jani Novljan, sicer podpredsednik OO LDS Domžale. To bo prineslo v našo stranko veliko mladih in novih obrazov ter pomladilo našo osnovno organizacijo. Z veseljem je gledati, kako mladim ni vseeno, kakšna bo njihova usoda in zavest, da se je za to potrebno aktivno boriti tudi na
političnem parketu. Mladi Liberalni demokrati Slovenije bodo imeli svoj kongres 22. in 23. oktobra 2011 v Murski Soboti.
Na domači domžalski občinski sceni se na investicijskem področju nič kaj pametnega ne dogaja nič kaj pametnega - Cona Zelodnik, projekt Tuša v centru Domžal, Centralna čistilna naprava, občinski prostorski načrt (OPN) - vse to stoji, ljudje me ustavljajo in vprašujejo, kje je tista nekdanja propulzivnost in zagnanost ter naprednost občine. Tudi v občinskem svetu ni več tako, kot je bilo - zgolj nekaj oseb - svetnikov se nas še oglaša na sejah; če želimo bolj konkretne odgovore, to dosežemo zgolj s svetniškimi vprašanji. Celo na javne razprave o pomembnih prostorskih dokumentih pride komaj kakšen svetnik. Na srečo imamo podžupana, ki zelo dobro vodi seje občinskega sveta tudi s formalnopravnega vidika.
Na koncu pa v imenu LDS čestitam Nogometnemu klubu Domžale, ki ravno v teh dneh praznuje svojih 90 let od usta-
Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale
N.SI - nova SLOVENIJA
Predčasne volitve
Nekaj časa se je že govorilo, da se dosedanji vladi izteka čas, kar se je uresničilo v septembru in čakajo nas nove, prve predčasne volitve v Sloveniji. Volitve so razpisane in pričele so se priprave nanje.
Ze nas prepričujejo, da je potrebno videti na politični sceni nove obraze, da so stare oblike izpete in preživete. No, pojavile so se »nove«, vendar le po imenih, obrazi pa so stari, njihovi podporniki in pobudniki pa večinoma še starejši.
Ko gledam in berem o dogodkih v zadnjih dneh, ko nam ljubljanski župan govori o uveljavljanju vrednot in nam bivši predsednik govori, da sta Jan-kovičeva sinova polnoletna in samostojno delujeta, bi za začetek vprašal
samo, koliko je bil sin star takrat, ko je nezakonito opravljal maturo in ali je postopek izpeljal mladenič sam? Drugih stvari ne bi ponavljal, saj so dovolj sveže, na dan pa prihajajo vedno nove.
M.Si
Ce so to nove vrednote, se nam, nepri-vilegiranim državljanom, slabo piše. Toliko sovraštva in nestrpnosti, kot sem ga videl pred ljubljanskim magistratom ob apelu ljubljanskemu županu s strani 26 slovenskih uglednežev, že dolgo ni bilo slišati. Videli smo lahko tudi agresivno reakcijo predse-
dnika ZZB v oddaji Odmevi. Naj zveni še tako oguljeno: če nisi njihov, si še vedno drugorazreden. Ali bomo končno le uspeli v prihodnjem obdobju to mnenje spremeniti. Lahko! Ampak pred tem je treba iti volit. Le na volitvah imamo možnost vplivati na politično podobo države. Ce se jih ne udeležimo, nismo opravili svoje dolžnosti in posledično tudi ne moremo zahtevati pravic, ki nam pripadajo. PRAVIČNOST V LJUBEZNI je
tema novega pastoralnega leta v cerkvi na Slovenskem. Uvajanje pravičnosti, ki jo tako pogrešamo v današnji družbi in ljubezni, bi lahko bilo tudi eno od izhodišč novega časa. Saj ne, da bi se vsevprek objemali in poljubljali, ampak lahko bi prerasli že pregovorno slovensko »fovšijo« in se za dobro naše domovine pričeli pogovarjati in tudi poslušati ter ne za vsako ceno nasprotovati dobrim programom samo zato, ker predlagatelji niso na »pravi strani«. Skratka - zadnji čas je da se nehamo
za vsako figo gristi! Hkrati moramo storiti vse, da Slovenija postane socialna država, kakor je zapisano v naši Ustavi. Sistem, ki je zadnjih 20 let s pomočjo pomanjkljive zakonodaje centrom moči omogočal nesorazmerno bogatenje na račun domačih in tujih delavcev, je treba spremeniti in poskrbeti za zmanjševanje socialnih razlik. Z upanjem in zaupanjem, da so vrednote, kot so poštenost, solidarnost, družina večini ljudi, ne glede na nazorsko prepričanje, pomembne in da zmorejo ločevati med besedami in dajanji, pričakujem letošnje volitve. Udeležite se jih tudi vi. Morda bo Miklavž spet tako radodaren, kot leta 1992.
Janez Vasle, dr. med Član OO NSi
TEMELJNI PROGRAM SLS ZA OBDOBJE 2012 DO 2016
Ključni cilj je dvig gospodarske rasti
Predsednik SLS mag. Radovan Zerjav: Časa za "pravljice" ni več, potrebna so le še dejanja in trdo delo
7. oktobra je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav skupaj z vodilnimi predstavniki SLS in določenimi zunanjimi strokovnjaki predstavil temeljni program SLS za obdobje 2012-2016. Poudaril je, da je najpomembnejši cilj spodbuditev gospodarske rasti in vzpostavitev boljšega poslovnega okolja kot ključnega gonila razvoja in bistvenega elementa za zagotavljanje socialne varnosti. »Gospodarsko rast je treba spodbujati zato, da se lahko spopademo s socialnimi vprašanji,« je povedal mag. Žerjav in še dodal, da sedaj ni čas za pripovedovanje pravljic, temveč čas za dejanja in trdo operativno delo.
Program SLS med drugim temelji na zmanjšanju davka na dohodek pravnih oseb, uvedbi davčne olajšave na reinvestirane dobičke »gre-enfield« naložb, ki prinašajo dodano vrednost in nova delovna mesta, ter uvedbi sistema pavšalne obdavčitve za mikropodjetja na višino, ki bo odvisna od števila zaposlenih, s čimer bi se lahko s poenostavitvijo davčnega sistema zbudilo interes za zaposlovanje delavcev za nedoločen čas. Vse to pa ne bo šlo brez radikalnega zmanjšanja stroškov javne uprave. SLS je pri tem zelo konkretna, kajti ravno v tem segmentu varčevanja je bilo v tem mandatu
največ nedoslednosti. SLS načrtuje tudi preoblikovanje organizacije državne uprave na deset ministrstev. Ob tem je predsednik Zerjav še poudaril, da je SLS v tem zmedenem času edina racionalna opcija, kar je s svojim delom že dokazala in to z dejanji, ki niso bila popularna in so bila tvegana, a je bilo treba to narediti. S takšno odgovorno politiko bo SLS nadaljevala v Vladi RS ali v opoziciji, pripravljena pa je prevzeti tudi odgovornost za vodenje te države. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Janez Cebulj je predstavil program SLS na področju sodstva, kjer bi SLS ukinila trajni mandat sodnikov, treba je tudi zagotoviti učinkovitejšo možnost zaplembe premoženja, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Podpredsednik SLS Franc Bogo-vič je povedal, da se na področju kmetijstva SLS zavzema za povečano samooskrbo ter ustanavljanje velikega števila tržnic in trgovin z lokalno pridelano hrano. Poudaril je pomembnost zaokroževanja kmetijskih zemljišč in administrativno razbremenitev pri vlogah za subvencije in vodenje knjig. Podpredsednik SLS Janez Tomšič je posredoval ključne točke programa na področju znanja in izobraževalnega sistema, kjer bo SLS podprla prezaposlitev znanstvene inteligence v gospodarstvo. Ukinili bi maturo in tudi preverjali pedagoško delo. Podpredsednica SLS Olga Fran-
ca je predstavila tri ključne točke za zagotavljanje socialne pravičnosti, in sicer: omogočanje socialnih transferjev tistim, ki so do njih dejansko upravičeni; spremembo dohodninske lestvice ter zagotavljanje družinske dohodnine, kjer bi bilo breme dohodnine razdeljeno na celotno družino.
žaložnik in pisatelj Luka Novak je
povedal, da vidi SLS kot stranko, ki je edina pokazala posluh za strokovnost, sicer pa je predstavil program s
področja kulturne politike v Sloveniji. Pri Zakonu o medijih je treba poseči v internetno sfero in zakonsko uvesti sistem, da ne bo več anonimnega pisanja ter še dodati skrb za aktivno rabo jezika.
Rok Ravnikar
Kako zagotoviti sorazmerno zastopanost moških in žensk v DZ
S stališča enakosti med spoloma gre za izrazit demokratični primanjkljaj.
Kvaliteta odločanja v DZ in ugled, ki ga ima DZ med državljani in državljankami, nezadovoljstvo ljudi s politiko in pasivnost predvsem mlajših volilk in volilcev, bi terjala politično razpravo o demokraciji pri nas. Majhen odstotek izvoljenih žensk v DZ kaže, da niso dovolj zastopane, niso zastopani in predstavljeni določeni interesi in potrebe družbenih skupin, saj gre za odsotnost največje in pomembne skupine kot so ženske.
Po dvajsetih letih delovanja parlamentarne demokarcije smo se znašli v razmerah, ko jo ljudje vse bolj odklanjajo.
Vse to zahteva ne samo odgovor, temveč predvsem ukrepanje in spremembe.
Obstoječa volilna zakonodaja vpliva na prisotnost žensk v voljenih organih odločanja in kaže na izrazit demokratičen primanjklaj deleža žensk v državnem zboru. Volivke in volivci niso vzrok za pre-
majhno zastopanost žensk v državnem zboru. Naklonjenost volivcev in volivk je več ali manj naklonjena tako ženskam kot moškim na kandidatnih listah.
Uspeh kandidatke pa kažejo podatki iz preteklih obdobjih, da je odvisen od tega, v kako izvoljivem okolju nastopa.
Na zadnjih volitvah leta 2008 je bila uveljavljena minimalna kvota za posamezen spol na kandidatnih listah, ki so jo politične stranke upoštevale in na kandidatne liste uvrstile celo več kot zakonsko zapovedanih 25 odstotkov (žensk). Večinoma so bile v okrajih, kjer niso bile izvoljive. Ovira ni samo odstotnost politične volje, ampak tudi neprilagojenost volilnega sistema delovanju ukrepov za zagotovitev enakih možnosti moških in žensk.
Zenske si moramo prizadevati in predlagati za enako zastopanost žensk in moških brez volilnega poraza žensk.
Justina Koprivšek Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki
ROBERT HROVAT POSLANEC SDS V DZ RS
»Vrednotno vrednotiti vredne vrednote je - vrednota vseh vrednot^!«
besedna igra
Namerno poigravanje z v naslovu uporabljenimi besedami, je samo na prvi pogled - poigravanje. V svojem bistvu želi ta gesta povedati (vsaj) dvoje, in sicer, prvič, da se v igri besed, uporabljenih v naslovu, skriva sporočilo, da se je v Sloveniji začelo vsakeštiriletno obdobje, ko se dežela spremeni v polje "kruha, (obljub) in iger" (letos je zaradi znanih političnih okoliščin to obdobje nastopilo nekoliko prej!), in drugič, da se v naslovni misli skriva tudi kanček čiste resnice! Človek bi resnično želel, da bi bilo v teh, za vse nas negotovih in vse prej kot dobrih časih, iger in igric, tistih, pritlehno političnih, bolj malo. Pa da bi bilo praznih in nerealnih obljub skoraj nič. Pa da bi bilo programsko ponujenih rešitev, takšnih, v katerih bi tudi najpreprostejši izmed nas z lahkoto prepoznali prave in realne poti iz neljube krize, ki nas dobesedno tepe že skoraj na vsakem koraku, veliko. A kaj, ko smo že zdaj priča najrazličnejšim medijskih kvazišovom najrazličnejših vrst, ki nam vsiljujejo nekakšne resničnostnošovske domislice in zavajajoče puhlice, namesto "tistega - nekaj!", česar bi se lahko čvrsto oprijeli in vedeli, da je to - resnično to!: pot, na katero moramo stopiti vsi skupaj, ne glede na prepotenco katerekoli politične pespektive. Kaj, ko nam vsakodnevno skušajo servirati dopadlji-vosti, ki to niso, pa resnice, ki so za masko lažnega skriti, že večkrat videni in doživeti vzorci, pa predimenzionirane holivudske nastope, ki se sesujejo sami vase, ko je treba preprostemu človeku pogledati globoko v oči (in v srce) in v njih (njem) prepoznati realno stisko in za to stisko imeti stvarno - rešitev v obliki pomoči in samopomoči in ne zgolj v obliki narejenega, dodobra
zglancanega, večinoma posiljenega večnega nasmeška. Kaj, ko so nekatere vrednote, kot so iskrenost, lojalnost, poštenost in resnicoljubnost na presenečenje vseh čez noč pri nekaterih posameznikih lahko prelevijo v hinavsko podlo, samo navidezno strpnost in nenavadno pripravljenost na dialog, ki je prej taistim ljudem umanjkal, ali pa vsaj ni bil značilen za njihovo delovanje. Kaj, ko smo že priča narazličneji-šim pretvorbam in politično-stran-karskim prebegom in spremembam mišljenj in stalič, predvsem pa pogledov na še včerajšnje priseganje na nekaj, kar je danes nekaj čisto drugega, a - kako značilno na novodobno politično Slovenijo - še vedno (če ne celo vse bolj!) legalno in legitimno in, pomislite, vredno! Niti slučajno ne želim ne jamrati in še manj kriviti kogarkoli za karkoli. Moja čista namera je le odstrniti kanček zavese, za katero so skrite vse tiste realnosti, o katerih sicer tako poredko in tako neradi govorimo. Če sem bil kdaj prepričan, da je povezovanje in skupno, temeljito in argumentirano dogovarjanje in pogovarjanje nujnost Slovenije, potem sem to danes še veliko bolj, kot sem bil kdajkoli. Ker sem do meja naivnega prepričan, da je v državljankah in državljanih naše dežele tolikšen potencial, da v malokate-rem narodu. Ker sem še bolj prepričan, da sem zmožen iskreno in brez lažnih obljub, z argumentiranimi, verodostojnimi in izvedljivimi programskimi predlogi prepričati tudi tiste, ki si tega zlepa ne bodo dovolili. Prepričati osebno, s stiskom roke, z jasno in glasno in razumljivo izgovorjeno besedo. Z besedo, za katero bom potem tudi stal. Trdo in neomajno! To naj bi štelo! Bo?!? Volivke in volivci so imeli in bodo vedno imeli končni - prav!
DR. ROMANA JORDAN CIZEU SLOVENSKA POSLANKA V EP
Več nadzora, več preglednosti, več zaupanja
Slovenija se utaplja v globoki finančni in gospodarski krizi. Razburkano morje nas premetava sem in tja, mi pa hlastamo po zraku. Kisik, ki nam ga vse bolj primanjkuje, so vse bolj redke vrednote, ki jih moramo globoko vdihniti in zaživeti, če želimo oživiti finančni sektor in gospodarstvo. Tudi v Evropi so razmere še vedno zelo težke. Izstopata dve državi: Grčija s skorajda vsakodnevnimi protesti in Španija z veliko množico brezposelnih, predvsem med mladimi. Problemi so tako nacionalni kot tudi evropski, saj medsebojna povezanost vpliva na boljše ali slabše stanje v družini evropskih narodov. Evropski politiki smo si enotni, da bomo težke čase hitreje in lažje premagali z večjim sodelovanjem. Pojavljata pa se dva glavna koncepta, kako sodelovanje poglobiti. Prvi temelji na tesnejšem sodelovanju med vladami. Kako bi takšno medvladno sodelovanje izgledalo, zelo dobro nakazujeta nemška kanclerka Merkel in francoski predsednik Sarkozy. Ni še tako dolgo, ko sta predlagala, da bi v Uniji imenovali ministra za finance in gospodarstvo. Predvidevam, da ni bilo malo predsednikov vlad, ki so bili s to pobudo prvič seznanjeni preko medijev. Drugi koncept je komunitarni in temelji na širšem sodelovanju ter na dogovarjanju v okviru obstoječih evropskih institucij. V tem primeru ne potrebujemo nobenega novega in dodatnega ministra, temveč mora te naloge opraviti Evropska komisija. Ob koncu meseca septembra je predsednik Evropske komisije
Barroso v svojem govoru v Evropskem parlamentu zelo ambiciozno
predstavil svoj dnje delovanje
pogled na priho-ropske unije in
prevzel odgovornost gospodarskega upravljanja v Uniji. Poudaril je potrebo po večji disciplini, solidarnosti, integraciji, poštenosti. Uresničenje tega vidi z večjim sodelovanjem, torej z večjo integracijo Unije. Z jasno vizijo, odločnostjo in pristopom sodelovanja si je pridobil veliko podporo v Evropskem parlamentu. Menim, da bi bil takšen razvoj dogodkov boljši tudi za Slovenijo, saj zagotavlja boljše sodelovanje vseh držav članic pri sooblikovanju politik. Pravzaprav sta si kanclerka ter francoski predsednik naredila medvedjo uslugo, saj sta si s svojimi javnimi dvostranskimi srečanji ter predlogi, ki bi morali biti evropski, pridobila več nasprotnikov kot podpornikov.
V septembru pa smo tudi dokazali, da ideje o tesnejšem sodelovanju niso le prazne besede. Sprejeli smo namreč zakonodajni sveženj o gospodarskem upravljanju, ki močno posega v pristojnosti držav članic. Evropski komisiji omogoča oceno zdravja gospodarskega in finančnega sektorja posameznih držav ter uvaja sistem kazni za države, ki ne uresničujejo dogovorjenih politik. To z drugimi besedami pomeni: več nadzora, več preglednosti, več zaupanja. Tudi zaradi tega se moramo v Sloveniji čimprej zresniti, urediti finančni sistem, oživiti gospodarstvo in ljudem ponuditi priložnosti za zaposlitev, ponovno upanje in zaupanje.
12
iz nosih sol
21. oktober 20ii
Udeleženci uvodnega srečanja ACES (akademije srednjeevropskih šol)
PREDSTAVNICI OSNOVNE ŠOLE RODICA NA UVODNEM SREČANJU ŠOL V PROGRAMU ACES
Srečanje v Sarajevu
V Sarajevu smo se od 25. do 29. septembra srečali predstavniki šol iz petnajstih držav, bilo nas je več kot 200, med njimi tudi midve z mentorico. Letos na OŠ Rodica sodelujemo s šolo iz Moldavije, naš skupni projekt pa smo poimenovali Od srca do srca. Vsi udeleženci iz Slovenije smo se na pot odpravili skupaj, to je šest učencev ter šest učiteljev iz osnovnih in srednjih šol. Vožnja je bila
dolga približno osem ur, vendar se nam zaradi dobre družbe ni zdela tako dolga. Prvi dan je bil dan za počitek, tako da smo lahko raziskovali hotel, njegovo okolico ter bolje spoznali svoje kolege iz partnerskih šol in ostale udeležence srečanja. Drugi dan je bil dan za akcijo! Ze takoj dopoldne smo se odpravili v center mesta, kjer smo s projektnimi partnerji raziskovali mesto ter opravljali različne naloge, ki so nam
jih zadali organizatorji. Popoldne pa smo si privoščili kosilo kar v mestu ter seveda poskusili lokalne specia-litete.
Tretji dan je bil zelo zanimiv, saj so nam pripravili bazar o prostovolj-stvu. Kasneje smo se lahko učenci sprostili ter se sami pogovorili o naših projektih, učitelji pa so bili v svoji sobi ter se pogovarjali o resnejših zadevah. Popoldne smo imeli ekskurzijo po mestu. Mesto je res lepo, vendar so nas zelo bolele noge, ker smo si ogledali toliko reči v zelo kratkem času.
V sredo smo imeli na sporedu delavnice. Bile so zabavne in na njih smo dobili veliko novih zamisli, ki jih bomo uporabili, ko bomo gostili učence na izmenjavi. Popoldne smo imeli še zaključni sestanek v projektni skupini, kjer smo delili svoje
OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH
Bralna ura in slavnostna odprtje bralne značke
Postaviti Piko na Nogavičko
Pegasta lička, dve oranžni kitki, pisane nogavičke, preveliki čevlji, navihan pogled, vedno nasmejana deklica, to je Pika ... V sredo, 21. septembra 2011, so se učenci 4. razredov Osnovne šole Domžale odpravili obiskat prav to navihano, razigrano deklico na že dobro prepoznavni otroški festival v Velenju, ki je tokrat potekal že 22. leto zapored. Vodilna nit letošnjega festivala so bili jeziki, ki so jih otroci spotoma lahko spoznavali pri igri in ustvarjalnih delavnicah. V slednjih so otroci pod vodstvom mentorjev spoznavali nove materiale, se naučili njihove uporabe, predvsem pa uživali v končnem izdelku, ki so ga lahko odnesli domov. V Pikinih ustvarjalnih delavnicah ni zmanjkalo novih in svežih idej, med drugim so otroci preskusili svoje ročne spretnosti v izdelovanju ribe napihovalke iz papirnatih vrečk, gusarske kape, rakete, kače iz kravat, dirkalnega avtomobila iz škatel, zmaja, lutke leva, gusarske sablje iz časopisnega papirja, ki je bila videti kot prava
m se m se ^
Moto letošnjih delavnic so bili verzi pesnika Toneta Pavčka: »Ljubim besede, tiste prave, ki nočejo v glave odraslih: sočne in zvočne in vsemogočne, zmožne in prožne, gladke in sladke, ki se v ustih tope, čistijo grlo in ga hlade ...« Tudi učenci 4. razredov OŠ Domžale so skozi svoje besede, na svoj način, izrazili tisto, kar jih je na Pikinem festivalu najbolj navdušilo in dodalo tisto pravo piko na i, oprostite, na Nogavičko.
Na Pikinem festivalu je bilo zelo zabavno. Imeli smo delavnice, pošto, zoo, igrače, Fickote, ogledali pa smo si tudi vilo Čira Čara, kjer živi Pika. (Anja F.)
Na Pikinem festivalu, mi je bilo najbolj všeč, ko sem si lahko kupil žvečilne, ker so mi res dobri. (Žiga K.) Najbolj sem užival v delavnicah, ker so bile res dobre in zanimive. (Armin T.)
Ha, najbolj sem užival na igrišču, kjer sem lahko kopal z bagrom. (Maks U.)
Na Pikinem festivalu sem iz škatel naredil svoj policijski avtomobil. (Uroš T.)
Na Pikinem festivalu so imeli kar tri velike šotore, v katerih so bile res domiselne delavnice. (Mia V.) Na Pikinem festivalu mi je bilo zelo všeč, najbolj pa mi je bilo lepo, ko sem si kupila kristal. (Sara P.) Na Pikinem festivalu mi je bila najbolj všeč opica Ficko, za okoli vratu. Na koncu je odšla z menoj domov. (Eva B.)
Na festivalu so mi najbolj ugajale delavnice. Naredila sem slona iz blaga in kartona, dežnik iz papirja in slamic, pikapolonico in daljnogled. (Nika V.)
Na Pikinem festivalu mi je bilo všeč. Dobro mi je bilo, ker sem dobil majico. (Nejc P.)
Z avtobusom smo se odpeljali v Velenje na Pikin festival. Na Pikinem festivalu smo imeli veliko delavnic. Izdelovali smo avtomobile iz papirja, hiše, levčke in želve. Kasneje smo šli v trgovine. Tam smo si lahko kupili spominke. Gugali smo se na krogcih. Bilo je zelo zabavno. (Matej B.)
Pikin festival je s svojo živahnostjo pustil nasmeh na obrazu otrok in učiteljic. Pikina navihanost pa nas bo spremljala tudi še v šolskih klopeh, kjer učiteljice v marsikateri otroški vragoliji ne bomo videle le še ene neumnosti, temveč tudi kanček neugnanega, svobodnega Pikinega duha.
Ana Anžur Cotman Foto: Petra Zupančič
Na OŠ Preserje pri Radomljah imajo učenci in učitelji zelo spoštljiv odnos do knjige, predvsem pa zelo radi berejo, kar so dokazali z bralno uro in slavnostnim odprtjem bralne značke.
Na pobudo knjižničarke Amande Pokorn so na šoli izvedli bralno uro, kar je pomenilo, da so vsi učenci šole in učitelji prvo šolsko uro brali. To uro so se lahko bralci podali v svet, ki so si ga sami izbrali, se poistovetili z različnimi literarnimi junaki in uživali ob lepoti jezika. Da se na šoli veliko bere, kaže velik obisk v šolski knjižnici in veliko podeljenih priznanj za opravljeno bralno značko. Vseeno pa se najde peščica učencev, ki ne segajo radi po knjigah, zato
Letos smo jesen v posebnem programu OŠ Roje pričeli z naravoslovnim dnevom v Arboretumu. Načelo pri učenju naših otrok je, da vedno spoznavajo stvari najprej preko konkretnega materiala. Narava v parku nam je ponudila ogromno stvari za uvod v prihajajočo jesen. Z otroki smo se najprej ustavili v dre-
UČENCI OSNOVNE ŠOLE PRESERJE PRI RADOMLJAH
Državni prvaki v
orientacijskem teku
vtise in načrtovali delo za v naprej. Zvečer je prišel najbolj pričakovani dogodek, in sicer ples. Bilo je res odlično. Spoznali pa smo tudi nekaj novih talentov, ki so si upali svoje pevske sposobnosti preizkusiti na karaokah. Zabavali smo se dolgo v noč, kar se je vsem poznalo naslednje jutro, ko je bil čas za pakiranje, slovo ter odhod. Zadnji dan je bil vsem najmanj všeč, saj smo vsi hoteli ostati še malo dlje, vendar smo se morali vrniti domov. To je bila izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Pomagala mi je razmišljati bolj na široko o prosto-voljstvu, ki je letošnja tema projekta. Seveda je ne bom pozabila tudi zaradi novih prijateljstev ter znanja o mestu Sarajevu, njegovi zgodovini in mešanici kultur.
Nika Grošelj
V četrtek, 6. oktobra 2011, je bilo Šolsko državno prvenstvo v orientacijskem teku pri Ormožu. Kljub hudi konkurenci tekmovalcev iz triindvajsetih osnovnih šol in večji zastopanosti, so naslov ekipnih prvakov osvojili fantje iz OŠ Preserje pri Radomljah. Državni prvak je Martin Špendl, bron je odnesel Maj Hrovat, na 14. mesto se je uvrstil Filipu Jakob Špendl (vsi trije člani OK Trzin) ter Anže Kristan, ki je zasedel 24. mesto (OK Komenda) - vsi so skupno premagali tekmece. Fantje že več let vztrajno trenirajo in dosegajo vidne rezultate, tako v slovenskem merilu kot tudi v mednarodni konkurenci. Trenutno sta Martin in Maj prva tudi v Slovenski orientacijski ligi. Prav tako uspešna so bila pretekla leta
dekleta, vendar na žalost podmladka v dekliških vrstah v Radomljah ni. Morda prav zato, ker Radomlje nimajo svojega kluba. Zato smo toliko bolj veseli uspeha naše ekipe, ki je v OŠ Preserje pri Radomljah odnesla pokal in dve medalji. Bravo, fantje, iskrene čestitke! Upamo, da se bodo tudi dekleta začela ukvarjati s športom, ki poleg dobre psihofizične kondicije zahteva veliko intelektualno zbranost in specifično znanje, ki ga mnogim primanjkuje. Menim, da je orientacijski tek zelo dober šport in hkrati dobra podlaga za življenje, zato si želim, da bi se z orientacijo ukvarjalo več mladih in tudi odraslih, saj nikoli ni prepozno.
Nina Mav Hrovat
so učenci pod mentorstvom mag. Nataše Cotman pripravili slavnostno otvoritev bralne značke in tem učencem sporočili, naj odprejo knjigo in knjiga bo odprla njih. Nastopajoči so se spremenili v knjige, ki govorijo resnico, pomagajo ljudem z nasveti, govorijo o lepoti življenja, vodijo k modrosti, sočutju, radosti prav tako pa so na duhovit način prikazali, čemu vse lahko služi knjiga. Ravnateljica Ana Nuša Kern je na koncu slavnostne otvoritve bralne značke prerezala trak ter vse učence nagovorila, naj pogosto odpirajo knjige, saj vsaka knjiga nosi v sebi darilo, predvsem pa odpira pot do znanja in spoznanja.
Tanja Kastelic
Prvi naravoslovni dan v Arboretumu
voredu, si ogledovali, tipali, nabirali in preštevali kostanj, želod in druge jesenske plodove. Ogledali smo si tudi čudovito razstavo buč, hroščev in metuljev. Seveda pa smo prepoznavali tudi vremenske značilnosti jeseni, saj je sprva hladno megleno jutro kmalu zamenjalo toplo jesensko sonce. Po malici smo se seveda ustavili še na igralih, kjer je vsak otrok zagotovo našel nekaj zase. Upravi Arboretuma se zahvaljujemo za prijaznost, saj nam vsako leto ponudi brezplačen vstop v park. Zahvala pa gre tudi šoferju avtobusa (Kambus), ki je takoj priskočil na pomoč pri prestavljanju vozičkov na avtobus.
Medgeneracijsko sodelovanje
Oskrbovanci Doma upokojencev Domžale in učenci 1. b razreda Osnovne šole Venclja Perka so že v preteklem šolskem letu skupaj ustvarili kratko, a prijetno dramatizacijo Muca Copatarica. Večkrat so jo tudi predstavili v domu in v šoli.
V letošnjem septembru pa so z izvedbo prestopili še vrata velikega Cankarjevega doma v Ljubljani. Od 27. do 29. septembra je v hiši kulture potekal 11. festival za tretje življenjsko obdobje. Ker so otroci in starostniki skozi celo leto druženj dokazovali, kako prijetna druščina so, smo se odločili, da s svojim prispevkom na festivalu sodelujemo tudi mi. Igrico si je ogledalo veliko število gledalcev na odprtem odru festivala, vsi vpleteni pa smo zadovoljni, ker lahko naše delo in trud kronamo s takšnimi dogodki ter
prispevamo k medgeneracijskemu sožitju.
Odrski nastop pa ni bila edina predstavitev domžalskih otrok in starostnikov na tem festivalu. Pred meseci smo se, tedaj še prvošolci, danes pa že učenci drugega razreda in oskrbovanci doma lotili tudi skupne likovne naloge. Naš izdelek je navdušil komisijo Festivala za tretje življenjsko obdobje in izbran je bil za drugo nagrado med več kot petstotimi izdelki v kategoriji izdelkov 1. triade.
Seveda so nagrade potrditev naših ustvarjanj, a vsi smo mnenja, da je največ vreden občutek, da stari in mladi lahko skupaj preživljamo prijetne trenutke, da drug drugemu lahko polepšamo vsakdan.
Mentorice: Silva Demšar, Dom upokojencev Domžale Alenka Živic in Janja Vidic, OŠ Venclja Perka Domžale
Marta Krt, OS Roje
Festival za tretje življenjsko obdobje
Festival je potekal od 27. do 29. septembra 2011, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z učenci 2. b razreda OŠ Dragomelj smo se ga udeležili in predstavili Bachove cvetne plese. Učenci so si ogledali bogato kulturno dediščino slovenske ljudske kulture in sodelovali pri ustvarjalnih delavnicah, ki so jih pripravili dijaki Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. S svojim nastopom
smo pripomogli k medgeneracij-skem sodelovanju. V drugem delu nastopa so učenci k plesu povabili tudi gledalce v dvorani, ki so se z veseljem odzvali povabilu, da zaplešejo in se družijo z nami. Druženje je bilo prijetno in vsak je odšel domov zadovoljen, nasmejan in srečen.
Gabrijela Visenjak
21. oktober 20ii
iz nosih sol
13
OSNOVNA SOLA VENCUA PERKA
Teden otroka v 4. b razredu
Težko pričakovani teden otroka je bil pred nami. Na razredni uri smo se pogovorili, katere dejavnosti bodo v tem tednu potekale. Odločili smo se, da bomo šli na pohod na Gorju-šo, obiskali nas bodo invalidi, srečali se bomo s psom, domača naloga bo le ena, imeli bomo boljšo malico in aktivne odmore.
Izlet na Gorjušo
V ponedeljek, 3. oktobra, smo imeli športni dan. Šli smo na Krumperk in Gorjušo. Hodili smo počasi po gozdni poti, malo več kot eno uro. Prvi postanek smo imeli na Krum-perku, kjer smo si od zunaj ogledali grad. Učiteljica nam je povedala nekaj zanimivosti o zgodovini gradu in predvsem o Adamu Ravbarju, ki se je proslavil v bitki s Turki. Pot nas je nato vodila na Gorjušo, k Jamarskemu domu. Tam smo malicali in se igrali. Vračali smo se po isti poti nazaj v šolo.
Luka Peršolja
Dan z invalidi
Ne bom pozabila dneva, ko so na našo šolo prišli invalidi. Spoznala sem, da je zelo težko življenje, ko greš na invalidski voziček. Sčasoma se na tako življenje navadiš. Učiteljica nas je odpeljala v dvorano, kjer sta nas čakala Mirjam in Rok. Rok nam je povedal, da je bil nekoč tudi on učenec na naši šoli. Predstavila sta nam življenje invalidov in opisala svoji nesreči.
Rokova nesreča se je zgodila pred desetimi leti, ko se je z avtom zaletel v skalo. Mirjam je bila stara 16 let, ko se je ponesrečila z motorjem. Bila je brez čelade.
Mirjam in Rok sta nam predstavila življenje invalidov s primeri in s slikami. Veliko smo ju tudi spraševali. Po predavanju smo šli v telovadnico, kjer smo imeli delavnice. Igrali smo košarko na invalidskih vozičkih, igrali smo namizni tenis z invalidom, slikali smo z usti, oblikovali rože iz krep papirja in si ogledali
OSNOVNA SOLA DOB
ples na vozičku. Zunaj na igrišču smo premagovali ovire na invalidskem vozičku.
Življenje invalidov je težko in jaz jim bom pomagala, če bom lahko.
Sara Badreddine
Učna ura s psom
V sredo, 5. oktobra, sta nas obiskali psička Neli in njena lastnica Barbara. Barbara nam je pokazala Nelino rojstno in zdravstveno knjižico. Povedala nam je, kaj vse mora imeti
Tehnični dan v OŠ Venclja Perka
V OŠ Venclja Perka je 4. oktobra potekal tehnični dan, na katerega so povabili goste iz Društva para-plegikov ljubljanske pokrajine. Dan,
ki predstavlja primer dobre prakse, so pozdravili učenci in podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc.
Navadno govorimo o športnih ali naravoslovnih dnevih, tokrat pa se je na OŠ Venclja Perka odvijal prav poseben, tehnični dan. Če morda ime še ni v celoti popolnoma povedalo, kaj vse se bo dalo videti, pa smo bili zato ob prihodu v šolo prijetno presenečeni. Otroke je namreč obiskalo veliko število gostov iz Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. Prikazali so jim, da se da zelo lepo, bogato, aktivno in srečno živeti tudi v invalidskem vozičku. Tehnični dan je bil organiziran na pobudo bivšega učenca OŠ Ven-clja Perka, ki je kasneje postal pa-raplegik, in njegova želja je bila, da se otrokom že v najmlajših letih predstavi življenje takšnih ljudi. Otroci so si lahko ogledali, kako invalidi igrajo košarko in namizni tenis, plešejo, rišejo z usti ali pa se z invalidskimi vozički na poligonu vozijo med preprekami. Da pa bi lahko tudi okusili, kako izgleda življenje v invalidskem vozičku, pa so tudi za njih pripravili invalidske vozičke, iz katerih so nato poskušali metati na koš ali igrati namizni tenis ter jim ponudili možnost, da z usti narišejo sliko. Zelo poučno je bilo 45 minut dolgo predavanje, na katerem so bili predstavljeni ljudje, ki so v nesrečah ali zaradi različnih bolezni pristali v invalidskem vozičku in pokazali njihovo življenje, pripomočke in največje ovire, otrokom pa dali možnost, da so vprašali vse, kar jih je zanimalo. Navdušenje je bilo vidno. Otroci
Sprehod s policistom
V sredo, 5. oktobra 2011, nas je učence 1. c iz Osnovne šole Domžale obiskal policist. Skupaj smo odšli na kratek sprehod in se naučili oziroma ponovili, kako pravilno prečkamo cesto na prehodu za pešce. Vsak izmed nas je moral sam pravilno prečkati cesto. Mala malica za nas! Policist nas je opozoril tudi na nekatere prometne znake in še druge pomembne stvari, ki jih moramo poznati kot udeleženci v prometu. Bilo nam je zelo všeč!
Tjaša Lesjak
OSNOVNA SOLA ROJE
Gozd je skrivnost
Ni bilo naključje, da smo prvi naravoslovni dan za učence višjih razredov OŠ Roje načrtovali ravno 21. septembra. Ta dan je razglašen za mednarodni dan miru in kot obljuba za mir, strpnost in skrb za okolje pred našo šolo raste mlado drevo, češnja, ki smo jo posadili ravno na ta dan v okviru projekta Eko dan.
Učenci in učitelji smo skupaj razmišljali o tem, da ob besedah »gozd, drevo, narava« na plano vrejo same prijazne misli in besede, vse pa nas je že močno vleklo v gozd, kamor smo se odpravili skupaj z Jakom Šubicem, gozdarjem, ki nas je učil o gozdnih skrivnostih. In kot je večkrat ponovil, smo mi učili njega - učenci so se izkazali kot veliki učitelji, ki pristno in spontano, tako samosvoje in tako »prav« razumejo skrivnosti gozda in življenja. Ob
V rudniku Velenje
vsak pes, in nam pokazala njene pripomočke. Videli smo slike različnih vrst psov.
Psu smo se naučili približati. Najprej smo se ji predstavili, ona nas je povohala, nato pa smo jo pobožali in ji dali brikete.
Za zaključek smo izdelali plakat o psih in se slikali s psičko.
Tanaja Lenič Učenci in učenke 4. b razreda z razj-edničarko Bojano Dorič OŠ Venclja Perka Domžale
so se trli okoli izredno prijaznih, ustrežljivih in poučnih gostov, ki so seveda z veseljem predstavili nekaj, česar se otroci bojijo, iz česar se marsikdaj tudi norčujejo oz. nekaj, kar lahko postane vsakdanjik vsakogar izmed nas. Tako je takšno življenje postalo tudi življenje popolnoma zdravega otroka, bivšega učenca OŠ Venclja Perka. V upanju, da bi takšen tehnični dan kot primer dobre prakse prevzele druge osnovne šole v Občini Domžale ali v drugih občinah po Sloveniji, seveda to akcijo pozdravlja tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki tako vodstvu, kot tudi vsem učiteljem in učiteljicam OŠ Venclja Perka iskreno čestita za tako lepo organiziran dan, ki bo sedel v srca teh majhnih otrok in jim spremenil pogled na življenje, ki ga živijo ljudje v invalidskih vozičkih.
V sredo, 21. septembra 2011, smo imeli učenci Osnovne šole Dob tehnični dan. Obiskali smo Velenje, in sicer Muzej premogovništva. Ko smo prispeli, smo se razdelili v skupine. Naša si je najprej ogledala garderobo in kopalnico rudarjev, potem pa še majhne skromne sobice, v katerih je bivala rudarjeva družina. Izvedeli smo, kako se je krstilo mladega rudarja (skok čez kožo) in da je pozdrav rudarjev - srečno. Nato smo si ogledali velenjska jezera, ki so v bližini, saj so nastala zaradi kopanja v rudniku. Ob kopanju je nastal prostor, ki sta ga zapolnili deževnica in bližnja reka. Sprehodili smo se ob jezerih in o njih tudi veliko izvedeli. Imenujejo se Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero, ki je z 69 metri najgloblje.
Ko smo prispeli nazaj v muzej, smo oblekli rudarsko ogrinjalo ter si nadeli čelado. Vodil nas je vodič po imenu Matic. Ze na začetku se mi je zdel zelo zabaven, zato sem v rudniku zelo uživala. Dobili smo tudi pravo rudarsko malico, žemljo s kranjsko klobaso in gorčico, kar mi je bilo zelo všeč. Nato smo se z dvigalom spustili 163 metrov globoko. Ko smo prispeli, smo se sprehodili po poti še 44 metrov globoko, kjer smo videli sobico svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Tam se dogajajo različni obredi, med njimi tudi poroke.
Videli smo tudi posneto podobo pesnika Antona Aškerca, ki je pripovedoval o težaškem delu rudarjev. Zavedala sem se, kako so ti ljudje težko prislužili svoj denar in do njih sem občutila veliko spoštovanje. Ogledali smo si tudi dokumentarni film o rudniku. Potem nam je vodič Matic rekel, da bomo doživeli simulacijo nesreče in kar naenkrat so se tla pod nami začela tresti, pojavil pa se je tudi dim. Začeli smo kričati, čeprav smo vedeli, da je bil to le prikaz. Na zidu smo zagledali razpoko in po zvočniku slišali glasove rudarjev, ki so klicali drug drugega in preverjali, če so vsi živi. Prikaz je bil
zelo nazoren, saj smo med kupom padlega lignita zagledali roko. Tako se je včasih res zgodilo in veliko rudarjev je zaradi nesreč v rudniku tudi umrlo.
Kmalu smo prišli do rudarske jedilnice in pojedli dobljeno malico. Tako globoko pod zemljo še nihče od nas ni jedel. Nato smo se odpravili dalje po rudniku in se ustavili na mestu, kjer je sledil prikaz razstreli-tve lignita. Izbrana sem bila, da sem lahko sprožila razstrelitev. To mi je bilo zelo všeč. Kmalu smo prišli do vlakcev, s katerimi smo se peljali do dvigala. Ko smo se pripeljali na površje, smo se odpravili proti avtobusu. Nekateri so si kar malo oddahnili, ko smo bili spet na trdnih tleh. Tako meni kot vsem sošolcem je bil dan zelo všeč in upam, da se bomo še kdaj odpravili v rudnik Velenje, kjer so nas lepo sprejeli in se trudili, da smo izvedeli čim več o rudniku in življenju rudarjev. Dan je popestril tudi sprehod mimo prizorišča, kjer je potekal Pikin festival in mogoče se ga bomo kdaj udeležili tudi učenci dobske šole.
Tina Vadnau/ 6. a OŠ Dob
Slovo počitnicam
Sonce, pesek, voda, zrak
in do plaže le korak.
Sonce naše razigrano
je na plaži zato, da se fajn imamo
in po vodi čofotamo.
Zvečer hitro na zabave hitimo
in se novih korakov naučimo.
Plesi res so pravi hit, saj naredijo, da
vsi smo fit,
zato gremo lahko eno kolo spit. Zdaj pa zjutraj v šolo hitimo, da se česa dobrega naučimo. V šolo hodimo zato, da nam nekoč dobro bo.
Meta Orehek, 7.a OŠ Dob
zvokih starodavnega glasbila nas je sprejela gozdna vila ter nas s tihimi, skoraj neslišnimi koraki odpeljala proti vrhu gozdnatega griča. Opazovanje, predvsem pa čutenje narave, nas je spremljalo po gozdni poti, izza dreves pa so kukali škrati ter šepetali, naj jim pomagamo pripraviti bivake. Na vrhu je nastala prava škratja vas, otroški palčki so se razživeli v igri, učitelji pa ^ ja, prav tako. Igre, ustvarjanje, smeh, tek, prijateljstvo, resnica, iskrenost, plezanje, objemanje, čudenje, merjenje moči, radost, vse se je razpletlo v nepozabno srečanje. Pot domov je bila lahkotna, pohval in zahval drug drugemu pa ogromno, in to samo zaradi enega samega sprehoda v gozd. »Zate bom ujel enega palčka,« so bile Sandijeve besede, ki so me nasmejano pospremile v šolo.
Naj vas gozdne vile v čudoviti jesenski paleti barv kdaj povabijo k sebi na obisk. Pojdite v gozd kar tako, ne le nabirat gobe in kostanj, ampak odžejat srce.
Andreja Čimžar, učiteljica v OŠ Roje
Gozd je skrivnost - drugič
Ze pred prihodom v OŠ Roje sem čutil, da so otroci, ki jim v običajnih šolah ne gre, nekaj posebnega. Da sedaj, bolj kot kdajkoli prej, potrebujemo njihovo bližino.
V	krumperški gozd pri Domžalah smo se odpravili skupaj, z neko neizrekljivo notranjo lučjo. Gnetli smo se med seboj, govoriti ni bilo treba dosti, preprosto smo bili! Modrec iz višjega razreda je mimogrede dejal: »Veš, sedaj se rojevajo ljudje, ki bodo delali čisto drugače kot mi.« Meta se nasmehne. V očeh vidim, da vse ve, vse ji je jasno. Težko govori, mi pove njen sošolec. Ona pa se le nasmehne. Radost nas preveva, vse in vsakega posebej.
V	intenzivni igri prileti tudi kak nezaželen udarec. Objamemo se in radost teče naprej. Razidemo se z zaobljubo, da naredimo šolo za odrasle, šolo intuitivne radosti. Gozd nam bo pri tem v oporo.
Čutim, da ste že pripravljeni za življenje, ni vas potrebno učiti. Dovolimo, da učite nas.
Bilo mi je prelepo. Hvala vsem za popolno prisotnost,
Jaka Šubic
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 11. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 2. novembra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
f CENTER ZA MLADE DOMŽALE
va^Si o6
15. i^tni^ci d^e^i^ovanja na otvoritev ^ m^edn^ai^odn^e JOt^ogi^aJške i^a^zst^ave ^
i^n pi^ojekcijo Jbt^ogi^afij
LJUBEZEN
N
HUMOR
vs^r^e^dh, 26. 2011,
ob 19.^0 v C.e^n^t^r^u z^a w^í^a^d^e
Cju^SCjan^ska 58, Dow^za^le (Dow^za^íski d^ow)
14
mladi
21. oktober 20ii
Zeleni zastavi prejeli še dve osnovni šoli iz naše občine
v prihodnje tudi uradno izkazovale svojo vključenost v ta mednarodno priznani in uveljavljeni program, ki deluje že v oseminpetdesetih državah po svetu. V Sloveniji program Ekošola deluje že petnajst let, vanj pa je vključenih 711 vzgojno-izo-braževalnih zavodov iz vse Slovenije. »Pridružujete se družini veliki nekaj milijonov otrok in nekaj sto tisoč učiteljev, ki so z izvedbo zadnjih sedmih korakov Eko listine dobili pravico do mednarodnega priznanja Zelena zastava. V veliko čast mi je, da vam bomo lahko danes že pet-najstič podelili te zastave in želim si, da se bo mreža Ekošol v Sloveniji širila tudi v prihodnje, da bo v ta mednarodni program vključenih vse več šol in da bo vse več šol tako tudi prejelo te zelene zastave,« pa so bile besede mag. Gregorja Ce-rarja, nacionalnega koordinatorja programa Ekošola v Sloveniji. OS Dragomelj in OS Roje čestitamo za prejem zelene zastave ter jim želimo veliko uspeha pri vseh aktivnostih, ki so organizirane z mislijo na lep, čist in neoporečen planet.
V veliki dvorani protokolarnega objekta na Brdu pri Kranu je potekala podelitev Zelene zastave programa Ekošola. Med vrtci in šolami v Občini Domžale sta v šolskem letu 2010/11 vseh sedem korakov, ki ji določa t.i. metodologija sedmih korakov programa Ekošola, uspešno zaključili tudi OS Dragomelj in OS Roje. Slavnostne podelitve zelene zastave se je udeležili tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki sam ponosno poudarja, da so sedaj v program Ekošola vključeni že vsi vrtci in osnovne šole naše občine. V preteklih dveh šolskih letih so vse šole, ki so prejele zeleno zastavo, v šolah izvedle vrsto aktivnosti na področju okoljske vzgoje in izobraževanja. S prejetjem zelene zastave bodo lahko
Otroci iz vrtca Dominik Savio v Kekčevi deželi
Kmalu, ko je začelo dišati po jeseni, sta v skupinah Lučk in Zvončkov začeli odmevati pesmi Kaj mi poje ptičica in Kdor vesele pesmi poje. Otroci so z navdušenjem spoznavali Vandotove junake preko knjig. Odštevali so dneve in noči do srede v septembru, ko naj bi šli v Kekčevo deželo.
Vreme nam je bilo naklonjeno: po deževnem ponedeljku in ne preveč sončnem torku, nas je pričakala sončna sreda.
Na cesti proti Vršiču nas je čakal »Bedanc bus«, kot se imenuje avtobus, ki nas je peljal po skrivni poti v pravljično deželo. Ker smo si morali zakriti oči, še vedno ne vemo, katera pot vodi tja.
Najprej smo zagledali Bedanče-vo kočo in zaslišali Mojčino petje. Bedanca ni bilo doma, hitro smo iz kletke rešili Mojco. Videli smo njegove pasti in prav takrat si je kuhal juho iz divjega prašiča. Mojca nas je peljala do Brinceljna, ki nam je dovolil po njegovih dvižnih stopnicah
skozi njegovo kočo in po toboganu iz nje. Res imenitna hiška. Srečali smo tudi Bedanca, a na srečo smo vedeli, česa se silak boji. Pa naši otroci na srečo še nimajo po pet stalnih zob - take namreč išče! Kekec nas je že čakal na gugalnici. Skupaj smo šli skozi skrivni rov do njegove koče in potem dalje še do Pehte, ki nam je ponudila čaj in pecivo za korajžo. Kdor še ne ve, naj
povem, da je teta Pehta zelo prijazna! Vzgojiteljice in Pehta čuvamo skrivnost in prav tako otroci in Ke-kec. Se vedno mi je niso izdali in tako je prav, saj skrivnost je treba zadržati zase. Veseli, zadovoljni in z novo izkušnjo smo se vrnili nazaj v Domžale. Kekčeva pesem pa nas še vedno spremlja.
Andreja Marin Soklič
Hiša otrok Mali princ - h Kekcu in v Planico
Veveričke v vrtcu Urša
Na prihod novincev v vrtec smo se tudi letos vzgojiteljice temeljito pripravile. Otrokom smo želele čim bolj olajšati prehod do doma v vrtec. Vemo, da je vrtec za otroke nekaj popolnoma novega. Ločiti se morajo od staršev, se navajati na novo okolje, neznane otroke in odrasle, nove igrače ... Nekateri otroci niso imeli težav, drugi so potrebovali več časa, da so postali zaupljivi. Da bi bilo otrokom čim lažje, sva se s pomočnico odločili, da bomo vsakodnevna opravila v vrtcu: umivanje, hranjenje, sprehod in počitek, spoznavali preko igre. V začetku sva vključili tudi starše, ki so se trudili po svojih močeh. Otroci so od doma prinašali svoje
najljubše igrače. Karkoli smo počeli, so otroci počeli tudi s svojimi igračami. Igrali smo se bibarije, peli pesmice, plesali ... ter se ljubkovali. Igrače so postale tudi zaspane. Položili smo jih na ležalnike, jim peli uspavanke, poslušali smo nežno sprostitveno glasbo, nato pa so otroci sami zlezli pod odeje in zaspali. Tem otrokom novo okolje kmalu ni bilo več tuje. Nezavedno so osvojili dnevni red ter ob igri pokazali skrb za igrače. Ob vseh igrivih dejavnosti je mesec september hitro minil. Pozabili sva na naporne dni ter ugotovili, da je bilo uvajanje otrok prijetno, celotno razpoloženje umirjeno in sodelovanje staršev odlično. Vrtec je postal naš drugi dom.
Marta in Son a Vrtec Urša Domža e
Prvi jesenski dnevi so v Hiši otrok Mali princ že nekaj let rezervirani za dvodnevno bivanje na izbrani lokaciji. Tokrat smo se odločili, da se odpravimo v Kranjsko Goro. Ze ob prihodu nas je čakal Bedanc bus, ki nas je po skrivni poti pripeljal v Kekčevo deželo. Tam smo spoznali vse junake: Kekca, Mojco, Bedanca, teto Pehto ^ Lepo sončno vreme nas je popoldne zvabilo še do jezera Jasna, kjer nas je očarala narava, bilo pa je tudi veliko časa za različne igre. Drugi dan pa smo se takoj po zajtrku odpravili na avtobus in odšli v Planico. Skakalnico, ki smo jo do takrat videli le na televiziji, smo dodobra raziskali in se strinjali, da morajo imeti skakalci zelo veliko poguma, da se spustijo po planiški velikanki. Pot domov, v Domžale, pa je minila v načrtovanju novih podvigov, ki se jih bomo lotili v prihodnjih mesecih.
Andreja Kovač, vzgojiteljica v Hiši otrok Mali princ
CENTER ZA MLADE, Domžalski dom, Ljubljanska 58
vabi na
VESELE JESENSKE POCITNICE od 2.11. do 4.11.2011 od 10. do 15. ure
Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačinka Prispevek je 4 EUR na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje.
Informacije in obvezne prijave po tel. 722-66-00, na info@ czm-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno!
PRIJAVE ZAČNEMO ZBIRATI V PONEDELJEK, 24.10.2011
PRIJAVNICA ZA VESELE JESENSKE POČITNICE
IME IN PRIMEK:_
NASLOV:_
STAROST OTROKA:_
TELEFON STARSEV:_
Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti
animatorja_
Termin:_St. dni:_
Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja.
Podpis staršev:_
Društvo Mavrica
prvi mavriCni pohod
Pohod je namenjen vsem članom društva in njihovim staršem. Imeli bomo vodeni ogled in spoznavanje INVAZIVNIH RASTLIN v naši okolici. ZBOR PRED TEN-TEN IGRALOM (za teniškimi igrišči v Domžalah)
v soboto, 22. oktobra 2011, ob 10. uri.
G. Kuzmič nas bo vodil ob bistriški poti in nam
praktično pokazal, katere rastline v našem okolju zastirajo prostor avtohtonim rastlinam in s tem tudi, kako se lotiti problema reševanja naše okolice.
Cicibanove urice v vrtcu Domžale
Otroke, stare od tri do šest let, ki niso vključeni v vrtec, ponovno vabimo k vpisu na Cicibanove urice (do zasedbe prostih mest). Cicibanove urice potekajo vsak ponedeljek, od 16. do 18. ure, v enoti Savska, Domžale, in Ostržek, Rodica. Otroci bodo preko igre pridobivali različna znanja, spretnosti in aktivno preživeli ponedeljkove popoldneve v družbi prijateljev.
Društvo Mavrica
Vabimo vas na predavanje, ki se lahko sprevrže v debato z naslovom
»ZAKAJ SE NAŠI OTROCI NE IGRAJO VEC NA CESTI, KAJ LAHKO STORIMO SKUPAJ«
Na predavanje vabljeni vsi člani ni nečlani, tudi otroci od 8. leta dalje. Predavanje bo potekalo v Knjižnici Domžale,v ponedeljek, 24. oktobra 2011 ob 19. uri.
Dodatne dejavnosti v vrtcu
Poleg rednega programa vzgojnega dela ponujajo vrtci kot del njihovega programa tudi dodatne dejavnosti. To so dejavnosti, ki jih praviloma izvajajo zunanji sodelavci in jih je potrebno dodatno plačati. Vrtci se za različne programe, ki jih zunanji izvajalci ponujajo, odločajo na temelju sodelovanja s starši. Ob zadostnem številu vpisanih otrok določijo termine izvajanja, ob izbiri izvajalca pa so v vrtcu pozorni tudi na to, da ima ponudnik primeren način izvajanja delavnic, ter da jih izvajajo strokovnjaki, tako s pedagoškega vidika kot tudi z vidika strokovne usposobljenosti. Vsebine programov so največkrat vezane na športne dejavnosti, umetnost in tuje jezike. Izvedba programov je v večini vrtcev v popoldanskem času, ko ustanove zaključujejo svoje načrtovano vzgojno delo oziroma je izvedba vezana na počitnice in termine, ki so namenjeni praznikom. Enotnega mnenja o tem, v koliko in kakšne dejavnosti otroka vpisati, strokovnjaki za vzgojo nimajo. Praviloma naj bo otrok ob vpisu star vsaj štiri leta in naj bo na življenje v vrtcu že navajen. Za nekatere otroke je dovolj in preveč ena dejavnost, drugi spet prenesejo tri. Ob odločanju, naj bo staršem prvo vodilo to, da pri otroku ugotavljajo nek poseben interes ali prirojeno danost za npr. določen šport, likovno ustvarjanje ali drugo. Upoštevati je potrebno tudi, da mora imeti otrok možnost odločati, ali nekaj želi ali ne, ker je včasih interes tega, kar želijo starši, popolnoma v navzkrižju z interesom in željami otroka. Ne nazadnje, pa morajo starši tudi dobro premisliti, kako bo otrok prenesel dodatne obremenitve in ali mu bo ostalo dovolj časa za igro samo po sebi, ki jo predšolski in tudi še mlajši šolski otrok nujno potrebuje. Zaposleni v vrtcu so strokovno usposobljeni za vzgojno delo s predšolskim otrokom, njihovi načrti dela pa so sestavljeni tako, da otroka vsestransko razvijajo. Če otrok vrtec redno obiskuje, je praktično že vključen v različne dejavnosti, ki se tam odvijajo. Ob razmišljanju o tem, kaj naš otrok v starosti do šestega leta poleg rednega vzgojnega dela v vrtcu še dodatno potrebuje, moramo tako upoštevati tudi to dejstvo, predvsem pa ne bi smeli pozabljati, da je otrok v času, ki ga tam preživi, maksimalno obremenjen. Popoldanski čas naj bi bil namenjen predvsem aktivnostim, ki so vezane na družino. V tem otrokovem najnežnejšem obdobju je v največji meri družina tista, ki nudi popotnico otroku - tu otrok odkriva svoje sposobnosti, gradi odnose in si razvija samopodobo ter spoznava prve korake nekih veščin, ki se bodo kasneje razvile v dejavnosti. Njegov razvoj je v veliki meri soodvisen od življenjskega stila njegove družine, od vzorcev obnašanja v tej družini, pravil, ki pri njih veljajo, skupnega preživljanja prostega časa, »dejanskega ukvarjanja« staršev z otrokom in še od množice drugih dejavnikov, ki tvorijo mozaik male skupnosti. Uspešnost predšolskega otroka kasneje v življenju nikakor ni povezana s tem, koliko dejavnosti bo naš otrok v svojem najnežnejšem obdobju dodatno obiskoval, je pa res, da je s premislekom izbrana dodatna dejavnost lahko pozitivna in pomeni za našega otroka nekaj dobrega. Predvsem se za dodatno dejavnost odločamo takrat, kadar gre za vsebine, za katere starši nismo dovolj strokovno usposobljeni (npr. smučanje, plavalne veščine, tuj jezik in drugo). Takrat so skrbno izbrane dodatne dejavnosti v pravi meri še kako dobrodošle, saj prinašajo pozitiven prispevek k vzgoji in razvoju predšolskega otroka.
Darka Bitenc
21. oktober 20ii
uredništvo
15
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Češminov park
Seštevam in seštevam, pa ne morem verjeti. Gradnja Cešminovega parka nas je do sedaj stala dobrih 871.000 evrov. Mnogo preveč za to, kar smo dobili. Toliko bi nas stal recimo v Dobu prepotreben otroški vrtec ali pa spodobna mestna tržnica z vsemi pripadajočimi prostori v centru. Da ne omenjam varnega podhoda pod železnico med centrom Domžal in stanovanjskim naseljem s šolo na drugi strani. Zraven pa bi ostalo še nekaj sredstev za ureditev kolesarskih stez in varnih peš poti. Preteklo soboto je bilo v Cešmino-vem parku, pod novo nadstrešnico, srečanje ekoloških pridelovalcev hrane. Zanimivo in spodbudno, prišlo je veliko ljudi. Vendar bi tako srečanje sodilo na pravo živilsko tržnico, ki je v Domžalah ni. V Cešminovem parku predvidene športne dejavnosti bi bilo primerneje načrtovati v športnem parku, ki ima že vso potrebno infrastrukturo, predvsem pa zadostno število parkirišč vse do stavbe TEN-TEN-a. Cešminov park pa lastnih parkirišč sploh nima predvidenih. Ne razumem občinskih načrtovalcev, da niso zmožni v Domžalah opredeliti razvojnih in prostorskih danosti. Domžale so iz nekdanje vasi nasta-
jale stihijsko. Stanovanjske hiše so se gradile skoraj v središču mesta, to pa je sedaj skoraj eno samo nepregledno parkirišče avtomobilov, ki onesnažujejo okolje in izpodrivajo pešca z javnih površin. Kljub upravnemu središču občine manjka Domžalam meščanskost, lastnost, ki je značilna za mesta z večstoletno tradicijo, urbanistično in stavbno dediščino in meščanstvom, značilnostmi za mesta, kot so Kamnik ali Tržič. Nekaj lepih stavb iz secesijskega obdobja je ostalo, žal pa so v preteklosti zaradi pretirane želje zgraditi nove Domžale nekaj najlepših tudi po nepotrebnem porušili. Tako Domžale nimajo osrednjega trga, značilnega za stara mesta, ob katerem so nanizane pomembnejše stavbe in na katerem se vedno nekaj dogaja. Nimajo pro-menadne ulice, mestne kavarne, kjer ob klepetu ali branju časopisa v miru popiješ čaj ali kavico, od koder se pogled ustavi na mestnem vodnjaku, ki ga Domžale sploh nimajo. Dokler ne bo korenitih sprememb v viziji in načrtovanju mestnih površin, Domžale ne bodo pravo mesto. Tisti, ki smo se priselili v Domžale, pa nismo in nikoli ne bomo Dom-žalci, kot bi dejal prijatelj Matjaž. Domžale bodo ostale mesto z napako, mesto, ki nikoli ne bo mesto.
Jože Nemec
BAVI v Domžalah z druge plati
Se človeku takole včasih kar malce stoži po tem, da tisto, kar imamo, ne znamo prav unovčiti. A ob tem ne mislim prizadevnih organizatorjev, ki so se trudili, da bi tekmovalci iz Domžal odnesli res lepe spomine, če že ne kakšne medalje, za kar so se morali potruditi sami. V ponedeljek ob koncu iger sem z zanimanjem pogledal časnik in ugotovil, da igre
Nagrajuje Honda Ambrož
Nagrajenci križanke številka 10, ki prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2011/2012 so: Helena Juvan, Domžale, Marija Müller, Domžale, Marta Urankar, Lukovica. Čestitke!
Nagrade tokratne nagradne križanke pa podeljuje Honda Ambrož, ki podarja brezplačni vikend najem vozila Honda Civic, plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do četrtka, 3. novembra 2011 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale.
Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
12	1230 Domžale.
niso bile omembe vredne; mogoče zato, ker so bile balkanske in se mi še kar obnašamo balkansko. Naj ob tem omenim, da tudi jaz verjetno ne bi prišel na tekmovanje, če na njem ne bi nastopal moj nekdanji ravnatelj in mi je njegova žena sporočila, da bo nastopil v Domžalah. Še enkrat naj zapišem, da je bil dogodek z medijske strani zelo slabo pokrit in če lahko še dodam: če šole na razne dogodke nižjega ranga pripeljejo svoje učence, kako, da jih niso še tokrat. Ob tem velja prebrati zapis ene izmed udeleženk, ki je opazila, kakšen je odnos do veteranov v drugih državah in pri nas. Ozirala sem se, kje je kaka televizija, pa ne duha ne sluha. Le eden je nekaj snemal. Spomnim se, kako je bil mož lani navdušen nad SP veteranov v Kanadi, kjer je postal svetovni prvak v svoji kategoriji. »Prvi kanal je ves čas predvajal tekmovanje, objavljali so izjave tekmovalcev z vseh koncev sveta, zdravniki pa so vmes svetovali, kaj je primerno za športno vadbo in kaj lahko škodi.« Veterane podpirajo tudi Skandinavci, Nemci ^ Naši tekmovalci pa si morajo za SP na primer tudi državni dres, ki je obvezen, kupiti sami^ Nekaj čudnega je torej v tej dolini šenflorjan-ski, je bilo zapisano pred leti, tokrat samo majhna sprememba v odnosu do športa veteranov.
DJD
Zahvala
Na Trzinski ulici v Domžalah smo končno dočakali kanalizacijo in javno razsvetljavo.
Vse skupaj se je začelo leta 2007, z obljubo, da bo drugo leto spomladi kanalizacija. No, če ne spomladi, pa jeseni, pa če ne jeseni, bo pa zagotovo drugo leto.
In tako je to trajalo vse do letošnjega poletja. Septembra se je izgradnja kanalizacije zaključila, dobili pa smo še javno razsvetljavo. Za dobro sodelovanje in razumevanje bi se rada zahvalila predstavnikom Oddelka za izgradnjo infrastrukture v Domžalah, gospodu Krištofu Zupančiču. Ker pa so pri nas v družini trije majhni otroci, si želimo tudi varen prehod čez glavno cesto.
Urška Štrukelj, Trzinska cesta 3, Domžale
Odgovor na pismo bralca
Spoštovani!
Pošiljamo vam odgovor mag. Marka Vreska, direktorja podjetja Helios, tovarna barv, lakov in
umetnih smol Količevo, d.o.o., na
pismo bralca, ki ste ga v vašem časopisu objavili v 10. številki.
V	Heliosu nismo in ne nameravamo zgraditi sežigalnice nevarnih odpadkov, saj je lokalno okolje temu v začetku devetdesetih ostro nasprotovalo. Zato smo te načrte že takrat v celoti opustili.
Nevarnih in nenevarnih odpadkov v podjetju ne skladiščimo, temveč jih preko s strani Agencije RS za okolje pooblaščenih podjetij odvažamo iz podjetja v tujino, kjer so v skladu z zakonodajo uničeni.
V	članku v Domžalskih novicah, na katerega se sklicuje bralec, je bil žal uporabljen napačen izraz. Pravilen izraz je namreč naprava RTO - re-kuperativna termična obdelava plinskih emisij.
Z napravo RTO smo v Heliosu za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (ki smo ga dobili novembra 2009), v skladu z Direktivo Sveta 1999/13/ES o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) in Uredbe o mejnih vrednostih emisije HOS v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, uredili vse izpuhe, obremenjene z emisijo HOS, v okviru dovoljenih mej. Izbrana termična obdelava plinskih emisij je ena od tehnik, ki je opredeljena v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah obdelave odpadnih vod in odpadnih plinov ter ravnanja z njimi v kemijski industriji.
Do postavitve naprave RTO so strešni ventilatorji iz posameznih proizvodnih obratov omenjene emisije potiskali v zrak. Sedaj pa se zbirajo ter se preko cevovodov kontrolirano dovajajo v komore RTO naprave.
V	njej pa se vrši termična obdelava »obremenjenega« zraka. Naprava RTO, priznane nemške firme LTB, je sposobna očistiti s topili onesnaženi zrak, kapacitete do 27.000 Nm3/h. Za normalno obratovanje naprave RTO je potrebno dovajati dodatni energent - zemeljski plin.
Temperatura v komorah se ob normalnem obratovanju naprave giblje med 830 in 860° C. Vroč izpušni zrak ogreva keramično satovje komor. V približno enominutnem ciklusu smer pretoka v komorah obrnemo in s tem oddano energijo izkoristimo za predgrevanje onesnaženega zraka.
Koncentracijo plinov nadzira t. i. FID detektor, ki v primeru previsoke koncentracije, ki bi lahko povzročila eksplozijo naprave (dovoljena koncentracija je 20 % SEM - spodnje eksplozijske meje), zapre dostop obremenjenega zraka do izgoreval-nih komor, odpre pa se mu »BAJ-PAS-SMER« - rezervni dimnik. Kadar se tak dogodek zgodi, se to avtomatsko zabeleži v računalniškem sistemu naprave in obravnava kot izredni dogodek.
Hvalimo, grajamo
Od prispelih predlogov smo tokrat kot pohvalo izbrali zgledno urejeno opozorilo o prehodu čez pešce, na cesti v centru Domžal (ob Domžalskem domu) - še posebej sedaj, ob meglenih jesenskih jutrih in pred prihajajočo zimo dodatna svetlobna opozorila pridejo še kako prav. Grajamo pa ekološke otoke, saj marsikateri od njih po izgledu ni prav nič privlačen na oko in prav odbija, da bi na njem odlagali odpadke.
Na napravi izvajamo periodične monitoringe (meritve) emisij snovi v zrak za zajete očiščene odpadne pline. Emisijska koncentracija merjenih snovi v zrak iz izpusta naprave RTO je ustrezala veljavni zakonodaji v času meritev, ko je naprava
delovala v pogojih največje emisije snovi v zrak. Monitoringe izvaja za to pooblaščena inštitucija v zakonsko predpisanih rokih. Z lepimi pozdravi!
Polona Stare Služba za marketing
$ SUZUKI
-Av1"ocentér,E3¡
NOVI AVTOCENTER d o o
PiaSoiHövs M. l23äRäücia)ljD Ti orna 75E:
brazilska	gorski reševalni čoln	utemeui-teua slovanskega pismen-stva	vel» gorski vrh	angleški izraz za vzhod	nemški književnik, predstavnik poetičnega realizma (theodor)		angleški farma-kolog (john robert)	haluan-skipop pevec ramaz- zom	ameriška	avtor: grega rditar	gostejše mazo.o	metrični poudarek	pritok reke volte v gani	popolna praznina	novozelandska papiga	perzuska preproga v svetlejših tonih	močno volneno	makedonski skla-dateu baoev
mzna država ob vznožij andov z glavnim mestom rio brancd									ilustrirana revua									
					naša nekdanja alpska smučarka (mateja)					kmet v šahu								
															pritok oranja v jar			
splet ženskih las					dateu-novo žganje					član aktiva								
										anna netrebko								
rastuna perunika					imeno-slovka													
					afr. nogometaš (emmanuel)													
kdor se zavzema ali si prizadeva za kaj												azuski manjši LISASn jelen	šahistka učina	derivat amonijaka				
sukovito mesto v francoskiprovansi																		
krilo rimske legue				bode md-ler			nogometaš van nistel-rooy	osmi del celote	francoski pqateu (eugene)	staro-judovski krau				južnom. domalca žival				
				neko. niz. tenisač (tom)														
										pregnanstvo				letovišče nakrku				
litu			ondina otta			smučarka miner-maier petar grašo					nrolska reka							
olga zajceva			luka na jv azerbajdžana								švicarska igralka andress				lepotne vrtne cvetlice			
																hrvaški in srbski begunec iz bosne, kije v17. stoletju bežal pred turki		reka v južnem S
																urs imboden		
																rekavjz franciji		
plesna figura pri četvdrki					cima, poganjek	drago ibler			oliver stone			oseba,« boleha za avnzmom						
belouško zdravnj-ško mesto z dirkau-ščem formule ena						štcd. smučarski center			vrečica zaprto-trosnic									
												krad-uivec						
priletna zenica							naš dirigent (anton)						domovina ircev					
							auaž pegan						nataša lačen					
zelenjava za juhe				glavna reka v armenui						vitez okrogle mize, jezernik								
"IIeT				plakat						nekdanji norveški alpski smučar skaardal					kostumo-grafinja vogelnik			
POMOČ: AMIN-derivat amonijaka, ASTARA-luka na jugovzhodu Azerbajdžana, ITATA-reka v južnem delu Čila, KIRMAN-perzijska preproga v svetlejših tonih, LANCELOT-vitez okrogle mize, Jezernik, ONOMASTIČARKA-imenoslovka, SIKA-azijski manjši lisasti jelen
16
koledar
21. oktober 20ii
Petek, 21. oktober 2011
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: GIBALNA IGRALNICA
Knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s svojimi spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki) udeležijo GIBALNE IGRALNICE, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte.
Obisk igralnice je brezplačen. Vpis poteka na oddelku za otroke in mladino. Skupina je številčno omejena. Obvezna je prisotnost staršev oz. odrasle osebe.
KJE? Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, 1230 Domžale KDAJ: petek 21.10.2011
KAJ:Začetek programa Delavnice učinkovitega učenja, ki se bodo izvajale dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih.
Delavnice potekajo v dveh skupinah:
-	mlajša skupina (9-12 let) začetek ob 17.00 uri
-	starejša skupina (od 13let dalje) začetek ob 18.15 uri
Ponedeljek, 24. oktober 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ŠAD MAVRICA: Zakaj se naši otroci ne igrajo več na cesti, kaj lahko storimo skupaj
Na predavanje v prijetnem vzdušju ste vabljeni vsi, ki čutite, da današnji čas preveč posega v otroško preživljanje prostega časa.
Kaj lahko storimo skupaj? Kot družba? Kot posameznik? Kdo nam pri tem lahko pomaga? Vstop je prost!
Torek, 25. oktober 2011
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 25. oktobra 2011, ob 9.30.
Torek, 25. oktober 2011
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: dr. FRANCE BUČAR - pogovor
Politik in prvi predsednik slovenskega parlamenta, partizan, pravnik. Akter naše preteklosti. Danes pa kritičen in pronicljiv opazovalec sedanjosti. Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar-Oražem, Vstop je prost, vabljeni!
KJE? Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, 1230 Domžale KDAJ? sreda, 26. 10. 2011 ob 19. uri
KAJ? Odprtje mednarodne fotografske razstave »Ljubezen in humor«, ki je posvečena 15. letnici delovanja Centra za mlade.
Sreda, 26. oktober 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJICE ZA ODRASLE - PRAVLJICA O KATARINI (Sicil-ska ljudska pravljica)
Branje in interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vstop je prost!
Četrtek, 27. oktober 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: FRANCI HORVAT: INKI, MAJI, AZTEKI - potopisno predavanje
Na predavanju bomo lahko spoznali tri znamenite civilizacije Srednje in Južne Amerike (Mehika, Ekvador, Peru in Bolivija), ki so pomembno vplivale na zgodovino tega področja. Vstop je prost!
Petek, 28. oktober 2011
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LUTKOVNA SKUPINA UŠ: KUŽEK IN MUCA - lutkovna predstava
Otroci od 3. leta dalje vabljeni na predstavo Lutkovne skušine Uš KUŽEK IN MUCA. Pravočasno si zagotovite vstopnice, ki jih dobite za 5 zamaškov.
Sreda, 2. november 2011
KDAJ: ob 10. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PIKINA ČAJANKA
Otroke od 5. leta dalje vabimo na Pikino čajanko. S seboj prinesite BELO NOGAVICO. Prijave na oddelku za otroke in mladino.
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, 1230 Domžale Kdaj? od srede, 2. 11. do petka 4. 11. 2011 med 10. in 18. uro
KAJ? Vesele jesenske počitnice v Centru za mlade
Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno,
raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačinka Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj.
Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje.
Četrtek, 3. november 2011
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: TIK TAK BUUM - DRUŽABNE IGRE za otroke
Petek, 4. november 2011
KDAJ: od 10. do 12. ure KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PTIČJE STRAŠILO - ustvarjalna delavnica
Priporočena starost: 9-15 let
Delavnico vodi: Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava!
Ponedeljek, 7. november 2011
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: GORNIŠKI VEČER - gost: dr. ALEŠ DEBELJAK
Vstop je prost!
Torek, 8. november 2011
KDAJ: ob 9.30
: Knjižnica Domžale
KJE KAJ: IG
URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 8. novembra 2011, ob 9.30.
Torek, 8. november 2011
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: FILOZOFSKI VEČER
DR. DUŠAN RUTAR: ZAKAJ JE MORAL UMRETI DESCARTES
(O razmišljanju kot izkušnji svobode in o svobodi kot praksi razuma v vse bolj kaotičnem in iracionalnem svetu, v katerem je vse manj razmišljanja in vse več »delovanja«, o potrebi po novih idejah.) Vstop je prost!
Sreda, 9. november 2011
KDAJ: ob 19.15 uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: JANEZ TRDINA - odprtje razstave
Četrtek, 10. november 2011
KDAJ: ob 17.uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PTIČJE STRAŠILO - ustvarjalna delavnica
Priporočena starost: 4-8 let Delavnico vodi: Nives Podmiljšak Zaželena je predhodna prijava!
Četrtek, 10. november 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATEJA MAZGAN: FILIPINI - potopisno predavanje Vstop je prost!
Petek, 11. november 2011
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: DRUŽINSKA LUTKOVNO-USTVARJALNA DELAVNICA
Vabljeni otroci od 4. leta dalje.
Delavnico vodita: Mirjam Stih in Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava!
Sreda, 16. november 2011
KDAJ: ob 18. uri
KJE: Galerijski atelje D. L. Fugger Domžale .... —.jžj---—- ------
Fugger
kAj: družinskaXutkovNO-ustvar
PO SLIKARSKIH POTEH IVANA GROHARJA Likovno društvo Petra Lobode Domžale, Interni Extempore 2011 v Sorici nad Škofjo Loko. Vstop na razstavo je prost.
ALNA DELAVNICA
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat bomo posegli po prevodni literaturi, ki je izšla pri Študentski založbi iz Ljubljane, v zbirki Beletrina. Stendhal: Življenje Henryja Bru-larda »Ideja za roman se je po pisateljevih lastnih besedah na začetku knjige v njem porodila oktobra 1832, na sprehodu po rimskem griču Gia-niculu, ko se je vpraševal, kdo pravzaprav je, katere silnice, dogodki in ideje so mu krojile življenjsko pot, kaj ga je oblikovalo v osebnost, kakršno je spoznaval v svojih zrelih in ustvarjalno najbogatejših letih. Da bi resnici o samem sebi odkrito in neprizanesljivo prišel do dna, se je lotil pisanja literarizirane avtobiografije, ki sega od najrosnejših otroških let v družinskem krogu dedka Gagnona v Grenoblu do prvega vojaškega pohoda z Napoleonovo armado čez zasneženi prehod Sv. Bernarda v
Italijo, pozimi leta 1800. Stendhal
pripoveduje v prvi osebi, zgodovinska dejstva, dogodke in osebe beleži z naravnost znanstveniško akribijo, kolikor mu jo je pač dopuščal nezanesljivi človeški spomin, kljub temu pa je prvoosebnemu pripovedovalcu
nadel izmišljeno, literarno ime: Henry Brulard. Rokopis hrani grenobel-ska mestna knjižnica,« je v spremnem besedilu napisal ddr. Igor Grdina. Delo je prevedel Jaroslav Skrušny. Marguerite Yourcenar: Severni arhivi
Pisateljica v trilogiji pripoveduje zgodbo svoje rodbine, pravzaprav svojih dveh rodov. Prvi del triptiha je posvečen družini po materini strani, Severni arhivi se osredotoča-jo na očetovo vejo, v tretjem delu pa Yourcenarjeva skozi zabrisano avtobiografsko optiko spregovori tudi o svojem otroštvu. Vendar trilogija Labirint sveta ni običajna družinska kronika in še manj avtobiografsko besedilo. Marguerite Yourcenar, velika mojstrica zgodovinskega romana, zgodbo svoje družine izkoristi za razmislek o zakonitostih zgodovine, pa tudi o mehanizmih zgodovinskega romana.
Herta Müller: Danes se raje ne bi srečala To je tretji roman romunske pisateljice Herte Müller, nobelovke, (nekaj časa nazaj sem že pisala o njenem romanu Zaziban dih, ki je tudi
izšel pri tej založbi in ju je izvrstno prevedla Mojca Krajnc). Zaziban dih govori o mladostniku v sovjetskem taborišču, roman Živalsko srce in Danes se raje ne bi srečala pa o romunski diktaturi. Roman se začne s stavkom, ki se ponavlja skozi vso knjigo: »Naročena sem.« Mlada ženska se s tramvajem pelje na zaslišanje na tajni policiji. Med vožnjo se spominja svojega življenja. Ko tramvaj ne ustavi na njeni postaji, sklene, da ne bo šla na zaslišanje. Pisateljica s svojim virtuoznim jezikom priklene bralca h knjigi, ki je ne pozabimo. Ognjen Spahic: Hansenovi otroci To je zgodba iz časa padca komunističnega diktatorja Nikolaja Ceause-scuja. Zgodba dveh prijateljev, ki ju druži enaka usoda: okuženost z lepro oziroma gobavost in iz tega izhajajoča obsojenost na doživljenjsko karanteno v družbi drugih gobavcev. V tej 'vrženosti v svet', kjer so 'pekel drugi', snujeta načrt pobega, pot v zahodno Evropo, čeprav obenem slutita, da alternativna najbrž ne obstaja. Max Frisch: Dnevnik 1966 - 1971 »Dnevniške zapiske odlikujejo mi-
nova knjiga MATJAŽA BRojANA, novinarja in publicista
Dolenjska radoživost na poličih
Ko se bo znani domžalski novinar in publicist, Matjaž Brojan, nekoč oziral nazaj, bo zanesljivo lahko ugotovil, da je bilo leto 2011 zanj posebej imenitno. Pred kratkim smo namreč že pisali o knjigi Modrovine, splaše-ne ptice pameti, tokrat pa je presenetil z novo knjigo - zbirko napisov na poličih, ki jo je namenil vsem bralcem in bralkam, še posebej pa »Mojim malkovškim prijateljem«. Kdor je mislim avtorja knjižice, ki prinaša vrsto napisov s poličev, ob posebnih priložnostih že prisluhnil, se najbrž še sedaj spominja njegovih iskrivih mislih o vinu in prijetnih trenutkov v njegovi družbi. Vse te, in najbrž še kakšen nov napis, boste našli v knjižici, ki jo je ilustriral Anton Podjed, fotografije pa so delo samega Matjaža, nekaj pa jih je prispeval Roman Kos, ki je knjigo tudi opremil in likovno-tehnično uredil.
Dan brez cvička je kakor dan brez sonca je naslov prvega dela drobne knjige, v kateri lahko najprej preberemo pravo prozno odo dolenjskemu cvičku, ki ga avtor Matjaž Brojan označuje kot del našega življenja, zavesti in kot nepogrešljivi del narodove družabnosti; vse to si, še najbolj pa si košček našega srca. Ob tem bralca opozori na pregovorno prijaznost lastnikov dolenjskih zidanic, s katerih poličev je prepisal ljudsko bogastvo iskrivih domislic na temo vina ter ob tem posebej poudaril, da je delo ustvaril »S svetlobo v srcu do dolenjskih krajev in ljudi, ki so resnični avtorji te knjige«. Prav njim, v uvodu omenjenim malkov-škim prijateljem, je namenil tudi nekaj besed, s katerimi je opozoril na njemu ljube kraje in čislane ljudi ter tudi druge povabil v ta lepi konec Dolenjske.
Ostale, nagajive in iskrive, boste prebrali sami, kakor tudi zadnji del
iifttJt^r^fi^
1
knjižice, v kateri Vasilij ali Vasko, kot mu pravijo prijatelji, Polič razmišlja o poliču in o poličku posebej napiše dvajset zelo vsebinskih zbadljivk, o katerih na koncu svojega nagajivega in hudomušnega razmišljanja pravi: »Torej, na tem mestu končujem z dvajsetimi vinsko obarvanimi zbadljivkami v razmerju do Poličev, vinskih poličev, Bele krajine, Belokranjk, zakoncev in tamburašev »Dupljaka« iz Kostela. Vsi ti so mi ljubi, zato sem jih želel nekoliko obdelati, z vonjem po žlahtni kapljici, ki jo uživamo vse življenje in s humornim pristopom; seveda brez zamere. Če mi to ni uspelo, pa Bog pomagaj.«
Pa mu je, spoštovanemu Vasku Vasiliju Poliču, uspelo, da nas nasmeji, kakor je našemu Matjažu Brojanu uspelo, da po prebrani knjigi razmišlja in išče hudička iz naslova nove knjižice: »V tebi skrit je cel hudiček, ki ga skrivaš ti, poliček!« Matjažu za novo knjigo iskrene čestitke, za vse bralce in bralke pa še tole:
»Na vaše zdravje dvigam glaž!
Pesmice za vas prepisal z dolenjskih sem poličev vaš Matjaž.«
V. Vojska
selna globina, duhovitost in moralna angažiranost ob svetovnem dogajanju. Kot nevtralen, a globoko zavzet opazovalec registrira zunanji in notranji položaj Evrope in sveta v svojem času. Prodorno opisuje psihološke like nekaterih posameznikov. Z izredno odkritosrčnostjo razkriva pojave staranja (ko piše dnevnik, se bliža šestdesetemu letu). Z duhovito ironijo pripoveduje o klubu starih gospodov, ki se ne nameravajo prepustiti bolezni in telesnemu ter duševnemu propadu, ko bo prišel njihov čas, in se zavežejo, da bodo o pravem času prostovoljno končali svoje življenje. Vendar se kmalu izkaže, da ni tako jasno, kdaj se zares začne razpad osebnosti, in tudi samoohranitveni nagon jih še vedno priklepa na življenje. Druga domiselna prvina dnevnika so satirično prirejene ankete o različnih usodnih ali tudi le na videz pomembnih vprašanjih. Tu se avtor odziva na absurdnosti sodobnega življenja. Njegov ostri kriticizem pa je vedno ublažen z dobrohotnim humorjem,« piše v knjižni recenziji.
Tatjana Kokalj
Namesto tebe sv. Miklavž
Tokrat sem prebral novo knjižico, ki jo je avtor Božo Rustja naslovil kar Moje prve molitve. Z ilustracijami Silve Karim nas na svojevrsten preprost način nauči spoznavati vero in obnoviti preproste molitve. Tako v knjižici, ki je tudi zanimivo ilustrirana, najdemo najprej zgodbico Znamenje križa ja saj križ že znamo naredit ,vendar a prav, to nam razloži v knjižici, se preko Oče naša, ali Gospodove molitve in Zdrave Marije prepustimo Svetemu angelu in obudimo molitev pred in po jedi. Kesanju, jutranji in večerni molitev ter Angelu gospodovem sledi Slava Očetu, konča pa z Gospod, daj jim večni pokoj, a vendar najdemo v njej še molitev preprostega otroka ob kateri izvemo, da jo je napisal Fran Levstik, nam bolj poznan kot mož, ki je rešil Dunaj in tovoril sol, ter živinče predstavljal kot za šalo. A ne glede na to si je upal cesarju povedati v obraz, da je Bog zelo velik in pravičen. Ob tem se lahko zamislimo, koliko molitev in pesmi so zapisali veliki slovenski možje, koliko jih je skritih pred našimi
očmi, kakor, da bi se kdo bal, da bi izvedeli, kaj je kdo dobrega storil tudi z mislimi na Boga. Mogoče bo predstavitev knjige, ki nam na preprost način predstavlja molitve, ki jih žal znamo vsi na pamet, če le kdo začne, a se z njimi spopadajo danes tako starši, kakor prvošolčki in mogoče tudi starejši, prebere tudi sveti Miklavž in potem bo imel na dlani, kaj najmlajšim poleg ostalih dobrot dati v vrečko, ko bo prišel v decembru na obisk in če bo v vaši vrečki knjižica Moje prve molitve, jo vzemite v roke in z veseljem preberite, če vam branje še ne gre, poprosite svoje starše, ali stare starše.
djd
kulturno društvo mlin radomue in krajevna skupnost radomue
vabita na komedijo TONETA PARTLJIČA
ČAJ ZA DVE
v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. predstava bo
v soboto,12. novembra 2011, ob 20. uri, v Kulturnem domu Radomlje.
predprodaja vstopnic: Tuš market Radomlje in (ponedeljek in sreda, od 20. do 21. ure)
Tuš market Radomlje in blagajna Kulturnega doma Radomlje eda
21. oktober 20ii
kultura
17
NOVA -14. SEZONE KDFB GLASBENOSCENSKEGA ABONMAJA
Tango Apasionada Vesne Zomik v Domžalah
Z nastopom vokalno-inštrumen-talnega projekta TANGO APASIONaDA (od ital. appassionato - strastno, z zanosom) je na začetku nove, 14. sezone glasbenoscenskega abonmaja v Kulturnem domu Franca Bernika, nastopila Vesna Zornik s svojim ansamblom in predstavila poglavitni delež svojega zadnjega cedeja z enakim naslovom. Šlo je za niz popularnih južnoameriških tangov iz Buenos Airesa, ki jih tudi sam poznam izpred desetih let nazaj (v živo). V teh izvirnikih gre sicer za (španski) ples v dvoje, ki sicer izhaja s Kube in je prek Argentine leta 1910 prešel tudi v Evropo. Gre za značilne počasne ritme v dvočetrtinskem ali štiriosminskem taktovskem načinu. Danes sta od njegovih različic najbolj popularna prvotni tango argentino in tango mi-
longa. Del tega smo slišali v izvirni španščini v izvedbi vokalne solistke Vesne Zornik z ansamblom, v katerem so peli in igrali še: Ana Duša in Metod Banko (spremljevalna vo-kala), pianist Erik Marenče, kitarist Andraž Mazi, kontrabasist Nikola Matošič, bobnar Rok Koritnik, sodeloval pa je še prepotrebni oblikovalec zvoka Aldo Ivančič. Urica in četrt tanga, ki ga z domžalskega odra že poznamo, je minila v znamenju odličnih interpretacij Vesne Zornik. Njeni (navedeni) kolegi pa v tem niso nič kaj dosti zaostajali, zato v tem pogledu niti nismo preveč pogrešali pravega plesa (v dvoje), niti za pokušino s salonskimi čevlji in bandoneon/harmoniko. Vse je bilo na pravem mestu. Vroče-krvnosti in strasti tanga je bilo torej zadoščeno. Skupaj z dvema bisoma,
dodatkoma, smo slišali šestnajst del, od teh večino z zadnje cedejke omenjenega projekta. Ta je izšla pri založbi Celinka.si. Med njimi zagotovo niso manjkali naslovi, kot so od tam prevzeti: Malena, Cada dia, Tango de Lengue, Querer, Libertango, Paciencia, Noche Transfigurada, Por una Cabeza, A las cinco de la Tarde, Vuelvo al Sur in druge. Med temi naslovi so se pojavili še drugi, med njimi npr. tudi (prvi) solo pevca izza ozadja, Metoda Banka - tudi kot solista, pa kar nekaj zaporednih inštrumentalnih solističnih vložkov preostalih članov ansambla. V vseh navedenih imenih gre za najmanj, kar je: enakovredne in odlične slovenske glasbenike, ki so se večinoma kovali v tujini. Zdaj pa na najrazličnejše, zlasti na odlične načine, prispevajo k promociji slovenskih dosežkov v različnih pre-
oblekah tuje glasbe. Tudi nekaj jazza je bilo slišati tokrat v njihovih odličnih improvizacijskih pristopih, saj smo tudi v Domžalah slišali, poleg preoblek izvirnega tanga, prispevek k temu enega izmed največjih v tem pogledu, slovitega Astorja Piazzolle. Tehten izbor tokratnega sporeda, ki ga je solistka Vesna Zornik komentirala kar sproti, zlasti pa izvajalcev, je že na prvi koncert nove domžalske glasbeno-gledališke scene privabil polnoštevilno poslušalstvo, tako da se tudi na naslednjih očitno ni bati podobnega dosežka. Za vse to zagotovo jamči programski izbor (Jure Matičič) in kar nedvomno potrjuje že napoved prvega naslednjega iz te serije, glasbeni performans Nika-Laja in prf^ banda z Monty Pythonom (novembra 2011).
Franc Križnar
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V KNJIŽNICI DOMŽALE
Študijski krožek: Slamnikarsko - naš dolg do prihodnosti
V okviru dnevov evropske kulturne dediščine od 24. septembra do 1. oktobra 2011, katerih moto je bil letos Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo, je bila v Knjižnici Domžale 23. septembra 2011 odprta razstava o delu Študijskega krožka Slamnikarstvo, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Gorenjskega muzeja Kranj.
»Slamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti« je bil naslov razstave, s katero smo predstavili delo Študijskega krožka, ki pripravlja razstavo 250 let slamnikarstva na Domžalskem - v besedi in sliki, pa tudi v izdelkih iz
slame, ki so nastali pod spretnimi prsti Joži Košak, ki je tudi članica omenjenega krožka. Na razstavi smo na panojih na kratko predstavili študijske krožke v Sloveniji, ki imajo v Sloveniji že več kot desetletno tradicijo, posebej v okviru Gorenjskega muzeja, kjer so že izvedli 23 krožkov. Posebej so bili predstavljeni krožki s področja ohranjanja dediščine (sitarstvo, lončenina ^ ) ter njihovi učinki, ki so vedno dolgoročni: v ljudeh, skupnosti in tematiki. So seme, ki poraja novo življenje. Na posebnem panoju so bili na kratko predstavljeni člani Študijskega krožka - ljudje, ki smo s slamnikarstvom
srčno ali poklicno povezani: Ana Beno, Matjaž Brojan, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Urška Justin, Roman Kos, Katarina Rus Krušelj, Igor Kuzmič, Milan Marinič, Helena Rant, Saša Roškar, Vera Vojska, Vilma Vrtačnik Merčun, Zora Torkar, mag. Barbara Zupanc Oberwalder, utemeljili pa smo tudi naše delo, in sicer: Domžale potrebujejo sodobno predstavitev slamnikarstva, pravzaprav jo dolgujejo svojim prednikom in potomcem.
Na odprtju razstave v Knjižnici Domžale, ki ga je vodila Katarina Rus Krišelj, sta o delu Študijskega krožka spregovorili mag. Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica knjižnice, ki je poudarila, da imamo pravico in dolžnost obuditi, ohranjati in predstavljati dediščino sla-mnikarstva, saj na tak način oživljamo kulturno dediščino ter kulturno identiteto in jo ohranjamo zanamcem, mag. Tatjana Dolžan Eržen pa je govorila o dosedanjem delu krožka, za katerim je »prvi polčas« dela. Študijski krožek povezuje posebna energija, ki delovne posameznike, ki se ob krožku tudi učijo, povezuje v skupno celoto, ki bo zanesljivo dosegla cilj, ki ni več daleč: postavitev stalne razstave o slamnikarstvu. Čla-
ne študijskega krožka in obiskovalce je pozdravila tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ki je izrazila prijetno presenečenje nad dosedanjim delom krožka ter mu zaželela še veliko uspehov. V kulturnem programu smo glasno zaploskali Matjažu Brojanu, ki je predstavil staro domžalsko pesem Draga Flisa iz leta 1919, katere posebej zanimiv je refren: Domžale, lepa vas, kjer ni nikoli dolgčas ... , za prijeten večer pa je poskrbel vokal-no-instrumentalni ansambel Stari mački z večno zelenimi melodijami. Roman Kos, ki je bil nosilec postavitve razstave, se je ob koncu prijetne slovesnosti s pravim slamnikarskim šopkom zahvalil Joži Košak za njen praktični prispevek k uspešni postavitvi razstave.
Študijski krožek še vedno vabi vse, ki imajo doma karkoli povezano s slamnikarstvom - ne le slamnike, temveč tudi vse, kar so nekoč potrebovali za izdelavo kit in slamnikov, dokumente, razglednice, različne starejše publikacije in morda še kaj, pa bi bili to pripravljeni odstopiti bodoči muzejski zbirki, da pokličejo na tel.: 051/307-539. Hvala!
V.
KIPARKA POLONA DEMŠAR SVOJE STVARITVE PREDSTAVLJA KAR NA TREH RAZSTAVAH
'V
Kiparstvo danes, Crno, Mitiije
Mlada kiparka Polona Demšar, ki živi in dela na Sveti Trojici in v Ljubljani, se je rodila 31. maja 1979 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, se je v šolskem letu 1998/99 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje - smer kiparstvo. Leta 2003 je diplomirala pri prof. Luju Vodopivcu in dr. Levu Kreftu, nadaljevala pa je z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja stekla na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri mentorici Tanji Pak in ga zaključila leta 2007. Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, društva Visart - društva za organizacijo, izvedbo in promocijo kulturnih projektov ter Sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Za njo so že številne razstave, samostojne in skupinske, vrsta delavnic ter drugih oblik ustvarjalnega dela, prav letošnja jesen pa ji je prinesla obilno sadov, od katerih si nekatere še lahko ogledamo kar na treh razstavah, od teh je ena samostojna, in občudujemo ustvarjalni ciklus mlade umetnice.
Kiparstvo danes, kipi, figure in telesa
22. septembraje bila v Galeriji sodobne umetnosti v Celju odprta razstava
pod naslovom Kiparstvo danes, kipi, figure in telesa, na kateri je več kot dvajset avtorjev, nekateri posamezno, drugi skupaj, predstavilo svojo ustvarjalnost, ljubitelji umetnosti pa so si lahko pogledali tudi živo skulp-turo. Med njimi se Polona Demšar predstavlja samostojno. Kustosi razstave so Tomaž Brejc, Irena Čerčnik, Jifi Kočica in Polona Tratnik. »Večletni projekt KIPARSTVO DANES je široko zasnovana in pregledna študija kiparske dejavnosti v prostoru Slovenije, ki se je z razstavo in publikacijo začela lansko leto in se bo v sklopih odvijala vse do leta 2013. Če je lanski projekt z naslovom Kiparstvo danes. Komponente, stičišča in presečišča z deli dvaintridesetih umetnikov predstavil sodobno kiparstvo kot razširjeno polje, ki presega medijsko določenost in stopa v polje družbenega, znanstvenega, tehnološkega in interdisciplinarnega, se letošnji osredotoča na vprašanja figurali-ke in poudarja haptično izkušnjo ter razmerje med kiparskim telesom in telesom gledalca,« lahko preberemo v izdanem katalogu.
Črno
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov in UNICUM 2012 pa sta nas konec septembra 2011 po-
vabila v Stekleni artij v Mestni hiši v Ljubljani na razstavo ČRNO, na kateri razstavljajo Dragica Čadež Lapajne, Mojca Černač Pretnar, Polona Demšar, Meta Kastelic in Paola Korošec. Razstavo si lahko ogledate do 9. novembra 2011.
Mitrije
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je v začetku oktobra v vrtu ZDSLU Komenskega 8 odprlo samostojno razstavo Polone Demšar - Mitrije. O delu mlade kiparke je v katalog razstave svoja razmišljanja predstavila Barbara Sterle Vurnik, ki med drugim pravi, da se kiparski svet Polone Demšar razpenja skozi raznolike izrazne medije, od stekla
do brona in kamna, v vsem pa ima prav posebno mesto keramika, ki jo avtorica pogosto obravnava skorajda kot neke vrste kiparski fetiš, saj ji omogoča avtentičen odnos s snovjo kot tako. Njena gnetljiva telesnost, preden preide v trdno formo, velja namreč za najbolj neposredno polje kiparskega jezika in je zato, tako kot tudi risba za slikarja, najbolj izviren izraz umetnikove govorice. Avtorica se zato prav preko keramike loteva preiskovanja možnosti artikulacije tistih oblik in vsebin, ki njen osebni svet povezujejo z najbolj prvobitnimi elementi/temami našega bivanja. V njenih dosedanjih delih tako lahko sledimo formam in zgodbam, ki se navezujejo na človeka, na njegovo telo (avtoportreti), na prostor okoli njega, na vprašanja spomina, družine, rojstva, ženskosti. V njenem najnovejšem ciklu, ki ga je pripravila posebej za vrt, pa je osrednje mesto formalno in simbolno prevzela ideja (zvoka), zvona.«
Razstavo si lahko ogledate še do 29. oktobra 2011 ter na vrtu Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na drevesa obešene zvonove mlade ustvarjalke Polone Demšar tudi aktivirate. Šele tako bodo zvonovi interaktivne skulpture, poimenovane Mitrije, po mnenju likovne kritičarke Barbare Sterle Vurnik, zazveneli.
Ustvarjalki Poloni Demšar za vse tri razstave iskrene čestitke!
Vera Vojska
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 11. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 2. novembra 2011, do 10. ure.
OKTOBER NOVEMBER 2011
oktoterlJ»!
pDmothdh bfatov<inmni: SNEGUUClCA UhwB pnidstava/Ujtkwnt>dKlae£e Maf^
omofiKA whneia^ W ntin / ^
Ti^ l^jirid iel||D i^ratf priv ^fcxb a VHk íioíí pbvm piVcMJJüMÍu. Ndo te sd fponizuirwjD In inam ^¡Tak^^ 3t lahtc oCne .n, m^i tisla i lAuhjfiQilBklkn^ hI ^ hoč? itobiia 'nsinha pnindtb in FB kcraj sredi ee^ naleti na hfiSto sednA patctcv...
punPiUQfll^ ohubir / Im^ 25. úUubvrZOh oraiTia/
/^n^: ^mnaCortn^^n^j Murkti Simf Judita Zidar. Mqjca Fu^l^ tMi Boh, Jofari RopoSi, TijdA Rxjcbnik
AñieriSíidrarTHtik EdwanJ H-bw ratünírw
f)4 i^vodíD V dobfti sbjíranl iTTF§£ansM dnj^iH v tartxn SF na mi pc^)«! rw z^l nič ifraiFi^ftiitiQEit 9 nndnr vi rta Lüññi ivA bttho IwgCvOf I» vt^Qrji (n a ¡^i hot i!íreh«f po nq^m pclbu.
úrtrtiph, l rtowniOef KÍ1 / CJUFflBA DOMÍAlf
V ülflnji / iftif lumptrt (sstaotortl chHí'Rjflfini (lerto íiBtl, Tommif Qw IbofaniJ t VSTOP PROST
^inci InWiiA pafaljnliih RUitenlloOv N Ltfnjwa PCH Q ttdnvBi	rm«a V0dll3iivn4
nn Biudnt^iv lOSflíerrtteftf V IíWMj Irt W Jt 3X0 fir^ pt^rr^ pnbhiwti h^ Hbi Úawm p^-pr«i«tf V ZH. Ijjtiptft v írtKVrtii ianCVUifti
(tomnií odrí, rríJkcirt draw)««!
lObot^ 5-ft^ini*» lOh n>R^Uv$tíku: MARTIN KJWWÍ
MlflWla ptr»JM / luttfflimB 'Arjpn* u5 / SÍWOTNA OTTOSKA MffinwQA / 45 min / 4+
tAaff^r, pi Pñ emitid diwu ÍH WW Hkl^ bi motalo Wfl _ R* mf mo «nrii	w M je pt^
vum Duvttiu in ií£c pnflrie¡¡
nKpiftJtiiíj »(Sitípjl Mfs-^ kmirfl» ílíwnílui [Htmfl "> KínSek miHe „• t* rtUputjd ttloDUntgívfl
fr -.....l - . r b^uaksa h	j
111 iBMiMiuvr f inQ^ 9, nnvrnBfr^
Cfetm^v »- «wemb« / twta^ i&.noüwn^/ soh SUKA DORIANA^IUVM
^dfl Wci la^	Ultl FIM Stsoi-
Síhovli, Suífl Píyí^í, viktoíCf wntikü.it/Síí* Mihi-í64 ílTiflflíüSBnJl»
tiilrt«^ ti 4ortddn-íh:	dryltuf
t horH:;j 19, rigk^q tifa pq^u tu ^ fflliííMtini twifíst
pflettrTI hiáiefc
lihb? DtAii	|4t ki bi ft ^lü tUHiil L-.í íMb til dui
»tok ^Uu K mm kmajj vineífi^Nonti f	podot«
oa (üfUtriu »sapfffflinií mdi ivcípvit wtvi^
iote«j^ Jft wweffltaf líji
Wkownp [iWlSUMfl / Mini lííUíf. iJiíHlíe« / SOBOmA ÍTTHOSltA «SnNElA/^ min / ?if
ZtgDUba Q akoTKiln bw otioh, lí »Jim* lontnoiQtf dfi^d; vvtlt bgt pa^. fanl^ i>H(U pemiÉJ ptí orsíiju, jgn«^ uboih« pa ü aOe fwodd kralju. Palčka pod^rf pHncü^tf km 1 i^lífi Of (vun* n^lep^e^ ^^ ss odloÉ^ (íí pcftegne. wa bísu jnefií rai-büjrila, ta nupefavtfta arufuci l(nljM>ia-Uídni«^ pfliíel: pd >1 pDgfjnvu prtika*. Ki^ RalQcí nji^fuji i	vin« umltiok ^taiietna.



iNTa l^iiljHKka El IS^dúmldle teJ. T23 5Ü5U
■i■ ■ a■ j■	mÚ
■niflILWJ uMTlfiaibM.
Q
Kuttumt dom FFJhc« S^tníkd ITiimnJf
18
kultura
21. oktober 20ii
bo srečanje godb postalo tradicionalno?
Godbeniki in godbenice igrali v Cešminovem parku
Večina občin z območja nekdanje Občine Domžale se lahko pohvali, da je pomemben del njihove kulturne ponudbe igranje godb, v Občini Mengeš kar dveh, ki s svojimi bogatimi programi skrbijo za pestrejšo glasbeno ponudbo. Ljudje godbam vedno radi prisluhnejo, pa naj bo na tradicionalnih letnih koncertih, novoletnih in drugih prazničnih dogodkih, nikoli ne manjkajo na jubilejnih slovesnostih, vseh pet godb pa se je letos udeležilo tudi prvega srečanja, ki je bilo na pobudo mag. Florjana Zabre-ta, predsednika Kulturnega društva Godba Domžale, v začetku septembra v Cešminovem parku v Domžalah. Ta tako postaja prizorišče različnih kulturnih in drugih dogodkov. Organizatorja, Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne de-
... Desetletno obdobje delovanja so proslavili s samostojnim koncertom v Mengšu in izdajo CD-ja. Dirigent je Vinko Sitar.
Godba Lukovica
17. aprila 1998 se je začela pisati zgodovina Godbe Lukovica, katere prvi predsednik je bil Kamilo Domitrovič, kapelnik pa Jure Močilnikar. Po začetnih korakih se je oblikovala današnja godba, ki se je že kmalu s svojim programom začela predstavljati po celotni Občini Lukovica, kmalu pa so bila na vrsti tudi gostovanja. Godba gostuje v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu, kjer ima redne vaje. Godba Lukovica je v popolnosti zaživela po praznovanju pete obletnice uspešnega dela, ko se je kadrovsko okrepila, bistveno povečala svoj pro-
javnosti in Kulturno društvo Godba Domžale, tudi ob pomoči bližnje Gostilne Keber Domžale, sta pripravila kulturno in družabno srečanje, na katerem smo prisluhnili koračnicam in drugim melodijam vseh petih godb, ki jih je v začetku pozdravil Pavel Pevec, tajnik Območne izpostave, nato pa smo pred vsakim nastopom prisluhnili kratkim predstavitvam.
Godba Domžale
Godba Domžale je bila ustanovljena 1884. leta in je najstarejše kulturno društvo v naši občini. V letu 1929 so slovesno odprli godbeni dom. Godbo vseskozi spremljajo sami uspehi, ki se izkazujejo tako v kontinuiranem igranju in delovanju godbe kakor tudi v kvalitetni rasti, po kateri spada med najboljše tovrstne glasbene skupine v Sloveniji. Na dirigentskem mestu je od jeseni 2006 domačin Damjan To-mažin. Godba redno izvaja samostojne koncerte in promenadne nastope, se udeležuje domačih in mednarodnih tekmovanj, godbeniki so praznovali 125-letnico ter v letošnjem letu dosegli največji uspeh. Na 31. tekmovanju slovenskih godb na Vrhniki so se namreč uvrstili v umetniški razred, za kar so prejeli številne čestitke. Podpredsednik Zveze kulturnih društev Občine Domžale, prof. Karel Lesko-vec, pa jim je na omenjenem koncertu godb podelil tudi priznanje zveze.
Mengeška godba
Godba Mengeš je bila ustanovljena v letu 1884 in ima bogato zgodovino, zanjo pa je značilna tudi visoka kvaliteta izvajanja skladb. Godbeniki in godbe-nice gostujejo tako doma kot v tujini. Poleg tradicionalnega novoletnega in letnega koncerta vsako leto organizirajo tudi prireditev Pod Mengeško marelo, po kateri so posebej znani po celi domovini in v tujini, velikokrat so nastopili tudi v oddajah TV Slovenija in POP TV. Prisluhnemo pa jim lahko tudi na vseh prireditvah v Občini Mengeš. Izdali so že več kaset in CD-jev, posebej ponosni pa so, ker so se pod strokovnim vodstvom Primoža Kosca uvrstili v prvo skupino slovenskih godb. Sedaj je njihov dirigent Dimitrij Lederer, kar je godbi prineslo nov zanos.
Mengeška veteranska godba
Veteranska sekcija pri Mengeški godbi je bila ustanovljena v letu 2000. Po trdem začetku, saj nekateri niso igrali že več deset let, so pripravili prve nastope v domačem kraju in bližnji okolici, kasneje pa tudi na bolj odmevnih prireditvah, kot so Pod mengeško ma-relo, Mihaelov sejem, festival koračnic v Mengšu, Alpski večer na Bledu, proslave, družabne in športne prireditve, gostovanje v Avstriji in Švici. Sodelovali so v TV-razvedrilnih oddajah, vsako leto izvedejo nekaj nastopov za najmlajše v vrtcih in osnovni šoli
MLADA pevka, KI JE ZE zgodaj
opozorila na svoj talent
__v
Eva Ceme
gram, v katerem so pretežno koračnice, valčki, polke in koncertne glasbe, povečalo pa se je tudi število nastopov, saj jih je v povprečju v letu kar 25.
Godba Moravče
Godba Moravče je bila ustanovljena 1924. leta. Po daljšem prenehanju jo je leta 1974 obudil Miro Capuder in jo vodil vse do leta 1998, ko jo je prevzel Sašo Vavpetič. Sedanji kapelnik je Tomaž Podlesnik. V godbi igra več kot 40 godbenikov in godbenic, v glavnem domačini. Godba redno nastopa na vseh domačih prireditvah, gostuje pa tudi drugje. Ima bogat program pesmi, s katerimi razveseljuje ljubitelje tovrstne glasbe. Godbeniki si zelo prizadevajo, da bi si uredili prostor za redne vaje, ki jih imajo dvakrat na teden. Spremljajo tudi vokaliste in imajo že vrsto posnetkov. Iz leta v leto je njihovo igranje kvalitetnejše. Prvo srečanje godb z območja nekdanje Občine Domžale je pokazalo, da so tovrstni koncerti zaželeni - tako za godbenike kot ljubitelje njihove glasbe, zato pričakujemo, da bo njihovo skupno nastopanje postalo tradicionalno.
Foto: V. Repanšek
Eva Černe je naše gore list. Prelomno je bilo predvsem leto 2006, ko je zmagala v Bitki talentov. Sledili so uspehi na EMI in Slovenski popevki, številni nastopi in popularnost. Letošnje poletje pa je bilo prav posebno, saj je presenetila in bila deležna številnih pohval za svojo glavno vlogo Puže Frou Frou v kabaretu Georga Feydeaua Dama iz Maksi-ma, ki ga je na oder letnega gledališča na Studencu, skupaj z več kot 90 igralkami in igralci Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, postavil režiser Lojze Stražar. To je prava priložnost, da jo pobliže spoznamo. Eva, kako je prišlo do sodelovanja s kulturniki iz Škocjana in kdaj te je Lojze Stražar povabil k sodelovanju?
Lojze Stražar me je poklical februarja in vprašal, če bi bila zainteresirana igrati v letošnji predstavi. Bil je prepričan, da bom rekla ne, vendar sem vlogo z veseljem sprejela, saj njegovo delo občudujem že nekaj let. Moj oče na Studencu že štiri leta skrbi za ozvočenje in vedno sem si šla predstave ogledat. Bila sem navdušena, zato mi je bilo letos v čast, da sem bila lahko del takega spektakla.
Kako so potekale vaje in kaj je bilo na njih zate najbolj naporno?
Na začetku smo imeli približno en mesec bralne vaje. Lektor Kaluža nam je razložil, kako besedilo interpretirati ter pravilno prebrati. Po bralnih vajah smo z režiserjem Stražarjem delali na razporeditvi po prostoru, kasneje pa smo delali na detajlih igre. Največ vaj smo imeli glavni igralci, kar veliko pa jih je bilo tudi z ostalimi igralci ali množični-
mi scenami. Jaz sem imela posebej še plesne vaje s koreografinjama za solo točke ter točke z ostalimi plesalkami.
V predstavi je veliko plesa. Kako in kje si pridobila plesno znanje?
Največ znanja se dobila, ko sem v oddaji Spet doma sodelovala na turnirju Zvezde plešejo. Na koncu sva bila s soplesalcem Damirjem Ha-lužanom tretja. Naučila sem se pet različnih plesov, treninge sem imela vsak dan, včasih tudi dvakrat. Zelo sem uživala in sem bila navdušena, da sem svoje pridobljeno znanje lahko uporabila tudi v predstavi. S kom si se še posebej dobro ujela? Moram reči, da sem se dobro ujela prav z vsemi, ki so bili delček predstave. Na Studencu je vladala pozitivna energija in zaradi ljudi, ki so me obkrožali, sem svoje delo lahko še bolje in z večjim veseljem opravila.
Letošnji dopust je bil najbrž poseben, predstavo ste ponovili kar trinajstkrat. Si občutila kakšno utrujenost? Tempo je bil hud, saj ste ob koncu tedna igrali po tri predstave zaporedoma, trajale pa so krepko čez polnoč.
Najbolj napornih je bilo zadnjih štirinajst dni pred premiero. Vaje smo imeli vsak dan, včasih celo dvakrat. Uživala sem vsako minuto, a bilo je tudi zelo naporno. Kasneje sem utrujenost občutila predvsem na tretji predstavi zaporedoma, vendar sem to pokazala samo v zakulisju. Na odru sem vedno dala vse od sebe, čeprav sem bila utrujena. Na kakšen način si iz tedna v teden pridobivala energijo za zahtevno vlogo?
srečanje s pihalnim orkestrom bezigrad
Hvala, Buričevi, za prijetno nedeljsko dopoldne
Nedeljsko dopoldne prve septembrske nedelje, ki je za Dob in sosednje vasi tudi žegnanjska, je bilo tudi letos nekaj posebnega. Ob bajerju, nedaleč od gradu Crnelo, je namreč tudi letos nastopil Pihalni orkester Bežigrad ter razveselil številne obiskovalce in obiskovalke, ki so bili veseli odločitve Olge in Janeza Bu-
rica, da tudi letos pripravita prijetno glasbeno dopoldne. Pihalni orkester Bežigrad, ki je bil tudi letos povabljen med navdušene obiskovalce, sta letos okrepila pevca Hervin Jakončič in Zala Miklič, ki sta bila deležna glasnega aplavza vseh prisotnih, ki so se razveselili tudi nagovora princese cvička. Kon-
cert z zanimivim izborom melodij je tudi letos poskrbel, da je bilo nedeljsko dopoldne praznično, da so v njem uživali, vsi, ki so prišli in imajo tovrstno glasbo radi. K še boljšemu in prijetnejšemu počutju so prispevali člani in članice Turističnega društva Turnše-Cešenik, ki so pripravili krofe in napitke ter še enkrat dokazali, da tod živijo prijazni ljudje. Vsi, ki tovrstna nedeljska srečanja, ki vsako leto prinesejo kaj novega, obiskujemo, smo bili v teh devetih letih deležni vrste prijetnih presenečenj. Pa ne le presenečenj, povezanih s prijetnimi glasbenimi srečanji, temveč tudi vsako leto lepše urejene okolice, predvsem pa veseli povečevanja števila obiskovalcev, ki na tem lepem delčku naše občine s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe iščejo svoj miren kotiček in prijetne trenutke. Zlasti mladih družin ne manjka, pa tudi vseh drugih, ki si želimo, da bi urejen bajer in njegova okolica ostala lepa tudi v prihodnje. Hvala, Buričevi, in nasvidenje na vseh naslednjih tradicionalnih koncertih Pihalnega orkestra Bežigrad na že-gnanjsko nedeljo ob bajerju Crnelo.
Energijo sem dobila iz vloge, ki sem jo igrala. Puža Frou-Frou je energična punca, ki je vsakič zahtevala ogromno energije. Kritiki in publika so bili enotni : igrala, plesala in prepevala si odlično. Katere pohvale pa si bila ti najbolj vesela?
Vsake pohvale sem vesela in zanjo hvaležna. Izpostavim pa lahko pohvale mojih najbližjih in moje profesorice Alenke Dernač-Bunta. Kam pa si se odpravila potem ob koncu, si se spočila? Ko sem končala s predstavo, sem imela v septembrskem roku še par izpitov, tako da je takoj sledilo učenje in si daljšega dopusta še nisem privoščila.
Obiskuješ gledališke predstave? Kateri igralec/igralka sta ti posebej všeč?
Ja. Vsak igralec mi je všeč v določeni vlogi, za katero se mi zdi, da mu najbolj odgovarja. Posebej pa ne bi izpostavljala nobenega.
Tvoji odmevnejši začetki so povezani z nastopom v Bitki talentov. Kako se spominjaš Bitke talentov in sodelovanja z Mariom Galuni-čem?
Imam zelo lepe spomine na to oddajo in sodelovanje z Mariom. Najbolj se spominjam podpore mojih prijateljev, znancev, sošolcev in sorodnikov. Zame je bila to ena velika odskočna deska, za katero sem zelo hvaležna. Mario nam je zelo pomagal pri pripravi in v vsakega kandidata verjel. Je zelo profesionalen in bil nam je v veliko oporo. S pesmijo Pomlad v mestu si zmagala tudi na Slovenski popevki. Kakšen je položaj izvirne slovenske popevke?
Slovenska popevka je pri ljudeh zelo lepo zapisana. Mislim, da si ljudje želijo pesmi, ki so jih pisali takrat, tako da je položaj izvirne slovenske popevke dober.
Katera pevka iz njene zgodovine ti je najbližja, je katera morda tvoja
vzornica?
Najbližje mi je Elda Viler, ki sem jo imela tudi čast spoznati. Rodila si se v glasbeni družini, violino je igral že tvoj dedek Jakob, glasbenik je tvoj oče Rado, mama prepeva v pevskem zboru, sestra je glasbeno izobražena. Kako je vse to vplivalo na tvojo odločitev, da postaneš pevka?
Pela sem že od sedmega leta dalje, tako da ne bi rekla, da sem se odločila, da bom pevka, ampak je bilo to zame nekaj najbolj samoumevnega. Rada sem pela, ljudje so me radi poslušali, učiteljice so moj dar potrdile, jaz sem v tem uživala bolj kot v čemerkoli drugem.
Kaj ti pomeni družina? Kaj je tisto, kar te je najbolj zaznamovalo?
Družina je pri meni vedno na prvem mestu. Pomeni mi trdnost, zaupanje in ljubezen. Mislim, da sem imela v družini vedno dober vzor glede
medsebojnega spoštovanja, odnosa do dela in odpuščanja.
Kje si se glasbeno izobraževala in ali še nadaljuješ šolanje?
Obiskovala sem Glasbeno šolo Domžale, kjer sem se učila violino ter klavir, hodila pa sem tudi k pevskemu zboru Domžalčki. Peti sem se začela učiti pri prof. Ireni Vidic v glasbeni šoli v Grosupljah. Sedaj sem študentka na Akademiji za glasbo, smer petje, pri prof. Alenki Dernač-Bunta.
Prvi album Sanje si izdala leta 2007, kdaj lahko pričakujemo nov album? Načrtuješ samostojni koncert?
Nov album počasi sestavljam, vendar še ne vem, kdaj ga bom izdala. Počasi bom izdajala single, da vidim, kaj je ljudem všeč. Za album si bom vzela več časa. Ker je za samostojni koncert potrebno veliko časa, ga v tem letu še ne načrtujem, saj bom imela veliko nastopov na akademiji.
Kdo najbolj skrbi za tvojo pevsko kariero? Komu zaupaš? Sama najbolj skrbim za svojo kariero, in to že od začetka. Najbolj zaupam sestri in očetu. S katerimi glasbeniki in tekstopi-sci največ sodeluješ?
Za tekste največkrat poskrbi Damjana Kenda Hussu. Sodelovala pa sem tudi s Katarino Habe, Rokom Golobom, Marinom Legovičem, Boštjanom Grabnarjem, Slavkom Avsenikom mlajšim, Uršulo Jašovec, Miklavžom Ašičem ...
Tudi sama pišeš melodije. Lahko pričakujemo še kakšno tvojo pesem? Kje dobiš navdih?
Ja, zelo si želim, da bi večino skladb napisala sama, saj so tako lahko najbolj iskrene. Navdih dobim iz svojega življenja, iz dogodkov, ki se mi pripetijo. Slabih in dobrih.
Besedilo za tvojo zadnjo pesem Moja pot je napisala še ena Dom-žalčanka, Katarina Habe. Kako sodelujeta, kakšen pomen ima besedilo pesmi za njen uspeh? Katarina je bila lansko leto moja profesorica za psihologijo na Akademiji za glasbo. Je pa tudi življenjska sopotnica Roka Goloba, s katerim sem sodelovala na Slovenski popevki 2010. Želela sem, da mi napiše besedilo s pozitivnim sporočilom, da izraža stanje, v katerem trenutno sem. Da si sama gradim svet in da vem da imam moč, da kakršnekoli ovire lahko premagam. Se ti zdijo besedila slovenskih pesmi dovolj kvalitetna, bi kakšnega še posebej pohvalila? Nekatera se mi zdijo zelo kvalitetna, obstajajo pa tudi zelo nekvalitetni teksti. Jaz se zelo trudim, da so moja besedila na nivoju; zelo mi je všeč besedilo pesmi Ko gre tvoj pot od tod.
Kaj te v življenju najbolj radosti?
Petje, konj, družina in naša psička Miša.
Kaj je tvoja velika želja, kaj si neskončno želiš in je dosegljivo?
Svojih želja raje ne povem na glas, ker mislim, da je potem manj možnosti, da se uresničijo ... V prostem času je tvoja velika ljubezen tudi konj Fliper. Jahaš, skrbiš zanj, celo tekmuješ. Si je že opomogel od poškodbe in kdaj bosta spet tekmovala? Na srečo si je že opomogel, tekmovala bova lahko že spomladi, a le v dresuri, ne v preskakovanju ovir. Kaj poleg tega še počneš v prostem času?
Na dolg sprehod ob Bistrici peljem našo psičko Mišo.
Kuhinja? Kaj rada ješ in kaj znaš sama najbolje pripraviti?
Rada jem skoraj vse, najraje morsko hrano. Sama znam od specialitet pripraviti nadevanega zajca. Si že naredila kakšen čipkarski izdelek?
Ja, s pomočjo babice Valentine.
Kaj ti je v Domžalah najbolj všeč in kaj pogrešaš?
Všeč mi je, da je manjše mesto, kjer se nas večina med seboj pozna. Spremenila bi mogoče edino, da bi bilo malo več prireditev in delavnic za mladino.
Kje se vidiš čez deset let in kaj boš takrat počela?
Težko vprašanje. Zagotovo se bom ukvarjala z glasbo in če ne bom imela svoje hiše, bom pa zagotovo poskrbela, da bom imela vsaj svojega konja.
Cveta Zalokar-Oražem
21. oktober 20ii
kultura
19
kulturno društvo domžalski rogisti praznuje 20. rojstni dan
Več kot 750 nastopov
Ze dvajset let je minilo, odkar so se leta 1921 zbrali štirje zanesenjaki: Gregor Otmar Rettinger, Andrej Volkar, Ivan Kozarič in Florjan Zabret ter začeli z igranjem, vajami in zbiranjem notnega materiala za lovske rogove. Ze naslednje leto so prvič nastopili ter se tudi okrepili, saj se je KD Domžalski rogisti pridružil Matevž Oman iz Kranja, leto kasneje je skupaj z njimi zaigral Uroš Oražem, Jernej Hribar pa je član rogistov postal leta 1994. To je tudi leto, ko so se udeležili prvega mednarodnega tekmovanja na avstrijskem Štajerskem ter z odličnim igranjem osvojili prvi zlati rog, kateremu je kasneje sledilo še kar nekaj tovrstnih priznanj.
Prvih dvajset uspešnih let
Uspešnim prvih korakom so sledili naslednji, s katerimi so Domžalski rogisti vedno znova dokazovali, da vaja dela mojstra in da igranje, združeno s prijetnim druženjem članov kulturnega društva in njihovimi prijatelji, pomembno prispeva k bogatenju tako kulturnega življenja v občini kot k pestrejšemu življenju članov društva, ki so vseskozi hvaležni svojim najbližjim, da jih pri njihovem igranju podpirajo.
Sedanjost
V jubilejnem letu so se razveselili občinske nagrade in nastopa na slovesnosti ob prazniku občine, življenjski jubilej je praznoval tudi Ivan Kozarič, za rogisti pa so tudi v jubilejnem letu številni nastopi, doma in v tujini ter osvojitev novega zlatega roga, kar je od njih zahtevalo veliko prizadevanj in prostovoljstva. Slovesna prireditev ob 20. rojstnem dnevu je bila 9. oktobra v Kulturnem domu v Grobljah. Jubileja so se skupaj z rogisti veselili številni obiskovalci, med katerimi sta bila tudi podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, ki je v svoji čestitki poudarila uspehe rogistov ter jim povedala, da smo v občini ponosni naje ter jim zaželela vse najboljše tudi v prihodnje, in župan Občine Trzin, Anton Peršak, več predstavnikov Lovske zveze Slovenije, med njimi podpredsednik mag. Lado Bradač, ki je jubilantom čestital v imenu LZS, tajnica Zveze lovskih družin Furlanije Julijske krajine Eri-ana Murero in njihov prijatelj Peter Mayhofer iz Avstrije, ki je z njimi praktično od vsega začetka. Ob jubileju so pripravili prijeten kulturni program, v katerem so po slovesnem nagovoru Gregorja Ot-
sti, Domžale, ki je podelil Gallusove značke, in sicer: bronaste Dragotinu Vuku, Ireni Keš Gombač, Jerneju Hribarju in Anžetu Korošcu, zlato Gregorju Otmarju Rettingerju, častno Gallusovo značko pa je prejel Ivan Kozarič. Kulturno društvo Domžalski rogisti se je za pomoč zahvalilo Občini Domžale, še posebej županu Toniju Dragarju, Zvezi lovskih družin Slovenije, Zvezi kulturnih društev Domžale, svetom KS Jarše-Rodica, Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka, Radiu Hit ter še nekaterim posameznikom za pomoč pri delu in organizaciji jubilejne prireditve. Posebej pa se je domžalskih rogistov kar s tremi bronastimi plaketami kulture ob njihovem jubileju spomnila Lovska zveza Slovenije, in sicer so jih prejeli: Ivan Kozarič, Gregor Ormar Rettinger in Kulturno društvo Domžalski rogisti kot celota. Ob tem je v daljšem nagovoru Franc Rotar, predsednik Komisije za lovsko kulturo pri LZS, poudaril, da so Domžalski rogisti pustili trajne in globoke sledi v slovenski kulturi in so cenjena glasbena skupina, na katero smo ponosni, hkrati pa jim je bilo skupaj s čestitkami naročeno, naj tako dobro igrajo tudi v prihodnje. Člani KD so svojemu predsedniku za predano delo podarili njegov portret ter se mu tako zahvalili za dvajsetletno predsednikovanje in vzorno vodenje njihove kronike.
Prihodnost
Še na mnoga ustvarjalna leta so jubilantom zaželeli številni prisotni,
Ob jubileju v glasbeni skupini Domžalski rogisti igrajo: Gregor Otmar Rettinger, Anže Korošec, Dragutin Vuk, Klemen Zabret, Irena Keš - Gombač, Jernej Hribar, Ivan Kozarič in Uroš Oražem.
Ampak vrnimo se še nekaj let nazaj. Najprej v leto 1996, ko so s prijetno slovesnostjo praznovali prvih pet let uspešnega igranja, ko je Ivan Kozarič postal umetniški vodja in to pomembno zadolžitev uspešno opravlja še danes, in ko so osvojili tretji zlati rog ter leto zaključili s številnimi nastopi doma in v tujini. V letu 1997 so se jim pridružili trije novi člani Irena Keš, Klemen Zabret in Anže Korošec, v letu 1998 pa še Janez Avbelj. Nekateri rogisti so jih zapustili, ni pa jih zapustila dobra volja in ljubezen do igranja, ki jih je v letu 1999 odpeljala na prvi sejem lova in ribolova na Hrvaško ter v Italijo, jim prinesla šesti zlati rog, eno najbolj delovnih let pa so zaključili s 59 nastopi. Sledilo je praznovanje desetega rojstnega dne, izdaja brošure, veselo spremljanje porok člana Uroša Oraž-ma in rogistke Irene Keš, kasneje tudi Jerneja Hribarja, ter igranje ob številnih priložnostih - veselih in včasih žalostnih, predvsem pa nadaljevanje tradicije odličnega igranja. Tako so se v letu 2002 kot prva skupina iz Slovenije udeležili tekmovanja rogistov na Češkem, leto kasneje se jim je pridružil novi član Bojan Jerman, sledila so leta zlatih in srebrnih rogov, nastopov doma in v tujini, tudi nakup novih rogov v B-Es izvedbi, ter praznovanje 15-letnice. Vrnil se je nekdanji član Klemen Zabret, pozdravili pa so tudi novega člana Dragutina Vuka. Posebej veseli so bili nastopa ob praznovanju 100-letnice Lovske zveze v Cankarjevem domu, pa obiska na srečanju hrvaških rogi-stov in še posebej velikega zalogaja: organizacije in izvedbe 36. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Domžalah, Trzinu, Mengšu, Lukovici in Moravčah, za katero so prejeli vrsto pohval in priznanj.
marja Rettingerja, predsednika KD Domžalski rogisti, poleg slavljencev nastopili še: Šentjernejski rogisti, Rogisti ZLD Novo mesto in Prekmurski rogisti ter Moški komorni zbor Mengeški zvon, jubilejno prireditev pa je povezovala Draga Jeretina Anžin. Ob vseh gostih je jubilante pozdravil tudi Pavel Pevec, koordinator Območne izpostave javnega sklada za ljubiteljske dejavno-
pogovor cvete zalokar-orazem S primoZem hiengom
Domžale med nebom in zemljo
ki jim je glasba domžalskih rogistov ljuba. Njihovi številni nastopi, tudi na dobrodelnih prireditvah ter zadnjih slovesih, njihovih 12 zlatih rogov, predvsem pa njihova ljubezen do glasbe, so porok, da bomo praznovali še kakšno obletnico te edine tovrstne skupine v naši občini. Zato iskrene čestitke!
Vera Vojska
Med zanimivimi gosti, ki jih je na pogovore v Knjižnico Domžale povabila Cveta Zalokar-Oražem, je bil v začetku oktobra tudi novinar, pisatelj, fotograf, urednik regionalnega časopisa Kamniške novice in še marsikaj - Primož Hieng, ki je zaradi svoje pestre dejavnosti, med katero ima pomembno mesto tudi založniška dejavnost, zelo zanimiva oseba za pogovor. Ta pa tokrat ni bil namenjen le življenjski in delovni poti Primoža Hienga, pač pa je njegova sogovornica kar nekaj vprašanj postavila ob izidu knjige DOMZALE MED NEBOM IN ZEMLJO. V njej v
besedi, predvsem pa v fotografiji iz zraka, avtor predstavlja posamezna naselja, kraje in vasi naše občine, zato je bilo prvo vprašanje Cvete Zalokar-Oražem povezano s fotografiranjem iz zraka.
Sogovornik Primož Hieng je povedal, da ga ljubezen do letalstva spremlja že od rane mladosti, ko je opazoval letala, ki so vzletala z nekdanjega ljubljanskega letališča in si je želel, da bi postal pilot. Ta se mu sicer ni uresničila, je pa že v letu 1995 naredil prve fotografije v zraku. Kasneje so ob pomoči policijskega helikopterja v letu 2005 prišle na vrsto Sečoveljske soline. Z njimi je bil zelo zadovoljen. Ker je razstava o Sečoveljskih solinah doživela veliko pozornost, se je njegova ljubiteljska dejavnost nadaljevala s fotografiranjem območja kamniške občine. Te fotografije je večkrat razstavljal v Samčevem prehodu v Kamniku, ob razumevanju domžalskega župana Tonija Dragarja pa je iz zraka posnel tudi domžalsko občino. Njegove fotografije so našle mesto na pravi »potujoči« razstavi, ki jo je pripravila občina, sam pa se je odločil, da izda tudi knjigo, ki jo je naslovil
DOMZALE MED NEBOM IN ZEMLJO. Sicer je doslej fotografiral iz zraka petdesetkrat, Domžale ko-
nec julija 2010, potem pa še v začetku maja 2011 ter nazadnje junija 2011. Primož je povedal, da je fotografiranje zelo odvisno od vremena - najlepše fotografije nastanejo dan po dežju, ko ta opere ozračje, pomembno je sodelovanje s pilotom helikopterja, kjer ima same pozitivne izkušnje. Svet se mu iz helikopterja odpre kot prazno slikarsko platno. Fotografija zelo premišljeno in ni hitro zadovoljen s fotografijami. Na vprašanje sogovornice, ali ga je kaj strah, odgovarja z da, višina mu ni ljuba, vendar se v helikopterju počuti varnega, saj zaupa pilotom in pilotkam. V predstavitvi knjige je povedal, da je v njej 150 fotografij - 23 krajev - in bil vesel ugotovitve sogovornice, da tovrstne knjige o občini v Domžalah še nimamo. Poleg fotografij iz zraka je avtor ob vsakem kraju na kratko predstavil tudi lokacijo, izvor imena, prve omembe kraja, naselja oz. vasi, značilnosti in znamenitosti, posebej pa je poudaril, da se je ob pisanju zgodovinskih dejstev, povezanih s posameznim objektom oz. naseljem, tudi pozanimal o njegovi sedanjosti in usodi najznačilnejših objektov (cerkva, gradov ipd.) ter ju opisal. Zato je, po mnenju Cvete Zalokar-Oražem, tekstovni del izjemno dragocen; knjiga zato ni samo za gledanje, temveč je namenjena tudi branju ter spoznavanju zgodovine in sedanjosti posameznih krajev ter objektov. »Občina Domžale je zelo fotogenična,« je z nasmeškom odgovoril na vprašanje o fotogeničnosti občine, zanj je bil najlepši pogled na domžalsko cerkev, na Stob in Krumperk, prijetno pa so ga presenetile majhne cerkvice, gradovi ter čistoča in urejenost posameznih naselij. O načrtih ne govori rad, zato je povedal le svoje želje: rad bi portretiral Ljubljansko barje, fotografiral slovensko Istro, predvsem pa je njegova želja fotografirati naša polja,
naše njive, saj je ob dosedanjem fotografiranju opazil neverjetne podobe naših polj; z novimi fotografijami pa bi rad tudi preveril spremembe Sečo-veljskih solin.
Sogovornica se je s Primožem Hein-gom pogovarjala še o enem njegovem pomembnem projektu - Ta krasni norčavi pustni čas, o katerem tudi pripravlja knjigo. Tudi veselje do pusta in pustnih mask izvira iz njegovega otroštva, ko se je oblačil »v maškare«, ob obiskovanju različnih karnevalov pa kasneje ugotavljal, da je pustova-nje zanimiva reč, ki ji je treba dati dovolj pozornosti. Tako karnevalov ni le spremljal, temveč je iskal in odkrival nove motive, mnoge tudi take, ki jih etnografi še niso odkrili. Številni članki v prilogi Slovenskih novic, več kot 20.000 fotografij ter drugo zbrano gradivo, pa tudi zelo ugodno mnenje etnologa dr. Janeza Bogataja, vse to je dobra osnova za knjigo o tej temi, ki naj bi obsegala skoraj 200 strani. Ob prijetnem pomenkovanju o pustu je Primož Hieng, ki ima status samostojnega svobodnega umetnika, povedal, da je trmast človek, da če se nečesa loti, izpelje to do konca. V pogovoru smo slišali tudi marsikaj o fotografiranju, tudi to izvira iz otroštva, o fotografijah, ki jih pošilja na različne natečaje, o razstavah, ki jih je bilo že več kot petdeset, največ v Kamniku, ki mu je posebej ljub, pa tudi 12 knjigah, v katerih je izdal voščila za različne priložnosti - komaj čakamo na izid njegove NAJVEČJE KNJIGE VOŠČIL, v kateri bo zbral več kot 400 voščil za vse priložnosti. Primož Hieng je tudi založnik, zato nam je nekaj več povedal tudi o tem področju. Na vprašanje, kaj doživlja na tem področju, je kratko dejal: »Veliko s abega.« Po njegovem prepričanju je položaj na tem področju katastrofalen. Opozoril je na število knjig, ki izidejo (na mesec cca. 600, 20 na dan), na problem propada najboljših tiskarn, drage poštne storitve in še druge stvari, ki močno ovirajo njegovo založniško delo. Nekaj besed je povedal tudi kot urednik Kamniških novic (izhajajo od leta 1997), in sicer, da ljudje zelo radi segamo po tovrstnih brezplačnikih, ki prinašajo lokalne novice, ki jih večji časopisi sploh ne opazijo. Časopise z lokalnimi novicami ljudje pogrešajo, radi posegajo po njih, zato je menil, da so kljub internetu, pomemben medij. Njegova velika želja pa je, da Kamniške novice postanejo štirinajstdnevnik, saj novic v občinah ne manjka. Pogovor Cvete Zalokar-Oražem z vsestranskim Primožem Hiengom je bil sproščen, poln zaupljivosti, tudi vprašanj prisotnih, predvsem pa smo ob odgovorih Primoža Hienga lahko začutili veliko ljubezni, s katero opravlja svoje različne dejavnosti. Ob izidu knjige DOMZALE MED NEBOM IN ZEMLJO mu iskreno čestitamo, ljubitelje knjige pa vabimo, da knjigo kupijo v Knjigarni Mladinske knjige v Domžalah ali pri avtorju (njegov tel: 041/991-857.
Vera
slikarska razstava
Denis Staiič, ljubiteljski slikar
Denis Starič, slikar, ki je znan po svojem unikatnem slikanju na platnu, je pred nedavnim presenetil tudi z biografsko knjigo »Poper, sol in sanje«. V knjigi na humoren način opisuje svoje pestro življenje, v katerega pa je vključil tudi anekdote z znanimi Slovenci.
Denis Starič je, pravijo, mož s sto talenti. Razen slikar in kipar je bil tudi vsestranski športnik. Od telovadca, boksarja, motorista, padalca in pilota, kegljača ter do izrednega igralca biljarda. Vse to je sicer že preteklost, razen pilotiranja. V višave se Starič še vedno rad poda in tudi v letenju je perfekcionist. Nič ne prepusti naključju. Poleg vsega naštetega je večji del svojega pestrega življenja preživel kot član izpitne komisije za voznike motornih vozil in tudi tu je bil stro-
kovnjak. Kaj vse se mu je v tej službi dogajalo, je opisano tudi v knjigi. Gospod Starič, v hotelu Krona sem si ogledal vašo razstavo, ki je seveda nekaj posebnega, pa me najprej zanima, kdaj seje v vas porodila želja po slikanju?
Slikam že od malih nog in mi je bilo že vseskozi v veliko veselje risati. Resno osnovo za slikanje sem pa dobil v grafični šoli pri profesorju Acu Dre-mlju, akademskem slikarju. Sčasoma sem se kot samouk ob obiskovanju drugih razstav izpopolnjeval na tem področju. Spoznal sem tudi uveljavljene slikarje, več ali manj pa sem se sam »ubadal« s slikarsko tehniko.
Motiv, ki ste ga izbrali, je naravnost svojevrsten. Kaj ste pravzaprav hoteli ali želeli izpovedati s slikami? Kot laik vidim v njih, pač v njihovih
potezah, neko odločnost, odrezavost in želim vedeti, kako to usklajujete z »ujetimi sanjami«?
Po nekaj letih slikanja sem hotel priti do svojega lastnega prepoznavnega sloga slikanja in po vseh teh letih mi je to uspelo. Moje sliko so postale prepoznavne in sem po Sloveniji tako rekoč edinstven z izbranimi motivi. Izbral sem temo OBRAZI, saj so se mi dostikrat v spanju prikazovali razni prizori, in to je bil vzrok, da sem jih prenesel na platno. Zivo se spominjam raznih predstav v sanjah, kakor da bi se zgodba dogajala pred mojimi očmi, v budnem stanju, kar sem potem ovekovečil na slikah. Kdo, kateri slikarje vaš vzornik, ali ste predvsem unikatni? Vsekakor so moje slike unikatne. Sicer pa me primerjajo s španskim slikarjem Juanom Mirojem. Na mojih slikah je povečini upodobljeno sonce kot vir življenja ter ura kot simbol časa, ki nam vsem enako teče. Torej dva simbola, ki sta prisotna v življenju vsakega človeka. Pred soncem se lahko skrijemo, ne moremo pa se skriti pred neustavljivim časom, povedano metaforično.
Poleg predvsem unikatnega slikanja ste Slovence presenetili s svojo biografsko knjigo Poper, sol in sanje. Kdaj se dobili inspiracijo za pisanje knjige, ki je zasoljena z iskrivimi mislimi? Kaj vse vas je vodilo pri pisanju knjige? Zeljo, da bi napisal knjigo, sem gojil že dolgo let nazaj. Ko pa sem šel v
pokoj, je ta želja dozorevala v končno obliko. Vse skupaj sem nalašč obrnil na malo bolj humoren način. Sproti sem se spraševal, ali sem sposoben obelodaniti nekatere stvari in jih podariti bralcem. To je bil, pravzaprav, osnovni izziv.
Če za koga, lahko prav za vas rečemo, da ste univerzalec. Za ljudi, kakršen ste očitno vi, pravimo, da ni Bog pred njimi s praznim žakljem mahal. Od kod vam ta izredna širina? V sebi nosim žilico po ustvarjanju. Sem tudi kipar, v ta svet me je vpeljal kipar Tone Lapajne. Vseskozi sem gojil željo po drugačnosti. Ali imate predvidene še kakšne posebne načrte?
Konkretnih načrtov pri slikanju nimam. Kadar pa se lotim nove slike, želim, da bi kljub splošnemu slogu bila le nekaj posebnega, drugačnega. Stremim k temu, da bi se sam še čimbolj izpopolnil.
Med drugim me še zanima, kako so vas in vašo čudovito delo sprejeli »navadni« ljudje?
Sprejeli so ga predvsem z odobravanjem. Ko sem pred mnogimi leti prvič razstavljal, je bila to za ljudi prava atrakcija, tudi umetnostni kritiki so se zelo pohvalno izrazili. Naj povem, da sem imel približno dvajset razstav. Možnost ogleda mojih slik je v hotelu Krona v Domžalah. Otvoritev je bila že lani, 3. oktobra. Odprtje je uvedel Iztok Zemljič, uvodno besedo na tej prireditvi je imela zastopnica Društva za mir, Ema Košmrlj, po rodu Madžarka. V kulturnem programu se je posebej izkazal Darko Flis z občuteno zapeto pesmijo V dolini tihi je vasica mala.
Razstava bo odprta do nadaljnjega. Slike je možno tudi kupiti. Cena je dosegljiva za vsak žep. Moje slike so brez okvirja. Zaokrožim jih sam z barvno konturo in to je tudi ena od značilnosti mojih slik. Zelim, da slika diha. Nimam pa nič proti okvirjem. Veliko slik sem podaril v dobrodelne namene na raznih prireditvah.
Gospod Starič, prisrčna hvala in ustvarjalno tudi v prihodnje.
Ivan Kepic
20
kultura
21. oktober 2011
SLIKAR IN KIPAR
Jože Stražar
Dela slikarja in kiparja Jožeta Stražarja, razstavljena v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu na Soči od 8. do 28. oktobra, razkrivajo njegovo kreativno univerzalnost in raznolikost, njegova globoka in kompleksna razmišljanja, podprta z izjemno kulturološko širino in z osebno svojstvenostjo. Jože Stražar je neutrudni ustvarjalec; raziskuje, analizira in z izvirnimi rešitvami vselej znova obogati svojo likovno produkcijo. Kreativno se sprehaja med slikarstvom in kiparstvom, med realističnimi videnji in osebnimi, intimističnimi likovnimi ovrednotenji. Svoje misli usmerja k novim tematskim sklopom in problemskim izhodiščem, s svežimi spoznanji pa se ponovno vrača k že obravnavanemu. Pri njegovem likovnem delu ga nikoli ne ovirajo stilni okviri. Sledi le svoji resnici, svojim idejam, hotenjem, svojim vizualizacijskim pristopom in željam po izraznosti, po sporočilnosti. Je individualist, zvest le svoji viziji.
Figura in krajina sta njegovi najpogostejši tematski iztočnici, pa čeprav jih kot take ne dojamemo, saj namesto jasnih refleksij na stvarnost in na figurativna izhodišča čutimo le asociativna in simbolna sporočila, izhajajoča iz izbranih motivov.
Na področju kiparstva se v Stražar-jevo ustvarjalno misel pogosto naseli figura, človeški ali živalski lik. Skozi kreativni proces doživlja radikalno preoblikovanje, s katerim avtor išče bistveno, izrazno najmočnejše. Z različnimi stilnimi pristopi izčišču-je formo. Pri tem se celo poslužuje principa geometrijske stilizacije. Izogiba se vseh področnosti. Tako, v sicer pestrem repertoarju njegovih del, ostaja dominantno mesto čisti obliki, s tem pa tudi čisti likovni izkušnji.
Čeprav Jože Stražar Kiyohara odkrito bistvo zaupa rešitvam, ki sicer spadajo v domeno oble plastike, se v njih čuti izrazit naslon na risarske rešitve oz. prvine. Linija se v njegovem kiparskem delovanju transformira v materialno poln obris, v izrazito, jasno, tekočo konturo, v kateri se zgošča njegovo najbolj prvobitno občutenje.
Ena izmed temeljnih zahtev, ki si jih prizadeva uresničiti v svojih kiparskih kreacijah, pa je živost in dinamičnost forme. Tovrstne rešitve mu narekuje tudi zelo priljubljen motiv ptice.
Kiparstvo in slikarstvo Jožetu Stražarju Kiyohari ne predstavljata dvoje različnih poti, temveč nenehno prepletanje in prenašanje izkušenj z
enega na drugo področje ter vzpostavljanje skupnih likovnih elementov. Tako v njegovih kiparskih rešitvah zaznamo naslon na slikarstvo, na linije, ploskve, kompozicije, prostore in strukture. In s tem naslon na vse tisto, kar oblikuje oziroma definira podobo likovnega sveta. Stražarjeve slike na papirju, narejene v tehniki akrila, postajajo vse bolj odmaknjene od mimetične podobe stvarnega sveta, fizična realnost je namreč popeljana v eruptivni likovni zapis, v sproščeno učinkujočo slikarsko akcijo, v kateri se v dialog povezujeta premišljeno in stihijsko. Avtor sledi svojemu notranjemu glasu, ki je zanj največja avtoriteta. Njegovo slikarstvo bi lahko postavili v okvire abstraktnega slikarstva, a tistega, ki nikoli ni povsem prekinilo stike s predmetnostjo. O njej ne pričajo le naslovi, ampak tudi drobne sugestije, ki se izvijajo in konglomerata poteznosti in dajejo občutek, da njihova, čeprav povsem stilizirana in na bistvo zreducirana forma, vendarle ohranja oblikovno ali pa barvno povezavo s svetom predmetno določljivega. Vsebina seveda nikoli ni povsem direktno sugerirana, ampak ostaja odprta za nove interpretativ-ne možnosti, za gledalčevo osebno, subjektivno soočanje z motivom samim.
V slikarjevem odločnem, neposrednem in nezadržnem izbruhu sporočilnosti odigravata pomembno vlogo kolorit in poteznost.
Barvna paleta Jožeta Stražarja Kiyo-hare je široka; včasih se nam zazdi, da celo brezmejna. Sama tehnika slikanja namreč dopušča nepregledno množico barvnih kombinacij. In vendar avtor v posameznih rešitvah konceptualno izbira barve in se odloča le za nekaj barvnih imenovalcev, s katerimi dosega prepričljiv, izrazno bogat in sporočilen likovni zapis. Ne le raznolika barvna določenost slikarjevih intervencij na slikovno površino, ampak tudi karakter samih potegljajev premore izjemno izrazno bogastvo. Poteza je široka, ozka, dolga, kratka, mehka, ravna in vzvalo-vana, napeta in 'mlahava', močna in nežna, tekoča ali segmentirana, vselej po odločna. Prinaša prvinski, necenzuriran slikarjev impulz. Slikovno polje je tudi prizorišče dinamične in hkrati ubrane menjave pastoznih (surovih) in lazurnih (prefinjenih) barvnih nanosov. Vsak ima svojo strukturo, svojo teksturo in posredno se prav preko raznolike strukturira-nosti porajajo tudi dodatne barvne vrednosti.
Notranje zaokrožen, a vselej znova preizkušen opus Jožeta Stražarja Ki-yohare priča o tem, da ga snuje raz-mišljujoč avtor, ki že ustvarjeno vodi k novim mojstrskim prijemom in k novim vsebinskim naglasom. Predvsem pa k bistvu. Tistemu, skritemu v stvareh, še mnogo bolj pa k tistemu, skritemu v avtorjevi notranjosti, v njegovi percepciji prostora in časa.
Anamarija Stibilj Stajn
PRODAJNA GALERIJA MAJOLCA PRESENEČA
Razstava »Morje« Sergeja Hahonina
V kavarnici Maje Juhant v Domžalah, Ljubljanska cesta 100, ob kateri je tudi Prodajna galerija Majolca, v kateri ob prijaznem klepetu z Mojco Šenk lahko izberete raznovrstna darila za vse
priložnosti ali le kaj za svojo »dušo«, je bila pred kratkim odprta razstava Sergeja Hahonina z naslovom Morje. Na prijetnem odprtju razstave, ki je bil pravcati kulturni dogodek, sta ustvarjalca predstavili njegova žena Ljuba, tudi umetnica, ter Mojca Šenk, s slovenskimi ljudskimi pesmimi pa je dogodek obogatila pevska in kitaristka Danni Stražar.
Slikar in ustvarjalec iz keramike Sergej Hahonin se je rodil v območju Sibirije, kjer je že kot štiriletni fantič zmagal na slikarskem natečaju predšolskih otrok v tedanji Sovjetski zvezi. Zaključil je kar dve akademiji ter na umetniški akademiji v Krasnojarskem specializiral portretiranje in keramiko, diplomiral pa z izdelki iz keramike z naslovom Veter, zemlja, morje. Njegova umetniška dela najdemo po galerijah in muzejih številnih evropskih držav, pa tudi na Japonskem in v ZDA. Zadnja leta z družino živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je za njim že kar nekaj razstav, posebej pomemben pa je njegov projekt Kurenti na Ptuju in Šamani iz Sibirije. Na tokratni prodajni razstavi Morje boste našli motive morja, solin, ladij, obmorskih mest, v galeriji Majolca Domžale in v njuni galeriji v Ljubljani pa so naprodaj tudi drugi motivi (živali, akti ipd.). Pri umetnikih lahko naročite tudi portrete.
Dobrodošli v Prodajni galeriji Majol-ca v Domžalah!
V.
Umetnik Sergej Hahonin z ženo Ljubo in Mojco Šenk
Pogled v Prodajno galerijo Majolca, kjer vas čaka vrsta presenečenj.
21. oktober 20ii
kultura
21
Mucek Pikec in volk za začetek Živ-Žava 2011/12

Kulturno društvo Jožef Virk Dob bo tudi v letošnji gledališki sezoni razveseljevalo otroke z otroškimi gledališkimi predstavami. Abonma Ziv-Zav 2011/12 bo v dvorani kulturnega doma na Močilniku skrbel za živahne nedeljske popoldneve, kjer bodo otroci v izvedbah različnih gledaliških skupin spoznali tako svetovno znane pravljicekot domače priredbe. Letošnji Ziv-Zav je otvo-rila domača gledališka skupina, ki se je predstavila z igrico Mucek Pikec in volk. Kratka predstava govori o ljubezni in skrbi starejših bratcev do mlajših, četudi so ti včasih razlog za neprespane noči.
Mucek Pikec pridno skrbi za svojega bratca Tačka, ki mu raste zobek. A ker ga ziba ter mu poje tudi ponoči, postane utrujen in se odloči le za hip zatisniti oči. Ze pri prešteti šesti ovčki Pikec utone v trden spanec, vmes pa se, joj, zgodi nesreča. Bratca Tačka ukrade volk! Kaj hujšega za
KULTURNI DOM DOB
Pikca, ki mu nepazljivost očita tudi stric Jež. A ni časa za javkanje, Pi-kec se takoj odpravi iskat Tačka. S predlogi, kako rešiti bratca, mu skušajo pomagati prestrašeni zajček in veverici ter čriček, a Pikec ugotovi, da bo moral težavo rešiti sam. Skupaj z živalmi najdejo volkov brlog, iz
katerega se sliši Tačkovo jokanje in zadovoljno petje volka, ki pripravlja ogenj za kosilo. Še sreča, da je moral razbolnik po suhljad za ogenj, da je Pikec izkoristil njegovo odsotnost in rešil zvezanega bratca iz brloga! Za kazen Pikec zažge brlog, a zgodba obrne smer, ki ostane volk ujet
VABLJENI na tretjo otroško abonmajsko predstavo
ČEBELICA DEBELICA
v nedeljo, 13. novembra 2011, ob 16. uri
V kulturnem domu na Močilniku bo gostovalo Gledališče KU-KUC iz Lendave.
Informacije in rezervacije vstopnic: tel.: 041/420-610
v gorečem brlogu. Pikec ga reši in sprejme njegovo pojasnilo, da Tačka sploh ni želel pojesti, ampak mu le pripraviti zelenjavno juho. Sledi le še srečen konec, ko mama Muca vesela objame svoja dva mucka.
Bojana
KUD jožETA KARLovSKA
■y^	-V
Žiga Camemik o veščinah javnega nastopanja
Ziga Čamernik je 36-letni Dom-žalčan, dramski igralec in svobodni novinar. Delovne izkušnje so ga obogatile z izredno karizmo in občutkom, kako učiti ljudi veščin javnega nastopanja. Na povabilo KUD Jožeta Karlovška je delavnico prvič izvedel v domačem kraju, v sodelovanju s Knjižnico Domžale, navdušenje nad njegovo tehniko pa je bilo nad pričakovanji.
Ziga Čamernik nas je prepričal, da sta dober javni nastop in dramska igra zelo povezana, zato smo hitro
prešli na učenje tehnik in praktične vaje. Ziga pripravlja tudi delavnice z naslovom
Karizma kot naravna danost v okviru projekta Impletum za ravnatelje in predavatelje, zato smo obdelali tudi to temo.
Navdušenje nad osvojenim znanjem iz sobotne delavnice je bilo veliko, ena od udeleženk ni mogla verjeti, da se lahko v tako kratkem času, s pravo tehniko, naučiš obvladovati strah pred javnim nastopanjem. V Kulturno umetniškem društvu
Žiga Čamernik je svoje slušatelje v dobrih treh urah naučil tehnike, kako se »uspešno spopasti« z obvladovanjem strahu pred javnim nastopanjem. Drugačen pristop in drugačno učenje.
smo se odločili, da bomo delavnico ponovili, v kolikor bomo prejeli dovolj prijav, za vse informacije pa
smo vam na voljo na elektronskem naslovu: desk@rta.si.
KUD Jožeta Karlovška
ljubiteljska slovenščina (XI)
Pesem, petje in veselo govorjenje
Kako dolgočasno bi bilo življenje, če bi samo govorili, pisali in brali. Zato je treba omeniti ter poudariti pesem, petje in prepevanje. Ko človek neko misel pove drugemu, je to kdaj tudi dolgočasno. Res pa je, da je treba »znati« nekaj povedati. Če nekomu sporočiš, da je znanec umrl, se zagotovo ne boš smejal. Ob pripovedovanju šale pa se boš verjetno tudi sam držal na smeh. Ko kdaj poslušamo pomemben govor, govornika včasih pohvalimo, drugič pa ne. Na javnem nastopu je nekomu dano, da pametno in odlično govori, drugemu ne, pa naj si še tako prizadeva. Zato s političnimi govorniki gotovo nismo vedno in vsi zadovoljni. Še kako pomembno je tudi poučevanje v različnih šolah. Predvsem pri predavanjih na univerzi velja, da si več zapomnijo tisti, ki so s tem, kar kdo pripoveduje in razlaga, zadovoljni, še največ pa, če se ob tem tudi zabavajo.
Spominjam se svojih gimnazijskih let, ko nas je slovenščino poučeval veliki jezikoslovec in slovenist, prof. Jakob Šolar. Pri razlaganju in podajanju kakršnekoli učne tvarine je bil pravi umetnik. S svojo prijazno in zvenečo besedo je znal dijake tako pritegniti, da smo ga vedno skrbno in z veseljem poslušali. Če pa se je le kdaj zgodilo, da smo bili med razlago odsotni ali raztreseni, je vmes povedal kakšno šalo in nas tako pritegnil k poslušanju. Nekoč je v neki povezavi rekel tudi: »^ pa malo poprdi i malo posmrdi i nema ga više.« - ves razred pa v bučen smeh! V tretjem letniku osemletne Škofijske gimnazije nas je bilo tik pred vojno »samo« 54. To pa zaradi tega, ker sta prva dva letnika imela po dva razreda.
S pesmijo je enako kot s pripovedovanjem. Tudi z vsako pesmijo ali petjem nismo zadovoljni. Stare
narodne pesmi, ki so s srcem zapete, so vedno prijetne za poslušanje. Sodobna in moderna glasba pa je pogosto na meji sprejemljivega, saj so ritmi, glasnost in vizualni učinki pomembnejši od glasbe. Seveda bodo mladi zavpili: »Le kaj se stari vtikate v glasbo, ki je ne razumete!« Priznam, da je ne razumem. In če ni nujno, je ne poslušam. Omeniti pa moram, da me moti, ker je glede slišnosti enako tudi na radiu in televiziji. Glede na glasnost govora je veliko preglasne glasbe, še posebno takrat, ko je namenjena reklami. Ker to poslušamo tudi starejši in ker glasbe med govorjenimi oddajami ne moremo izbirati, s tem res ne moremo biti zadovoljni. Nerodno je vsakokrat preklapljati program ali pa loviti glasnost zvoka. Navsezadnje tudi naročnino plačujemo vsi enako, tako stari kot mladi. Pa vendar je izbor glasbe veliko bolj naklonjen mladim kot starejšim poslušalcem. Naj se vrnem na lepo petje in pesem. Večkrat se spomnim na tri leta vojaščine, ki sem jo prebil večinoma v krajih južne Srbije. Ko smo v prvih mesecih marširali skozi mesto, so srbski oficirji zmerom želeli, da obenem pojemo slovenske koračnice. Peli pa smo različne: Če študent na rajžo gre, Dekle, dekle, delaj pušeljc, Rom-pom-pom, še ne gremo domov in podobne. Še okoliški meščani so nas z veseljem in zanimanjem poslušali. Tudi v prostem času smo veliko prepevali. Posebno zanimivo pa je bilo, da smo slovenski vojaki, ki smo konec novembra 1946, ko smo prišli v Knjaževac, v enem tednu zbrali pevce za zbor in za novo leto že nastopili v mestni kulturni dvorani. Izgledalo je, da smo poslušalce izredno navdušili. A tako je bilo s Slovenci pred 60 leti. Danes je vse drugače. Ko se zbere dobra druščina, bi radi peli, pa pogosto ne
znajo več starih slovenskih narodnih pesmi. Zato je že v osnovni šolo pomembno, kako učitelji poučujejo in navdušujejo otroke za petje. Kdaj so ljudje poleg govorjenja začeli tudi prepevati, je težko zaslediti. Za petje in prepevanje psalmov zgodovina pove, da segajo sega v 10. do 2. stoletja pr. Kr. Zanimiv je tudi podatek, da je predhodnik orgel, to je aerofon, nastal v 5. st. pr. Kr., v Evropi pa v 8. stoletju. In tako je Cerkev povezala predvsem zborovsko petje z orglami. Glasbeno nadarjeni narodi, med katere spadamo tudi Slovenci, pa so govorjenje že davno začeli povezovati z ljudskimi pesmimi, ki petju dajejo življenjski pomen.
Včasih se je pesem rojevala predvsem doma, v hiši, pri delu in počitku. Otrokom, ki težko zaspijo, mame pojejo uspavanke. Seveda pa se je doma veliko več prepevalo v starih časih, ko še ni bilo radia in televizije. Mislim, da ta dva medija poleg veliko koristnega delata tudi škodo. Vse premalo kdaj iz radia slišimo stare ljudske pesmi. Snovalci programov so jih prestavili na tretji program in če želim slišati lepo slovensko pesem, moram preklapljati programe. Kdaj bomo slovensko narodno pesem lahko slišali na valu 202 ali na prvem programu, pa bi rad vprašal urednike. Naj ob smrti velikega slovenskega glasbenika Lojzeta Slaka namenim še nekaj besed naši narodno-zabavni glasbi in petju. Pomembni ansambli in pevci so slovensko pesem ponesli tudi po vsej Evropi in daljnem svetu. Izkazali so se Avseniki, Fantje s Praprotna, Fantje na vasi in Beneški fantje ter s svojo diatonično harmoniko in pesmijo žal že pokojni veliki glasbenik Lojze Slak. Res je, da smo Slovenci majhen narod, a omenjeni glasbeniki so našo kulturo in sloven-
sko pesem ponesli v široki tuji svet, kjer je poslušalcem vzbujala čustva in veselje. Zato bi morali tudi doma skrbeti za stare narodne pesmi, učiti mlade in tudi prepevati.
Nazadnje naj razmišljanje zaključim s prigodnico o pesmi:
PESEM
Lepa pesem, sestra govorjenja, božaš duše, srečo nam želiš, lajšaš stiske, daš moč potrpljenja, čustva, srčnost in pogum budiš.
Ti prijateljica si življenja, nam v tolažbo, dvigaš nas v nebo, skupek si želja in hrepenenja, še na grobu poješ v čast, slovo.
S himno narodnostno navdušuješ, da ponosna nam zavest žari, pot v prihodnost ti nam osvetljuješ. PESEM, TI POŽIVI ^SE LJUDI.
France Cerar
Promenadni koncert in piknik
Konec septembra je v godbenem paviljonu občine Domžale potekal promenadni koncert Godbe Domžale. Koncerta, ki se je začel ob 10.30 uri se je udeležilo veliko poslušalcev. Godba Domžale je v široki zasedbi izvedla pester in zanimiv glasbeni program, v katerem sta izstopala dva solista, povezovalec koncerta pa je bil kar dirigent Damjan Tomažin. Naš repertoar je med drugim vseboval skladbe Mladi vojaki, Klezmer Karneval in Yackety Sax, kjer je vlogo solista na saksofonu prevzel Lan Turek. Z venčkom Abbinih uspešnic Abba Gold smo pričarali vzdušje 70ih let, poslušalcem pa ponudili tudi nekaj dalmatinske nostalgije s pesmima Skalinada in Cesarica, kjer se je kot solist izkazal naš predsednik Matej Primožič. Nismo pa pozabili niti na slovenske melodije. Matej Primožič je
odpel Na vrhu nebotičnika, koncertni program pa smo zaključili z venčkom Avsenikovih melodij ter odigrali še nekaj godbenih koračnic. Po koncertu je bil čas še za sproščeno druženje v sončnem vremenu, ko smo godbeniki naše najbližje in druge obiskovalce koncerta povabili na piknik pred godbeni dom. Tam smo postregli z odojkom in drugimi dobrotami z žara, godbeniki pa smo celo popoldne skrbeli, da nihče ni bil lačen ali žejen. Po kosilu smo se spomnili tistih članov godbe, ki so svoj rojstni dan praznovali v mesecih julij, avgust in septembru, zato sta jim predsednik in podpredsenik v imenu vseh nas čestitala ter jim izročila majhno darilce. Po praznovanju rojstnih dni pa so nekateri godbeniki in drugi udeleženci piknika izkoristili topel jesenski dan za igranje nogometa na zelenici v
parku. Prijetno vzdušje je trajalo vse do večernih ur, ko smo pospravili in se počasi odpravili domov. Nedelja je minila v prijetni družbi in naši godbi dala nov zagon za prihajajočo sezono, za katero upamo, da bo polna uspešnih nastopov in prijetnih družabnih dogodkov.
Nataša Kokalj
22
oktoberfest
21. oktober 2011
DRUSTVA
S pomočjo društev oživili center Domžal
Organizatorji so k sodelovanju povabili kar 200 društev, ki delujejo v Občini Domžale, in skupaj jim je uspelo, vsaj za dva dni, oživiti Domžale.
Vsako leto, že tradicionalno, Rotary klub pripravi Miklavžev večer za otroke iz rejniški družin iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče.
Otroci so imeli veliko možnosti za gibanje in telovadbo, spoznavali so številne možnosti športa in rekreacije v Domžalah.
V centru Domžal je bilo konec minulega tedna živahno, kot še nikoli do sedaj. Oživiti center mesta, skupaj s pomočjo društev, je bil namen prireditve in cilj organizatorjev. Prireditev je potekala na parkirišču pri Blagovnici Tuš v velikem pokritem šotoru, ki so ga postavljali kar pet dni. Pri pripravi dogodka je sodelovalo 70 ljudi, na odru pa se je zvrstilo 50 glasbenikov, medtem ko je bilo k sodelovanju povabljenih kar 200 društev. Oživljanje mesta je več kot uspelo, tako obsežne prireditve na tem kraju še ni bilo.
Med drugimi so člani Rotary kluba Domžale zbirali sredstva za mi-klavževanje otrok iz rejniških družin, na odru so se zvrstili številni glasbeni gostje ter lokalni glasbeniki: Alfi Nipič, Klinarjevi Rock Partyzani, primorska glasbena zasedba Kala-mari, kamniška Klapa Mali grad, pevec iz Domžal Mare B., mladi talent Benjamin Dolič, domžalski glasbeni zasedbi Syfy in Las Gafas, zasedba, ki izvaja mehiško glasbo, Mariachi, skupina Imset ter Ljudske pevke Mare Vilar iz Domžal. Ideja organizatorjev je uspela. Skupaj z društvi v Domžalah so želeli zapolniti velik prazen prostor v centru, ki jezi prebivalce Domžal že več kot 25 let, ter s tem poživiti naše mesto. Prireditev je podprla tudi Občina Domžale, sejemsko-prireditveni prostor pa je sestavljal štirideset metrov dolg ogrevan šotor ter veliko sejmišče z zabaviščnim parkom.
Organizatorji dvodnevne prireditve so bili s celotnim dogajanjem zelo zadovoljni, zato že razmišljajo o postavitvi decembrske pravljične dežele, prav tako v centru Domžal. Pravljična dežela naj bi zaživela
16. decembra ter se zaključila 31. decembra s silvestrovanjem za najmlajše. V tem času se bodo zvrstile številne prireditve in koncerti.
Društva so izvajala številne aktivnosti ^
Med društvi so bili aktivna tudi športna društva. Članice športno atletskega društva Mavrica so v petek predstavili »Abecedo športa« v soboto pa »Atletsko abecedo«. Ob odru so se jim pridružili tudi otroci, ki so bili nad športnimi igricami navdušeni. Vodnica Mojca Grozd-jek je poudarila pomembnost gibanja odraslih in otrok. Starše, ki nimajo časa, da bi poskrbeli za športne igre z otroki, kljub temu pa se zavedajo pomembnosti gibanja in športa za otroke, je povabila v društvo Mavrica, kjer bodo poskrbeli za gibanje, zabavo in druženje. V petek popoldne so se predstavili tudi člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale.
V soboto se je na sejmišču zbralo še večje število ponudnikov. Predstavniki Avto centra Toyota Lovše so obiskovalce najbolj pritegnili z vozili Toyota hybrid, ki so bila na voljo tudi za brezplačno vožnjo po mestu. Za otroke so poskrbele dijakinje Srednješolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, smer predšolska vzgoja. Pripravile so kreativne delavnice za otroke in športne igre za najmlajše udeležence na prireditvi. Prav tako so za otroke iz rejniških družin okoliških občin in OŠ Roje skrbeli za zbiranje sredstev za Miklavževa darila iz Rotary cluba Domžale. Na njihovo povabilo so se odzvale tri glasbene skupine; Las Gafas, Imset in Klapa Mali grad ter pevec Mare B. iz Domžal. Zbrali so preko 500 evrov prostovoljnih pri-
spevkov. Opazni so bili tudi iz Avto cross cluba ASC Mustang iz Domžal, ki so pripeljali kar štiri vozila za vožnjo po zemeljskih površinah. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je imelo pripravljeno plezalno vrv za otroke, razstavljeno pa so imeli tudi opremo, ki je potrebna za raziskovanje jam. Poleg njih so se predstavljala še druga kulturna, športna, socialna in umetniška društva iz Domžal in okoliških občin.
Prireditev je bila tudi v znamenju nogometa, kajti Nogometni klub Domžale je soboto praznoval 90-letnico delovanja. Na sejmu so delili brezplačne vstopnice za sobo-
tno nogometno tekmo Domžale : Maribor. V petek zvečer so obiskovalce pozdravili tudi fantje iz Nogometnega kluba Domžale. Ena izmed najbolj odmevnih predstavitev je bil nastop Ljudskih pevk Mare Vilar iz Domžal. Pevke so s prepevanjem ljudskih pesmi prebujale Domžale in pritegnile marsikatero oko. Na odru so se predstavili še domžalski karateisti in pevec Benjamin Dolič. Večerno dogajanje sta popestrili skupini Kalamari in Mariachi ter trebušna plesalka Djamila iz Domžal. Nastopil je še Alfi Nipič, ki nam je zaupal, da sta od njegovega zadnjega nastopa v Domžalah minili kar dve leti.
Ekipa, ki e oživela Domžale in že razmišlja o zimski pravljični deželi, ki si jo želijo postaviti v mesecu decembru
Mara Vilar je nastopila s svojimi Ljudskimi pevkami.
Za glasbo so poskrbeli številni izvajalci.
Anketa
V zadnjih nekaj mesecih je v Domžalah potekalo kar nekaj prireditev na prostem (npr. Domžalska noč, za katero smo idejo dali pravzaprav v Slamniku, Etno rock festival, Hito-vo sejmarjenje itd.). Domžale se očitno »prebujajo« in niso več mrtvilo v času poletnih (ko se ni dogajalo pravzaprav nič) in jesenskih dni. Se tudi vam zdi tako? Kaj o tem menijo nekateri naključni obiskovalci teh prireditev?
Maja, 19 let, Radomlje
Te prireditve so res super poživitev, saj smo mladi pogrešali ravno to dogajanje na prostem. Upam, da se bo čim več prireditvam uspelo obdržati tudi v naslednjih letih ali pa, da bo poleg teh nastala celo kakšna nova, dodatna.
Tanja, 21 let, Domžale
Lepo, da se Domžale prebujajo tudi s prireditvami za mlade in tudi vse ostale, ki potekajo na prostem. Letos sem bila tudi na Domžalski noči ter Etno rock festivalu in moram priznati, da sem se prav lepo zabavala. Le tako naprej!
Jernej, 27 let, okolica Domžal
Super je vse to, res. Škoda, da šele sedaj, ampak nič ne de, glavno, da se je začelo. Sicer z nekaterimi glasbenimi izvajalci nisem preveč zadovoljen, ker niso po mojem okusu, ampak če je prava družba, se preživi tudi to.
Marija, 55 let, okolica Doba
Za nekatere nove prireditve sem slišala, a nisem bila na njih. Nisem pristaš bučne glasbe. Drugače pa rada pa prihajam na prireditve na prostem, saj na njih srečam znance,
ki jih sicer ne bi in prav prijetno je malo poklepetati in obujati spomine na pretekle dni.
Marjan, Dragomelj
Poleg gasilskih veselic so takšne prireditve res dobra popestritev, še posebej, če je lepo vreme. Sem pa malo skeptičen za nekatere nove prireditve, če se bodo sploh uspele uveljaviti in obdržati, pa ne bi sedaj navajal razlogov, zakaj mislim tako. Mogoče pa bi veljalo pri organizaciji pomisliti tudi na kakšne drugačne izvajalce.
Jana, 43 let, Domžale
Priznam, da je bilo prej v mestu čez poletje pravo mrtvilo, sedaj se s temi prireditvami precej popestri dogajanje v mestu. To sicer za seboj potegne malo več hrupa, odpadkov in vsega ostalega, ampak to je pač sestavni del tovrstnih zabav na prostem. Upam, da bo prireditev vsako leto več in da bo kvaliteta rasla.
Stane, Vir
Lepo je, da se tudi čez poletje in jeseni kaj dogaja. Virjani smo sicer bolj ponosni na naše pustovanje, ki je vrsto let zelo dobro obiskano, ampak tudi te zadeve, ki se sedaj dogajajo v Domžalah, so lepa popestritev in lepo je videti toliko zadovoljnih ljudi, ki se zabavajo.
Jože, 63 let, Domžale
Res je letos kar nekaj več dogajanja v Domžalah in prav je tako. Pogrešam sicer še marsikaj, dalo bi se storiti še precej bolje, ampak za začetek in spodbudo je tudi to dobro. Ne vem, zakaj se preko poletja ne dogaja prav vsak vikend ali pa vsaj vsakih 14 dni kakšna prireditev na prostem. Obisk bi gotovo bil kar dober, o tem sem prepričan.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
21. oktober 20ii
90 let nogometa v Domžalah
23
NOGOMETNi KLUB DOMŽALE
90-letnico proslavili pred polnimi tribunami
Več kot 3.000 obiskovalcevje v soboto, 15. oktobra pospremilo 90-letnico obstoja organiziranega nogometa v Domžalah, kjer so se v Športnem parku predstavile različne kategorije nogometašev. Pred polnimi tribunami, kar je še dodatno obogatilo dogodek, so se predstavile tako mlajše selekcije, nogometaši s posebnimi potrebami ter mladi plesalci, medtem ko je za glasbeni program poskrbela domžalska godba. Nogometaše je pozdravil tudi domžalski župan Toni Dragar, ki je ob slovesnem dogodku zagotovil, da bo Športni park Domžale kmalu dočakal tudi vzhodno tribuno ter spremljajoče prostore za organizacijo tekem, ki jih nogometni klub potrebuje za organizacijo na najvišjem nivoju.
Kot je še povedal župan Domžal, ki je ob slovesnosti čestital in se zahvalil tako Nogometnemu klubu Domžale kot ekipi, kot tudi vsem trenerjem in delavcem, ki s svojim delom, kot pravi župan, uspešno prenašajo nogometno znanje na mlajše generacije. »Domžale so mesto športa in mladih, tudi s pomočjo vaših uspehov,« je povedal Dragar. Predsednik Nogome-
tnega kluba Domžale, Stane Oražem je ob slovesnosti izrazil zahvalo vsem, ki so pripomogli, da klub obstaja že toliko let. Slavnostno zahvalo je tako prejela tudi Občina Domžale.
Zahvale so poleg občine prejeli še Nogometna zveza Slovenije, Medobčinska nogometna zveza Ljubljana, Zavod za šport in rekreacijo
Domžale, Nogometni klub Dob, Nogometni klub Radomlje, Nogometni klub Kamnik, Nogometni klub Vir, Nogometni klub Mengeš, Nogometni klub Ihan, Pro stovoljno gasilsko društvo Domžale, Matjaž Brojan, Lado Vavpetič, Aleš Šmid, Sandi Kraševec, Slaviša Stojanovic, Branko Heferle, Miran Pandur in navijaška skupina Ravbarji.
Predstavili so se tudi najmlajši nogometaši iz, po mnenju NZS, najboljšega mladinskega nogometnega centra v Sloveniji.
Predsednik NK Domžale, Stane Oražem, je podelil številna priznanja za dosedanje sodelovanje.
Predsednik NK Domžale Stane Oražem ob 90-letnici kluba
Povezava med letom 1921 in 2011 je več ko primerna, saj gre za čas gospodarskih kriz. Finančna sredstva so bila vseskozi omejena in tudi v zadnjem obdobju moramo biti izjemno iznajdljivi, da dokaj mirno plujemo po razburkanem morju. V Domžalah se nikoli nista cedila med in mleko, saj nimamo pomoči veliki državnih podjetij, ki bi nam, tako kot večini slovenskim klubom, z izdatnim vložkom pomagala živeti. Ne jamramo, zato tudi ne zajemamo življenja z veliko žlico. Ostali smo skromni in se držimo načela, da porabimo toliko, kot lahko zaslužimo. Ne nazadnje smo svojo podjetnost pokazali tudi z odmevnimi prestop naših igralcev v tujino. Ob Dalibor-ju Stevanoviču, Branku Iliču, Zla-tanu Ljubijankiču, Andražu Kirmu in Juninhu, smo najbolj ponosni na Harisa Vučkiča, ki je celotno nogometno znanje pridobil v naši mladinski šoli in je v letošnji sezoni za Newcastle United že debitiral v angleški Premier ligi.
Nogometni klub Domžale je kmalu po drugi svetovni vojni s pomočjo inženirja Stanka Bloudka prišel do svojega stalnega stadiona ob Kamniški Bistrici. Športni park je postal dom nogometnih Domžal in po osamosvojitvi Slovenije smo se začeli zavedati pomena infrastrukture za nogometni razvoj našega kraja. S pomočjo Občine Domžale in Nogometne zveze Slovenije smo dobili primeren stadion in težko pričakovani nogometni center za delo z mladimi. Prav slednje je postalo glavno vodilo kluba v zadnjem desetletju. Z velikim doprinosom vodje Mladinskega nogometnega centra Mihe Kebeta smo postavili temelje za nogometno šolo, ki jo je v zadnjih dveh letih Nogometna zveza Slovenije označila za najboljšo v državi. To je priznanje, na katerega smo ob vse boljših izidih mladih slovenskih reprezentanc Slovenije, v katerih imamo kar 17 fantov, izje-
mno ponosni in zahteva odgovorno delo tudi v prihodnje. Načrti za širitev Športnega parka v Domžalah so narejeni in prepričan sem, da bomo imeli do 100. obletnice našega kluba ene izmed najboljših pogojev za delo z mladimi v Sloveniji.
Kvalitetno delo z mladimi pa sovpada tudi z uspešnostjo članske ekipe, ki je v zadnjem desetletju popeljala Domžale v vrh slovenskega nogometa in jih zarisala na evropski nogometni zemljevid. V zadnjih petih letih smo s petimi osvojenimi lovorikami najuspešnejši slovenski klub in redno uvrščanje v vrh slovenskega nogometa ter igranje v evropskih klubskih pokalih bo vodilo našega kluba tudi v prihodnje. Evropske tekme pa bodo mogoče le ob nadgradnji domžalskega stadiona. Občina Domžale, ki ima ob Nogometni zvezi Slovenije večino zaslug za izgradnjo potrebne infrastrukture ob Kamniški Bistrici, je že odobrila projekt vzhodna tribuna z vsemi potrebnimi prostori za nemoteno organizacijo tekem. Prihodnje leto oziroma najpozneje čez dve leti bomo v Športnem parku dobili moderen objekt, s primerno kapaciteta za naše nogometno okolje.
Nogometni klub Domžale je ob svoji 90. obletnici v odlični formi in bo tudi v prihodnje odgovorno skrbel za razvoj najpomembnejše postranske stvari v našem okolju. Ob tem jubileju bi se rad zahvalil vsem nekdanjim delavcem Športnega kluba DISK, Športnega kluba Domžale in Nogometnega kluba Domžale, ki so s svojim prostovoljnim delom in odrekanjem poskrbeli, da danes lahko slavimo devet desetletij obstoja. Zahvala gre tudi vsem sedanjim sodelavcem, ki skupaj bdimo nad več kot 500 otroki, ki vadijo v sklopu našega kluba in seveda z dobrimi izidi članskega moštva zadovoljujemo nogometa željne prebivalce našega okolja. Gremo skupaj do vrha!
24
šport
21. oktober 20ii
Domžale
novice iz atletskega kluba domžale
Medalje od tu in tam!
Atletski pokal Slovenije v mnogobojih
Mnogoboj je čisto posebna atletska disciplina, kjer atleti ne pokažejo samo svojih spretnosti, ampak se pokažejo tudi v disciplinah, v katerih sicer niso najboljši. Ker je bila tekma v Novi Gorici 8. in 9. oktobra pokalna, so atleti nabirali tudi ekipne točke, zato sta bila ob tekmovalnem močna tudi ekipni duh in sodelovanje.
Med najmlajšimi pionirji pod 12 let so bili ekipno četrti Tilen in Matic Ulčar ter Tomaž Stibrič (posamično 7., 9. in 13.). V konkurenci do 14 let je bil odličen drugi Luka Raz-
potnik, ki je bil hkrati drugi tudi ekipno skupaj s Klemnom Ribašem (posamično četrti). V isti kategoriji sta bila ekipno četrta Juš Smole in Jakob Jančar, na visokem ekipnem tretjem mestu pa so bila uvrščena dekleta U-14 Tea Podbevšek, Neža Hren in Zala Šenet (posamično 2., 14. in 24.). Med pionirkami U-16 je bil višinaško razpoložena Tina Vaupot, ki je s 160 cm postavila svoj osebni in klubski rekord, končno je bila v sedmeroboju sedma. Med mlajšimi mladinkami se je Katja Tekavc uvrstila na deveto mesto, Bojana Muhič Vojska je po dolgem tekmovalnem premoru nastopila in zmagala v konkurenci članic.
6. Alešev memorial
Žalski stadion je bil že šestič prizorišče Aleševega memoriala, ki se ga vsako leto udeležijo tudi mladi domžalski atleti. Letos jih je nastopilo kar sedemnajst, izkupiček pa je bilo enajst medalj: Tilen Ulčar je bil dvakrat najboljši v daljini in na 200 m, zlatega odličja v daljini in srebrnega na 60 m se je veselila Tea Podbev-šek, z dvema odličjema je tekmovanje zaključil še Luka Razpotnik, ki je bil srebrn na 300 m in bronast v vortexu. Na drugo stojmičko je po skoku v daljino stopil Žan Gashi, na tretjo pa Jure Hribar (200 m), Matic Ulčar in Klemen Ribaš (daljina) ter Sofia Kokot (vortex).
Tilen Ulčar v Žalcu na najvišji stopnički, na 200 metrov je bil hiter še tretji Jure Hribar.
Prvi miting v Sečovljah
Na Primorsko je Atletsko društvo Piran privabilo enajst domžalskih atletov, izmed katerih se je z novim osebnim in klubskim rekordom za pionirje U-14 v skoku v višino najbolj izkazal Juš Smole s preskočeni-mi146 cm.
Z Bleda s sedemnajstimi osebnimi rekordi
Med zvezde prihodnosti, kot so Blejci poimenovali svoj že peti atletski miting, se je 24. septembra zapisalo sedemnajst članov AK Domžale. Z zlatom okoli vratu so najbolj zasijali: Zan Vrhovnik z zlatima za daljino in 60 m, Timotej Alič za zmago na 60 m in v skoku v daljino z mesta ter Tilen Ulčar na 60 m. Srebrni so bili: Klemen Ribaš v daljini, Tea Podbevšek v daljini in na 200 m ter Matic in Tilen Ulčar v daljini. Bronast sijaj je imela medalja Zana Gashija, ki je nastopil v skoku v daljino. Na stopničke so stopile štafete 4 x 100 m: najhitrejši v svojih kategorijah sta bili postavi Razpotnik Luka/Jančar Jakob/Pevec Gregor/Ribaš Klemen in Gashi Zan/Hribar Jure/Ulčar Tilen/Ulčar Sven, srebrne medalje so za svoj tek prejela dekleta Hren Neža/Senet Zala/Pavlič Hren Nina/Podbevšek Tea.
Brežiški miting s Primožem Kozmusom
Sončni 27. september je na stadion v Brežice privabil že mednarodno uveljavljene atlete, ki so jim na mitingu za mlajše kategorije družbo delali še atleti, ki gredo po njihovih stopinjah. Na mednarodnem mitingu Brežice 2011 sta v isti discplini kot domačin Kozmus nastopili kla-divašici Gabriela Kumek in Tamara Cerar, ki sta se uvrstili na drugo oziroma tretje mesto. Na mitingu mladih je nastopila peterica, izmed katere je bil s tremi odličji najuspešnejši Tilen Ulčar, Tea Podbevšek je bila dvakrat druga in enkrat tretja.
Bojana
čestitamo!
21. BAVI - še zadnji pogled na najboljše -tokrat iz AK Domžale in okolice
Za prvo zmago in naslov balkanske prvakinje je Jani Strahinič zlato medaljo podelil mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale, potem je bilo medalj še več.
Kar v nekaj številkah Slamnika smo predstavljali letošnje 21. balkanske atletske veteranske igre - BAVI 2011, ki smo jih uspešno organizirali in izvedli v začetku septembra v Domžalah. Zato je čas, da predstavimo še najboljše veterane in veteranke iz Atletskega kluba Domžale, nekaj prostora pa je namenjenega tudi nekaterim zmagovalkam in zmagovalcem, ki si objavo v lokalnem časopisu zanesljivo zaslužijo. Vsem iskrene čestitke in tudi v prihodnje veliko uspešnih atletskih veteranskih tekmovanj!
Vera Vojska
Častni predsednik AK Domžale Marjan Gorza je podelil zlato medaljo eni najuspešnejših atletinj -veterank Eriki Pirnat.
Številnim uspehom je Anica Kvas pridala še naslov balkanske prvakinje.
svetovno prvenstvo v gorskih tekih
Eva Aljančič z bronastim odličjem
Kilometri in kilometri teka, desetine stadionskih krogov, naporni klanci in hitri spusti po brezpotjih. Vse to je rutina atletinje Atletskega kluba Domžale, Eve Aljančič, ki se že vrsto let uvršča med najboljše mlade atletinje na srednje proge ter gorske tekačice. Stevilnim odličnim rezultatom, reprezentančnim nastopom in uvrstitvam med najboljše na prvenstvih Slovenije je septembra 2011 dodala še eno lovoriko - ekipno bronasto odličje v kategoriji mladink s 27. svetovnega prvenstva v gorskih tekih gor-dol, ki je bilo 11. septembra 2011 v albanski Tirani
»Z atletiko sem se začela ukvarjati pri šestih letih. Navdušila me je mami, ki je bila tudi sama atletinja, in je opazila, da v vrtcu dobro tečem. Poklicala je takratnega predsednika kluba Marjana Gorzo in me peljala na trening k Tomažu Jarcu. Takrat sem bila v skupini daleč najmlajša, saj v Domžalah še nismo imeli stadiona, pa tudi atletskih uric tako kot so sedaj še ni bilo.« Eva, ki je še do pred kratkim vadila pod taktirko Lojzeta Pungerčiča, zdaj sledi planu trenerja Domna Jarca. Všeč ji je dobra družba enajstih tekačev in tekačic, ob kateri se da pozabiti na naporne in zahtevne treninge: »Prijatelji nismo samo na treningih, ampak skupaj preživljamo tudi naš prosti čas, gremo v kino, si naredimo piknik ... To, da treniram v skupini, je pomembno, saj bi se sicer premnogokrat zgodilo, da bi odnehala prezgodaj ali tekla prepočasi. Fantje me na treningu »vlečejo naprej«, saj jim želim na treningih čim dlje in čim hitreje slediti, klubske kolegice mi pomagajo pri treningih hitrosti, saj so nekatere zelo hitre na krajših razdaljah.« Odbojka, badminton, kotalkanje, vse to so športi, v katerih se je preizkusila Eva, a je končno pristala v atletiki,
v tekaških disciplinah. »Pred 10 leti v atletiki pionirske vrste še niso bile razdeljene tako kot danes na U-10, U-12, U-14 in U-16. Vsi mlajši smo morali tekmovati s pet do šest let starejšimi tekmovalci, zato večinoma nismo hodili na atletska tekmovanja, pa še stadiona v Domžalah nismo imeli, da bi lahko trenirali še kaj drugega kot tek. Verjetno sem se tudi zaradi tega »zapisala« teku. Smo bili pa doma športna družina, zato smo med vikendi pogosto hodili na rekreativne teke, kjer so bile proge in tekmovanja tudi za mlajše kategorije. In tam sva bila z bratom Juretom vedno v ospredju, kar nama je dajalo voljo za atletske treninge.« Evina prva velika zmaga je bil naslov državne prvakinje, ki ga je z enajstimi leti osvojila na zimskem krosu v Mariboru. Spomin na prvo zmago je zelo mrzel, saj je bila tekma v marcu, med spomini pa Eva najde še dva. Najprej (za gledalce) zabavno zgodbo s teka »čez drn in strn« po Drenovem griču: »Bilo je zelo zabavno za vse, ki so gledali tekmo ... Kar naenkrat sem izgubila tla pod nogami in sem padla. Bila je velika luknja na progi, jaz pa prehitra, da bi zdržala silo, ki je nastopila. Družinski prijatelj je pripetljaj posnel na kamero in temu dogodku smo se večkrat smejali, jaz pa sem ob samem dogodku jokala malo zaradi razočaranja malo pa zato, ker je bilo vsem ostalim tako smešno.« In nato še največje napake na tekmi: »Največja nesreča se mi je zgodila na državnem prvenstvu osnovnih šol v krosu v Litiji, ko sem 200 metrov pred ciljem še vodila. S tekmovalko za menoj sva imeli kar nekaj prednosti pred ostalimi tekmovalkami, potem pa me je tekmovalka odrinila in sem se spotaknila ob količek, ki je označeval progo in sem padla. Se sreča, da sem se dovolj hitro zbrala, pobrala in tekla naprej in si na kon-
t
J t '
cu le priborila tretje mesto.« Če bi želela napisati vso statistiko medalj z državnih prvenstev od leta 2005, bi vzelo preveč časa in prostora, zato naj navedemo le, da je Eva lastnica petnajstih rekordov Atletskega kluba Domžale in jedrnat spisek njenih reprezentančnih nastopov:
3. mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, ekipno mladinke (Tirana, 11. september 2011) 13. mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, posamično (Tirana, september 2011)
9. mesto, 29. Brixia miting, ml. Mladinke 1.500 m (Bressanone, 22. do 23. maj 2010)
3. mesto, Savaria pokal ml. mladinke 3000 m (Zagreb, 21. maj 2008) 2. mesto, peteroboj mestnih reprezentanc 800 m (Budimpešta, 26. junij 2008)
Vrhunski rezultat zahteva veliko in glede na Evino udejstvovanje na stezi ter na gorskih preizkušnjah tudi raznovrstni trening. Evo lahko Domžalčani srečamo na stadionu in okolici, njena trasa so še poti na Sumberku, kjer s klanci nabira dodatno moč za tek v hrib. »Najrajši imam fartlek, ker je zelo razgiban
r: ' T
Hi
in zanimiv in ga vadimo pretežno v naravi. Prav tako imam rada tudi tekaške vaje. S plana sicer ne bi izbrisala nobenega treninga, so mi pa daleč najtežji intervalni treningi. Ti treningi so resnično zelo težki, je pa res, da se z njimi tudi najhitreje napreduje. Dosedaj je moj najdaljša preizkušnja na stezi letošnjih 5 km na državnem prvenstvo v dolgih tekih na stezi, kjer sem bila tretja. Sicer pa sem na rekreativnih tekmah tekla tudi že daljše razdalje, tja do 10 km.«
Dijakinja bežigrajske gimnazije se ob treningih pridno drži knjig, v mislih pa ima morda tudi študij v tujini. Potovanja so ji všeč in tudi sicer niso tuja, saj se vsako leto veselo udeležuje priprav med zimskimi počitnicami v Rovinju, letos pa se je pred neuradnim svetovnim prvenstvom za mladince v gorskem teku udeležila tudi reprezentančnih priprav v Gorenji vasi. Eva je pred tekmovanjem žal zbolela in ga je morala izpustiti, na kar pa je atletinja odgovorila izključno pozitivno: Morda pa sem prav zaradi tega imela še večji motiv za dober nastop na SP za gorske teke v Albaniji!« Če boste kdaj prebirali rezultate
atletskih tekmovanj, boste Evo našli na razdaljah od 600 do 5000 m. Trenutno ji je najbolj pri srcu 1500 m, saj je to trenutno prava razdalja za njeno kombinacijo hitrosti in vzdržljivosti. Načrte za medalje meša tudi tekmovalkam v krosu ter cestnih in gorskih tekih, v slednjih raje tekmuje na t.i. tekmah »gor-dol«, saj pravi, da so manj naporne od tistih gorskih tekem, ko tečeš le v hrib. Pri uspehu v tekih na srednjih progah ima svoje mesto zagotovo taktika teka, a kot pove Eva, večinoma le na državnih prvenstvih, kjer je najpomembnejša uvrstitev. Večkrat je bistvenega pomena rezultat, zato je potrebno včasih prevzeti pobudo in zavzeti vodilno mesto v skupini. In kako je s psihološko pripravo? »Pred tekom po navadi čim manj razmišljam o sotekmovalkah, predvsem se skušam osredotočiti samo na svoj tek. Na startni črti napetost vedno naraste, vendar kmalu po startu na srečo nervoza mine. Med tekom vedno skušam slišati trenerjeve napotke ob progi. Prav tako slišim navijače, njihovo navijanje mi je vedno v pomoč in mi daje dodatni zagon, zato sem vedno vesela vsakega navijanja ob progi.«
Gorski teki so v tekaških preizkušnjah zagotovo poglavje zase? »Pri vzdržljivostnih tekih kot je gorski tek je zelo pomembno, da se ob startu ne zaženeš premočno, ker se ti tako prehitro dvigne pulz in te lahko pri teku »zakisli«, s težkimi nogami pa tekač zelo težko tekmuje. Vedno moraš najti pravo mero med hitrostjo in vzdržljivostjo, da čim hitreje pritečeš do cilja. Pri gorskih preizkušnjah je zelo pomembna vzdržljivost, trma in seveda pravilna razporeditev moči med tekom. Glede na to, da so teki na stezi precej krajši je tu precej bolj pomembna hitrost, pri gorskih tekih pa prava taktika teka.«
Največji uspeh v že kar lepi atletski karieri ene izmed najboljših domžalskih srednjeprogašic je zagotovo ekipna medalja s svetovnega prvenstva. »Na SP sem tokrat tekmovala prvič, saj sem bila do sedaj premlada. Glede na to, da sem bila najmlajša udeleženka tekmovanja je
bilo 3. mesto res veliko presenečenje tako zame kot za reprezentančno vodstvo. V mladinski konkurenci bom tekmovala še tri leta, zato si želim, da bi tako dober rezultat večkrat ponovila oz. tudi izboljšala. Se pa zavedam, da to ni odvisno le od mojega nastopa, temveč vsaj še od enega dobrega nastopa mladinke slovenske reprezentance. Rezultata sem bila resnično vesela, še posebej ker sem bila s 13. mestom zelo dobra tudi posamično.« Atletinja, ki ji pri srcu Usain Bolt kot zelo markantna športna osebnost z velikim talentom, ki zagotovo tudi zelo trdo trenira, in Jolanda Čeplak, odlična 800 -metrašica, živi v družini, ki je športna od nog do glave. »To se predvsem pozna pri prehrani, saj jemo zelo zdravo in raznoliko hrano, ki je potrebna za vrhunskega športnika. Hrana je večinoma pridelana doma. Prav tako z mami občasno trenirava skupaj pri vzdržljivostnih tekih. Ze od malega smo čez vikende hodili na izlete v hribe ali pa smo se udeležili različnih rekreativnih tekov, saj sta tekla tudi ati in mami. Se vedno na naših počitnicah zjutraj treniramo skupaj in se čez dan ukvarjamo z različnimi športi.«
Evin motiv za trening je mešanica veselja do športa in teka, dober rezultat, nastopi za reprezentanco, potovanja in druženje s športniki sovrstniki. Prepričana je, da imata pri doseganju ciljev veliko vlogo predvsem želja po uspehu in trud, ki ga vlagaš v tisto, kar si resnično želiš deoseči. Če je poleg prisotna še nadarjenost, dober trener in podpora staršev, ti uspeh ne more uiti. Razmišljanje nadaljuje, da ni pomembna le zmaga, saj z dobrim delom in trudom uspeh vedno pride. In kje vidi svoj končni cilj? »Nikoli ne bi mogla reči, da sem dosegla vse, saj si vedno lahko še boljši, verjetno pa je želja vsakega vrhunskega športnika, da bi vsaj enkrat v življenju dosegel stopničke na OI ali SP, tako da je to tudi moja želja. Najprej pa seveda še več osebnih rekordov, reprezentančni nastopi, stopničke na državnih tekmovanjih.«
Bojana
21. oktober 20ii
šport
25
^^ SAN KU KAI KARATE KLUB DOMŽALE
Seminaqi, tekmovanja in dodatni izpitni roki
Mesec je naokoli, treningi pa se že odvijajo s polno paro. V daljavi že vidimo svoj cilj - januarjski semesterski izpiti. Tudi v klubu potekajo raznovrstne dejavnosti: od različnih seminarjev, tekmovanj do dodatnih izpitnih rokov.
V mesecu septembru so naši člani sodelovali tudi na Otroškem bazarju na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na stojnici smo mimoidočim nudili začetni osnovni trening, predstavili pa smo se tudi na velikem odru. Na 5. pokalni tekmi, 9. oktobra 2011, so dali naši člani vse od sebe in dosegli temu primerne razultate. Izkazali so se v borbah, katah in jiu-randuriju, večina pa jih je hkrati polagala tudi izpit za višji sodniški naziv ali pa podaljševala licenco. Potekal je namreč še tretji in s tem zadnji del sodniškega seminarja, ki so se ga udeležili tudi naši člani. Vsem, ki so uspešno
opravili izpit, iskreno čestitamo, prav tako pa smo ponosni na borbeni duh, ki so ga člani pokazali na pokalni tekmi. Čestitke! V začetku oktobra smo imeli tudi seminar za demonstratorje in pomočnikov. Prišlo je veliko novih karate-istov, ki se zanimajo za delo trenerja in seminar je potekal v pozitivnem duhu. Tisti, ki so se dokončno odločili za delo demonstratorja, se sedaj pripravljajo na demonstratorski izpit, ki se bo odvil v kratkem. Seveda pa se leto ne bi popolnoma pričelo brez dodatnih izpitnih rokov za tiste, ki se izpita niso udeležili junija. Otroci in člani so bili dobro pripravljeni, zato so njihovi pasovi dobili dodatno črno črtico ali pa so se na novo obarvali. Tudi njim - iskrene čestitke!
Tjaša Š.
Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 5. pokalni tekmi:
1. mesto:	Damijan Zore, Teja Medle, Matjaž Mav, Sašo llič
2. mesto:	Teja Grad, Franci Učakar
3. - 4. mesto:	Surya Kotar, Gašper Žankar, Tine Makovecki, Tadej Stefanoski, Luka Kruljec, Tomaž Herič, Tilen Vogrinec, Alma Ličina
Utrinek iz predstavitve na Otroškem bazarju
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Petra Pavlič postavlja nove slovenske državne rekorde v Subotici
Slovenska reprezentanca je 8. oktobra 2011 nastopala na močnem mednarodnem turnirju Vladana Mihajloviča v Subotici. V slovenski reprezentanci sta nastopala dva mlada, že dolgo najboljša člana tež-koatletskega kluba Domžale, Petra Pavlič pri dekletih in Jernej Orešek pri članih. Petra in Jernej sta bila na tekmovalni dan odlično razpoložena, saj sta s svojimi dvigi dokazala, da se uvrščata na sam vrh odličnih dvigalcev uteži tako na Slovenskem kot tudi na evropskem nivoju. Petra Pavlič je postavila kar šest državnih rekordov, tri v mladinski in tri v članski kategoriji. Tako sedaj znašajo članski ter mladinski državni rekordi za ženske v kategoriji do 63 kg v disciplini poteg 53 kg, v sunku 71 kg in v olimpijskem biatlonu 124 kg.
1. mesto	lva Perger - dvakrat, Žan Podboršek - dvakrat, Žan Guček - dvakrat, Hana Kerič - dvakrat, Karin Podboršek, Matevž Mauser, Primož Krajšek, Stanislav Caserman, Grega Teršek, Patricija Vehovec
2. mesto	Blaž Štiftar, Ana Hrovatin, Juš Mecilošek, Žan Guček, Hana Kerič Črt Hrovatin, Klemen Muhvič, Žan Podboršek, Matevž Peternel Janko Gobec, Igor Zidarič
3. mesto	Patricija Vehovec - dvakrat, Bor Krajšek, Neža Zupan, Marcel Krajšek, Matjaž Kljun, Grega Teršek, Juš Mecilošek, Črt Hrovatin Janko Gobec, Robi Lupše
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE
Pet turnirjev in pet zmag Atomovcev za pokal Domžal
ponovnega ekipnega uspeha pa jih loči le še zadnji, tretji turnir, ki bo 10. decembra v Kuzmi. Čestitke organizatorju in tekmovalcem!
Za zapomniti -
karate turnir v srbski Čoki
Širjenje obzorja, potovanja in spoznavanje tujih kultur je vedno zanimivo, če je v sklopu športa še posebej, dodaten ščepec eksotike pa doda še destinacija kot je skrajno vzhodna Čoka v Srbiji. »Slovenci smo bili lepo in gostoljubno sprejeti. Življenje ob Tisi je na vse športnike iz Slovenije naredilo močan vtis. Časi vozil izpred
trideset let in k temu vse ostalo, ki čaka na čarobno palico obnove, hkrati pa hrane v izobilju in srčnost ljudi, ki so nekako nemočni a hkrati razgledani in bi ako bi ...«, je bila kratka misel Lovrenca Kokalja, ki je 8. oktobra spremljal izbrano vrsto Slovenije, v kateri so bili tudi Domžalčani. Iz tabora ATOMa sta zmago v katah in borbah zabeležila Žan Podboršek in Grega Teršek, izkazali pa so se tudi številni drugi člani izbrane vrste - in se po koncu turnirja veselili zmage slovenske S.K.l. reprezentance.
Bojana
Karateisti domžalskega ATOMa so 1. oktobra 2011 že petič organizirali mednarodni Karate-Do turnir za pokal "Domžale" - in ga tudi tokrat, že petič, obdržali doma! Na tatamiju se je predstavilo 250 karateistov, konkurenco slovenskim tekmovalcem so delali še gostje iz Bosne in Hercegovine in iz Italije. Preden so tekmovalci stopili na tatami, jih je z dobrodošlico pozdravila predstavnica ATOMa, Breda Hro-vatin, pred prvimi katami in kumite borbami pa sta sledila še atraktivna demonstracija japonskega mečevanja s katano in kendo ter slavnostna otvoritev s strani podžupana občine Domžale, mag. Lovra Lončarja. Dan, ki je v telovadnici Podružnične šole Ihan minil v imenu kimon in karateja, se je zaključil s podelitvami priznanj. Gledalci in navijači so po zanimivih in predanih nastopih zaploskali prejemnikom diplom in
medalj, zmagovalci so bili nagrajeni še s pokali, posebnega aplavza pa so bili deležni še najboljši posamezniki in ekipe. Najvišja stopnička je bila kot rezervirana za ATOMovce; za najboljša tekmovalca turnirja sta bila proglašena Žan Podboršek in Patri-cija Vehovec, za najuspešnejši klub pa ATOM Domžale, pred gosti iz Italije in karateisti iz ljubljanskega S.K.l. kluba Funacoshi Gichin. Posebno zmago je zabeležil tudi ATOMovec Grega Teršek, saj se je med zmagovalce zapisal prav na vseh petih turnirjih, tokrat v kumite borbah med mladinci nad 60kg. Domžalski ATOMovci so se poleg pokala Domžale 2011, ki je štel tudi kot drugi pokalni turnir, veselili že praktično zagotovljene zmage za pokal S.K.l. zveze Slovenije. 3.790 točk je premočno vodstvo pred ljubljanskim Funacoshi-Gichin in ruškim karate klubom (924 in 799 točk), od
Zares hvalevreden dosežek. Jernej pa je dvigal kilograme povsem blizu svojih državnih rekordov. V potegu je dvignil 112 kg, v sunku pa je zmogel kar 125 kg. Skupno sta Petra in Jernej zasedla odlično malce nehvaležno 4. mesto in to v izjemno močni konkurenci, kjer je nastopil tudi svetovni prvak in aktualni olimpijski podprvak v Pekingu, Vencelas Da-baya iz Francije. Rezultati: 1. mesto Francija, 2. mesto Srbija, 3. Mesto Bosna in Hercegovina, 4. mesto Slovenija, 5. mesto Madžarska, 6. mesto Turčija, 7. mesto Slovaška, 8. mesto Albanija, 9. mesto Bolgarija in 10. mesto Izrael. Ekipa Slovenije se iskreno zahvaljuje sponzorju AVTO SNOJ iz Črnuč, ki je omogočil udeležbo na tekmovanju. Petri in Jerneju pa iskrene čestitke!
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENISKA LIGA
Ugoden začetek ligaške sezone
David Orešnik - Domžalčan, ki že vrsto let igra v 1. Slovenski namiznoteniški ligi za NTS Mengeš
Domžalam najbližji namiznoteniški klub je v Mengšu, kjer deluje Na-miznoteniška sekcija Mengeš. Dolgoletna namiznoteniška tradicija je igralce tega kluba že pred leti popeljala v 1. Slovensko namiznoteniško ligo. Barve NTS Mengeš v 1, ligi že vrsto let brani tudi domžalski igralec David Orešnik.
lgralci NTS Mengeš so v uvodu sezone sicer pričeli s pričakovanim porazom (0:5) proti verjetno najboljši ekipi v 1. ligi, ŽNTK Finea Maribor. V naslednjem kolu je bila njihov nasprotnik ravno tako izredno močna ekipa, vendar so jo igralci NTS Mengeš po izredno težkem in zanimivem dvoboju s 5:4
premagali favorizirano Krko iz Novega Mesta.
V naslednjem krogu ligaškega tekmovanja (22. oktobra) NTS Mengeš gostuje v Muti, kjer bo njihov nasprotnik NTK Muta. To bo zanimiv dvoboj, saj je NTK Muta na lestvici trenutno uvrščena neposredno za NTS Mengeš. Pred domačim občinstvom pa bo zelo zanimiva li-gaška tekma potekala že 26. oktobra ob 17. uri, ko bo njihov nasprotnik NTK Tempo iz Velenja. Vabljeni k ogledu in navijanju v telovadnico TVD partizan v Mengšu!
Janez Stibrič
Bi tudi vi radi postali pogumni, hrabri, borbeni, zmagoviti ...
Urnik treningov Kluba borilnih veščin Domžale
Pridružite se nam lahko prav vsak dan in skupaj z nami uživate v treningih in tekmovanjih. izberite najprimernejši čas in dobrodošli med nami.
Ponedeljek:
Osnovna šola krtina, od 18. do 19. ure - najmlajši boks in kickboxing med 5. in 10. letom
Center (nasproti župnišča Dob) od 19. do 21. ure - tekmovalci boks in kickboxing od 10. leta dalje Torek:
Center (nasproti župnišča Dob), od 19. do 20. ure - boks začetniki in nadaljevalci od 10. leta dalje; od 20. do 21. ure kickboxing šport začetniki in nadaljevalci od 10. leta dalje Sreda:
Osnovna šola krtina, od 18. do 19. ure - najmlajši boks in kickboxing med 5. in 10. letom, tek; začetniki in nadaljevalci od 18.30 do 19.30 od 10. leta dalje Četrtek:
Osnovna šola Dob, od 15.45 do 17.30 - boks od 10. leta dalje; od 15.45 do 17.30 - kickboxing od 10. leta dalje Petek:
Osnovna šola Dob, od 18.30 do 19.30 - tek - začetniki in nadaljevalci od 10. leta dalje Sobota:
Osnovna šola Dob, od 16. do 18. ure - boks in kickboxing vse skupine Nedelja:
Osnovna šola Dob, od 16. ure do 18. ure - rekreacija
informacije: www.mladiboksardob.com,mladiboksardob@gmail.com. Dobrodošli med nami!
26
šport
21. oktober 20ii



Odlični tudi na mladinskem evropskem prvenstvu
V dneh od 19. do 24. septembra 2011 je bilo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategoriji mladincev in članov v Reggio Ca-labriji (Italija).
Omenjenega tekmovanja sta se udeležili tudi dve tekmovalki, ki sta stalni članici reprezentance Slovenije iz kotalkarskega kluba Pirueta iz Domžal, in sicer Tina Ozebek ter Veronika Brešar. Veronika je nastopila na tekmovanju v obveznih likih, medtem ko se je Tina pomerila v kombinaciji, kar pomeni, da tekmuje tako v obveznih likih kot v prostem programu.
Veronika je zasedla odlično sedmo mesto takoj za favoritkami iz Italije in Nemčije, ki slovijo kot nepremagljive v tej disciplini, čeprav je zaostala
PLESNA SOLA MIKI
tudi kakšna Italijanka, Tina je v kombinaciji osvojila šesto mesto.
V mescu novembru pa obe čaka še svetovno prvenstvo v Braziliji, na katerem pričakujeta prav tako dobro izpeljane programe in ustrezno temu tudi uvrstitev.
Istočasno je bilo tudi tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Slovenije. Tudi tokrat se je nekaj tekmovalk iz kotalkarskega kluba Pirueta udeležilo tekmovanja. V najmlajši
kategoriji je Neli Žajdela osvojila drugo mesto, medtem ko so v kategoriji D osvojili kar vsa prva tri mesta, in sicer prvo mesto Ana Marija Divo-vič, Urška Zevnik je bila druga in Alenka Mali tretja ter Maša Pustotnik šesta. Tudi med starejšimi je z dobro izpeljanim programom zasedla peto mesto Lara Dolenc. V prihodnjih dneh tekmovalke še čakajo nastopi v Italiji, kajti v domovini v letošnjem letu ne bo več tekmovanj.
Trije pari PK Miki na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov
KDK Domžale - večkrat med zmagovalci
V soboto, 8. oktobra, je v Medvodah potekalo državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov. Plesni klub Miki so zastopali trije plesni pari, ki so dosegli dve finalni uvrstitvi. Matevž Štepec in Kaja Kobetič sta med mlajšimi mladinci zasedla 9. mesto. V finale sta se v konkurenci mlajših mladincev uvrstila Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, ki sta na
koncu zasedla 5. mesto. Svoj finale pa sta odplesala tudi Tilen Bregant in Kaja Podgoršek, ki sta za las zgrešila 2. mesto in na koncu stopila na tretjo stopničko.
V kategoriji članov sta zmagala Matej in Špela Kralj, gostujoča trenerja plesnih parov PK Miki. Vsem štirim parom čestitamo!
Saša Eminič Cimperman
Člani in članice KDK Domžale so zelo uspešno nastopali na eni izmed zadnjih tekem v letošnji kotalkarski
sezoni. Tekma je potekala 24. septembra v Lukovici, na RCU Urbani-ja, in je štela tudi za Pokal Slovenije 2011.
Tokrat so osvojili kar pet prvih mest, in sicer so v svojih kategorijah zmagali: Blaž Kovač, Maša Pestotnik, Tanita Fabjan Demšar in Manca Capuder. Na zmagovalni oder je stopila tudi Manca Hribar, ki je osvojila 3. mesto. Z dobrimi rezultati pa se lahko ponašajo tudi ostali: najmlajša udeleženka tekmovanja Kaja Kovač je bila 4. med začetniki, Neža Saje se je uvrstila na 4. mesto med cicibanka-mi, Ajda Tič med starejšimi deklicami, Anja Pestotnik pa v kategoriji D. Vesna Hribar je osvojila šesto mesto.
Več informacij o klubu in uspešnih nastopih boste našli na spletni strani: http://www.kdk-domzale.si.
Igor Fabjan
T Tv •	...
Učenje z nami je igra
Ko se ob sredah popoldne sprehajaš po naši Plesalnici, v igralnem kotičku ali v garderobi zagledaš razigrane malčke, ki čakajo, da bodo skupaj s svojimi mamicami, očki, babicami ali dedki odšli v svojo dvorano in se tam zopet kaj novega naučili in igrali ^ Vso otrokovo učenje in spoznavanje poteka preko igre. Preko igre se uči tudi gibanja in raziskuje okolico. To mu pomaga, da se začne orientirati in ustvarjati prve slike o sebi. Zato je plesno gibalno izražanje zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. V plesni šoli Miki imamo skupini GIBALNA IGRALNICA, kjer se preko igre spoznavamo z novimi gibi. V prvi se družimo z malčki od 18. meseca pa do tretjega leta starosti in njihovimi spremljevalci, večinoma starši in starimi starši. V drugi skupini pa telovadijo in plešejo malčki od 3. leta dalje. Učimo se novih gibov, orientacije v prostoru, se igramo in plešemo. Delo poteka v skupini, kar pomeni, da gradimo odnose v njej, se socializira-mo, se naučimo sodelovati, si izmenjujemo mnenja in izkušnje. Za nekatere otroke je to prvi pravi stik z novo okolico in ljudmi. Otroku je potrebno dati čas, da se navadi novih prostorov, novih ljudi in pravil, ki jih imamo. Pri tem pa nam pomaga dejstvo, da je to prijetna dejavnost, ki povezuje otroka
in mamico, očka, babico ali dedka, saj ustvarjata skupaj, se skupaj igrata in seveda sodelujeta s skupino. Več informacij najdete na: www.mikiples.com ali pokličite na tel.: 01/724 25 85. Ure so zasnovane tako, da se otroci zabavajo in preko zabave in nasmehov na obrazih naučijo želenih stvari. Preizkušamo se v poligonih, v brcanju žoge, se izražamo ob glasbi, se učimo prvih korakov ob glasbi, oponašamo živali, lahko pa lepimo sestavljanke, barvamo, iščemo predmete ^ Včasih otroci posnemajo naše gibe, drugič si jih zamislijo sami. Ples je ena izmed dejavnosti, ki spodbuja motoriko, koordinacijo gibov, orientacijo v prostoru in času. Vsako uro dodamo nekaj novega in ponovimo tisto, kar smo se že naučili, da si lažje zapomnimo vse informacije, ki nam jih ponuja ta lepi svet.
Srečujemo se vsak četrtek ob 17.30 uri v Plesalnici. Vse kar rabite s seboj so copatki in športno oblačilo in seveda veliko energije! Več informacij lahko preberete na www.mikiples.com. Bliža pa se prednovoletni čas in šolski plesalci Plesne šole Miki pripravljamo nastop v KD Franca Bernika. Zaplesali bomo v četrtek, 13.12. popoldan. Uganete kdo nas bo obiskal?
Špela Rozman Nahtigal vodja Plesne šole Miki
HALO OLJE Qi
Dosbvg hifAic^ v i^iiiji^ Domš^ Karmihi, Vihn^, Giosuj^Em n akciiä.
fWM ntUÍ ildA, Wn JhJjW LJi*«^
Jaka in Katarina
Tilen in Kaja
Andraž in Dejan ponovno zasedla prvo mesto
PK MIKI NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Tri finalne uvrstitve plesalcev
V Ljubljani se je v dneh od 29. septembra do 2. oktobra, v organizaciji PK Urška Ljubljana, odvilo SP v street plesih ter Svetovni pokal v hip hopu 2011. Pokalnega dela tekmovanja so se udeležili tudi člani PK Miki, plesalci electric boogieja, ki so nastop izkoristili za pripravo pred SP v EB v Gradcu. Žal je bila udeležba plesalcev v pokalnem delu tekmovanja zelo majhna, po izjavi organizatorjev pod pričakovanji. Tako so med solisti mladinsko kategorijo zapolnili trije plesalci PK Miki in takole stopili na stopničke: 1. mesto Janez Štrukelj, 2. mesto Domen Nahtigal in 3. mesto Anja Štefančič. Žiga Krajnčan je
med EB člani priplesal na 3. mesto, v HH pa je zgrešil finale in osvojil 6. mesto. V kategoriji mladinskih parov sta kot edina nastopila Janez in Anja, med članskimi pari pa sta 1. mesto osvojila aktualna državna prvaka Andraž Mrak in Dejan Djuro-vič, na tretji stopnički pa sta jima družbo delali klubski soplesalki Tea Pongračič in Vita Osolin. »Veselim se že nastopa na svetovnem prvenstvu v Gradcu. Tam bo konkurenca številčnejša in močnejša. Držite pesti za nas,« je pred odhodom v Gradec povedal naš vrhunski športnik in učitelj Andraž Mrak. Seveda bomo!
Saša Eminič Cimperman
Od petka do nedelje, od 7. do 9. oktobra, so v Beogradu na evropskem prvenstvu in svetovnem pokalu 2011 tekmovali plesalci show plesov. Pionirska mala skupina Bonboniera je kot prva nastopila v finalu in dosegla naslov evropskih podprvakov, sledili sta ji še mladinska mala skupina Tropske žabe ter mladinska formacija Lunatics in obe osvojili 6.mesto. Na tokratnem tekmovanju je bila udeležba plesalcev zelo velika. Svetovnega pokala sta se v paru udeležili pionirki Tinkara Grm in Zoi Mav ter zasedli 22. mesto. Koreografijo sta pripravili s Sašo E. C. V pionirski kategoriji si je 2. mesto priplesala mala skupina Bonboniera (Tinkara Bolta, Maruša Grm, Tjaša Karnar, Petra Kubelj, Liza Rženičnik, Lara Nahtigal in Kaja Špenko), ki je bila
edina slovenska predstavnica v finalu pionirskih malih skupin. Za koreografijo je poskrbela Maja Lavrinc. Pionirska formacija Mavrica nad jezerom v koreografiji Saše E. C. je za las zgrešila polfinale in zasedla 15. mesto.
V mladinski kategoriji sta PK Miki zastopali kar dve mali skupini in dve formaciji. Mala skupina z naslovno točko Skozi puščavo (v skupini plešejo pionirske svetovne prvakinje leta 2010: Eva Gorjup, Maja Gre-gl, Monika Karnar, Laura Potočnik, Lea Razpotnik, Eva Smodiš in Lana Smolnikar), je priplesala na 21. mesto. Mala skupina Tropske žabe, sponzor Signaco d.o.o. (Žana Babnik, Tjaša Kalin, Špela Marolt, Katja Ravbar, Lara Rifl, Klara Seni-ca in Maša Šraj) je v finalu odlično
nastopila in osvojila 6. mesto. Obe koreografiji sta delo Maje L. Prav tako je v finalu pokal za 6. mesto dvignila mladinska formacija Lunatics v koreografiji Anje Radonjič, mladinska formacija Nočnih metuljev pa je v koreografiji Saše E. C. za mesto zgrešila polfinale in zasedla 12. mesto.
Glede na neobičajne in neprimerne razmere tekmovanja (premajhno plesišče, velika gneča v zaodrju, premalo prostora za pripravo plesalcev) so plesalci dobro zastopali naše barve, za kar jim iskreno čestitamo.
Saša Eminič Cimperman
Bonboniera
Tropske žabe
Lunatics
21. oktober 20ii
šport
27
Dvojno 6. mesto na državnem prvenstvu
Poletje je za nami in pričel se je drugi del tekmovanj v poletni sezoni. Priprave skakalcev v Zakopanah in Liberecu so bile naporne, vendar uspešne. Rezultati so se pokazali že na prvih tekmovanjih. V Kranju se je Jure Šinkovec na članskem državnem prvenstvu uvrstil na 6. mesto, Gašper Bartol pa na 25.
mesto. Prav tako pa so se naši fantje (ekipa: Šinkovec Jure, Bartol Gašper, Korošec Andraž, Kveder Miha) uvrstili na odlično 6. mesto med ekipami. Letošnjo sezono smo imeli tudi mi predstavnika na poletnem Grand prixu. Jure Šinkovec se je na tekmovanjih odlično odrezal in kar nekajkrat je bil najboljši Slovenec. Upamo,
smučarski klub IHAN
Srebrni začetek nove sezone
Po uspešni zimski sezoni 2010/2011 se ihanski biatlonci zopet »pobiramo«. Preteklo je že kar nekaj mesecev od sneženih užitkov, ki so nam prinesli še več rezultatskih užitkov, podoži-vljali pa smo jih v poletno-jesenskem delu. A nismo počivali!!! Krepko smo zavihali rokave in trenirali, da bi zopet držali zlato sredino. A smo jo že pred novo zimsko sezono presegli. Uspeh kariere sta namreč dosegla Lili Drčar in Anže Povirk, ki sta na svetovnem prvenstvu v poletnem biatlonu v češkem Novem Mestu s slovensko juniorsko mešano štafeto osvojila odlično 2. mesto. Ovenčana s srebrno medaljo svetovnega prvenstva sta stopila na vlak, na katerem se že nekaj let uspešno vozita Klemen Bauer in Peter Dokl. Prav Klemen in Peter sta pred nekaj leti pričela zbirati medalje s svetovnih in evropskih prvenstev, in bila pri tem zelo uspešna, saj sta jih skupaj osvojila skorajda deset.
Pred uspehom, pa tudi po slavju, Lili in Anžeta je naš vlak drvel po Sloveniji in se ustavljal na postajah tekmovanj za Poletni pokal Geoplin 2011 na tekaških rolkah in na tekmovanjih za državno prvenstvo v poletnem biatlonu. Prihodi naših mladih tekmovalcev na postaje Ljubljana, Tržič, Logatec, Lož, Ihan, Črna na Koroškem, Medvode in Dol pri Ljubljani ter Pokljuka so bili nemalokrat nervozni in polni treme ob gneči številnih tekmovalcev slovenskih klubov. A odhodi s postaj posameznih tekmovanj so bili vedno polni zanimivih zgodb in veselja ob osvojenih medaljah. Medalje so osvajali Peter Dokl, 2. in 3. mesto na državnem prvenstvu v poletnem biatlonu na Pokljuki, ter Anže Povirk in Primož Pančur, državna prvaka med juniorji in mladinci na pokljuškem državnem prvenstvu v poletnem biatlonu. Druga in tretja mesta so na državnem prvenstvu osvojili tudi Lili Drčar, Vid Zabret, Ekaterina Rech-
m
ZNUS
športno društvo tvd partizan Nova vadbena sezona
Športno društvo TVD Partizan Domžale je v oktobru pričelo z novo vadbeno sezono za vse sekcije, ki gostujejo po telovadnicah osnovnih šol v Občini Domžale. Prav tako nadaljujemo z redno celoletno vadbo na
prostem - nordijsko hojo. Nordijska loja je v svetu priznana kot najboljša vadba za celotno telo. Pri naših pohodih je najbolj prisotna vadba za izboljšanje vzdržljivosti. Ker pa je za dobro telesno pripravljenost pomembna
velika oSAPSKA stena, 8. oktober 2011
14. memorial Janeza Jegliča - Johana
da bo Jure te rezultate nadaljeval tudi v zimski sezoni in se tako uvrstil v sam vrh skakalnega športa. Napredek se kaže tudi pri mlajših tekmovalcih, kar je odraz odličnega dela naših dveh trenerjev Simona Podreberška in Gaja Trčka. Le tako naprej!
SSK SAM Ihan
kalova in Anthea Grum. Ravno slednji tekmovalki sta se nam pridružili v novi sezoni, kar kaže, da dober glas res seže v deveto vas. Antheja namreč prihaja iz Tržiča, medtem ko Eka-terina prihaja iz Rusije in že pridno »gavari« po slovensko. Tudi na tekmovanjih na tekaških rolkah smo dosegli nekaj odličnih rezultatov, tako da se je o naših tekmovalcih zelo »gavarilo« po Sloveniji. Na posameznih tekmah so zmagali Maša Bahovec, starejše deklice, Ekaterina Rechkalova, ženske, Matevž Zlatnar, mlajši mladinci in Miran Majer, člani. Miran je zmagal ravno v Ihanu, kjer smo zopet uspešno organizirali rolkanje, ki se pelje že v četrto desetletje. Ob tej priložnosti hvala Občini Domžale, KS Ihan, Dušanu Peterki, s.p., Pekarni Rogljič, PGD Ihan in seveda vsem prizadevnim članom SK Ihan.
Seveda pa so vam naše poletno-jesen-ske prigode na voljo na spletni strani www.tsklub-ihan.si, kjer boste lahko spremljali tudi naše nadaljevanje jesenskih priprav in prve zimske nastope mednarodnih tekmah, ki se konec novembra pričnejo na Švedskem.
Matjaž Pavovec
Plezalsko preizkušnjo v spomin enemu najboljših svetovnih alpinistov vsako leto organizira Silvo Karo s pomočjo Planinskega društva Domžale in domžalskega alpinističnega odseka.
Tekmovanja za prestižno plezalsko lovoriko, ki vsako leto postreže z vrhunskimi plezalskimi nastopi in hkrati s sproščenim družabnim vzdušjem, se je letos udeležilo deset plezalcev in pet plezalk. Moški so se v hitrostni preizkušnji pomerili v 90-metrski smeri Goba, ženske v kombinaciji smeri levo od Tržaške. Da je bilo plezanje varno in hitro, je poskrbelo brezhibno varovanje z vrha, devet minut pa je bila znamka najhitrejših dveh v moški in ženski konkurenci. Na vrh Gobe je najhitreje priplezal Matej Sova, ki je za zahtevno 90-metrsko smer porabil devet minut in 21 sekund, tik pod devetimi minutami je na vrh smeri priplezala najhitrejša Martina Čufar (8:55 min). Odlično se je odrezala tudi članica domžalskega alpinističnega odseka Maja Šuštar, ki je smerjo opravila kot druga najhitrejša.
Matej Sova se je udeležil vseh memo-rialov JJJ, trikrat je bil najboljši: »Me-moriala se udeležujem, ker uživam v plezanju v naravni skali in ker je smer Goba res fenomenalna. V Mišji Peči sem plezal tudi z Johanom, med drugim tudi njegov zadnji projekt Kaj ti je deklica. Takšna tekmovalna srečanja so mi všeč, ker je vzdušje veliko bolj sproščeno od standardnih tekmovanj na umetnih stenah.« Martina Čufar je zmagala četrtič, tokrat prvič s prav posebnim navijačem pod steno: »Zadovoljna sem, da sem se ponovno udeležila memoriala in celo izboljšala rekord smeri izpred treh let. V smeri sem trenirala dva dni pred tekmo, ko mi je mama varovala sinka. Smer se da plezati tekoče, le na koncu te čaka tehnični detajl v obliki zajede, s čimer pa nisem imela težav, saj sem med nosečnostjo plezala bolj na noge. Zadnje čase tudi plezam hitreje, kajti pod steno me čaka sin Tommy.«
Prijetno in lepo izpeljano tekmovanje, za katerega organizacijo skrbi Silvo Karo, tudi eden vrhunskih slovenskih alpinistov in Johanov večkratni soplezalec, se je zaključilo z aplavzi ob podelitvah pokalov in nagrad
najboljšim ter ogledom filma Pajek pod previsom v sklopu družabnega večera.
Planinsko društvo Domžale se zahvaljuje vsem sponzorjem in dona-torjem, ki so omogočili izvedbo 14. memoriala Janeza Jegliča - Johana:
Rezultati 14. memoriala JJJ
Moški - smer Goba 90m
1.	MatejSova - 9:21 min (vrh smeri)
2.	Anže Štremfelj - 11:26 min (vrh smeri)
3.	Gašper Pintar - 12:39 min (vrh smeri)
4.	Izidor Zupan - 13:44 min (vrh smeri)
5.	Luka Zazvonil - 13:49 min (vrh smeri)
6.	Matic Obid - 18:37 min (vrh smeri)
7.	Grega Vezovnik - dosegel višino 78,4 m
8.	Klemen Kejžar - dosegel višino 77 m 8.	JernejjKruder - dosegel višino 77 m 10. Miha Škof - dosegel višino 74,9 m
Abanka, Nova Ljubljanska banka, Občina Domžale, Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, Sidarta, Treking šport, Zavod za šport Domžale, Studio za kreativno elektroniko - Lep je dan.
A. O.
Ženske - kombinacijo smeri levo od Tržaške (vse dosegle vrh)
1.	Martina Čufar - 8:55 min
2.	Maja Šuštar - 10:17 min
3.	Lučka Franko - 10:35 min
4.	Ana Ogrinc - 14:41 min
5.	Katarina Kejžar - 20:30 min
Na črno-belih poljih
tudi vadba za moč, smo za letošnjo sezono vključili še GYMSTICK vadbo. GYMSTICK vadbo in originalen GYMSTICK rekvizit so prav tako kot nordijsko hojo »iznašli« na Finskem leta 2003 in jo kmalu povezali z nordijsko hojo. Pripravili so posebne GYMSTICK elastike, prirejene prav za pritrditev na palice za nordijsko hojo in tako nam ta kombinacija nudi priročen GYMSTICK rekvizit. Gymstick vadba je podobna vadbi z utežmi, vendar je neprimerno bolj uporabna, saj nam poleg bolj prijaznega in uporabnega izvajanja vaj nudi tudi možnost funkcionalne vadbe - vaje za krepitev sredice telesa. Gymstick elastike so po barvi razvrščene v različne težavnostne nivoje, samo težavnost pa si s spreminjanjem dolžine elastik z lahkoto prilagajamo tudi med samo vadbo. Gymstick elastike so izredno priročne, saj so shranjene v ledvični torbici in jih lahko kadarkoli uporabimo v kombinaciji s palicami za nordijsko hojo ali s kakšno drugo priročno palico, lahko pa jih uporabljamo tudi kot samostojen rekvizit. Vse, ki vas zanima naša nova vadba, vabljeni na ogled in preizkus vsak četrtek ob 18. uri, v Športni park Domžale.
Več informacij tudi na naši spletni strani: http://www.tvdrustvo-parti-zandomzale.si/.
Memorial Josipa Ipavca
Zmagal Draško, Plaskan sedmi
V Šentjurju je potekal 11. spominski turnir Josipa Ipavca, na katerem je sodelovalo 60 šahistk in šahistov iz petih držav, odigrali so devet kol. Na zanimivem in borbenem tekmovanju je zmagal velemojster Milan Draško iz Podgorice v Črni Gori, ki je zbral sedem točk in pol. Drugi je bil z enakim izkupičkom hrvaški mednarodni mojster Robert Lončar, tretji pa z enakim naslovom Zvoni-mir Meštrovič, član Triglava Krško, zbral je šest točk in pol. Na turnirju so sodelovali tudi trije Domžalčani. Najbolje se je odrezal Jure Plaskan, ki je bil s šestimi točkami sedmi. Vendar pa bi lahko bil še višje, če ne bi ravno v zadnjem kolu naletel na zmagovalca Draška, s katerim je izgubil. Jure je denimo remiziral s fide mojstrom Sergeyem Trussevi-chem iz Kazahstana, ki ima rating blizu mednarodnega mojstra. Na štirinajsto mesto se je s petimi točkami in pol vrstil Boštjan Jeran, ki je v prvem kolu presenetljivo izgubil z mlado Caterino Leonardi iz Komende. Slednja je na koncu osvojila izvrstno osmo mesto. Boštjan je v nadaljevanje vendarle stopnjeval igro, žal pa je v osmem kolu izgubil z Meštrovičem, v zadnjem kolu pa še s trdoživim Keršičem, Kranjčanom, ki nastopa za Slovensko vojsko. Na 28. mesto se je uvrstila mojstrska kandidatka Špela Orehek, ki je bila tokrat nekoliko manj razpoložena, zbrala je štiri točke in pol. V za-
dnjem kolu je izgubila z neugodno mojstrico Ksenjo Novak in poslabšala končno uvrstitev. Turnir je bil zelo dobra priložnost za uigravanje mlajših šahistov, vodil ga je mednarodni sodnik Marjan Drobne. Vrstni red: Draško in Lončar s po 7.5, Meštrovič in Keršič s po 6.5, Beletič, Buzeti, Plaskan, Leonardi, Hrenič in Vukmirovič s po 6, Trussevich, Pirš, Novak, Jeran, Hamer, Plahuta in Cojhter s po 5.5.
Pokal Slovenije osvojila Vrhnika
Na precej razvlečenem tekmovanju, ki se je začelo marca, pa potekalo tja do septembra, je med dvanajstimi ekipami zmagala Vrhnika na čelu z mednarodnima mojstroma Še-benikom in Gostišo. Druga je bila Radenska Pomgrad, tretji pa Invec
Podpeč. Domžale so se naposled uvrstile na deveto mesto, saj so v zadnjem kolu doma le remizirale s Trebnjem BMP, sicer bi lahko bile uvrščene nekaj mest višje. Odločilno je bilo drugo kolo, ko so doma kar s 4 : 0 izgubile z Radensko Pomgrad,
čeprav bi lahko bil izid precej bolj ugoden. Na turnirju so odigrali le pet kol, zato je bilo spodrsljaje težko popravljati. Jože Skok je iz štirih partij osvojil dve točki in pol, Bogdan Osolin pa točko in pol. Milenkovič je na prvi deski eno partijo izgubil in eno dobil. V edini odigrani partiji sta zmagala Plaskan in Petra Grošelj. Vrstni red: Vrhnika 14.5, Radenska Pomgrad 13, Invec Podpeč 12.5, Nova Gorica 11.5. Triglav Krško in Trebnje BMP s po 11, Žalec in Milan Majcen Sevnica s po 10, Domžale 9, Velenje Velpas 8.5, Komenda 6.5, Čaven Ajdovščina 2.5.
Jože Skok
28
šport
21. oktober 20ii
TRADICIONALNO
KK HELIOS
Heliosov povratek v mednarodno
ligo ABA
Zahvaljujoč ekipama novomeške Krke in ljubljanske Union Olimpije, ki sta se z senzacionalnimi predstavami v ligi NLB v prejšnji sezoni uspeli uvrstiti med prve 4 ekipe na lestvici, so Sloveniji pripadala štiri mesta v letošnji sezoni omenjene lige. Tako se je Helios ponovno vrnil v jadransko elito, da se izkaže in morda vnovič preseneti katero od favoriziranih ekip.
Kot smo že pisali je to sezono trenersko tablo prevzel pri Domžal-čanih legenda trenerjev, vsem znani Zmago Sagadin, na pomočniškem mestu pa se mu je pridmžil nekdanji
kapetan Heliosa in dolgoletni igralec Domen Zerak. Kapetansko vlogo je namesto Zeraka prevzel igralec Vjekoslav Petrovič.
Ena od sprememb, ki so se zgodile v jadranski ligi je njeno ime. Zaradi odhoda dosedanjega glavnega pokrovitelja (NLB) se liga danes imenuje le še ABA (Adriatic Basketball Association). Košarkarji Heliosa pa imajo še eno novost, saj so v novo sezono vkorakali v nekoliko prenovljeno halo komunalnega centra, saj so dobili oz. renovirali koše, ki so dobili novo podobo, usklajeno s strožjimi pravili tekmovanj.
Igralska zasedba^
Tudi letošnjo sezono bodo barve heliosa branili: Jure Besedič, Andreas Person, Aljaž Korošec, Dražen Bubnič, Urban Gorjanc, Vjekoslav Petrovič in Klemen Prepelič. Klub je dobil okrepitve; Dejan Jeftič, Marko Vranjkovič, Miljan Markovič, Drago Pašalič, Sandi Čebular, Blaž Čre-šnar in D. J. Gay iz mladinskih vrst pa sta se fantom pridružila še Matic Rebec ter Tomaž Bolčina. Slednji je bil izbran tudi za MVP igralca na
TO č KA VSE" IVLJENJSKE&A UčENJA
Obve!" amo vas^ da bomo 2. novembra ob 10. uri pričeli z izvajanjem jezikovne delavnice iz nemž kega
jezika.
Vljudno vabljeni!
Prijave zbiramo v Knjiž nici 9omž ale na To č ki vsež ivljenjskega uč enja.
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
18. jesenska regata Yacht cluba Domžale
Sreda je bila namenjena prostemu jadranju ter dodatnemu treningu, že v četrtek pa je bilo jasno, kdo je bil v sredo dovolj vztrajen pri treningu. V boju za skupno zmago so bile še štiri posadke. Regata se je pričela v šibkem vetru, tri jadrnice so bile kaznovane že pred startom, vendar so se skladno z jadralnimi pravili »odkupili« in tako so lahko nadaljevali boj za najvišja mesta. Regata je v šibkem vetru in v močnem soncu potekala izredno počasi, v ospredju so se posadke menjavale vsakih nekaj minut. Štiri jadrnice, ki so bile v igri za zmago, so izkoristile dobre pogoje na severovzhodni strani Paklenih otokov in na zadnji obratno točko so krmarji pripluli v naslednjem
zaključnem turnirju mladincev kjer so Heliosovi mladinci tudi osvojili pokal.
Neuspešen začetek v mednarodni ligi
Odigrane so bile tudi že prve tekme v ligi ABA kjer pa Domžalčani še niso prikazali vrhunske predstave. Prva zmaga pa se jim jem po spletu nesrečnih dogodkov, izmuznila na srečanju proti ekipi Široki WWin so v zadnjih trenutkih, kljub dobri predstavi izgubili z rezultatom 90:92. Konkretnejšo zmago si je proti Heliosu priborila ekipa Partizana mt:s, ki je zmagala v Beogradu 86:59, Hemofarm STADA pa je bil od Heliosa boljši za 13 točk (83:70). Prvo zmago pa so košarkarji Heli-osa dočakali v domačem prvenstvu, ko so premagali Geoplin Slovan z rezultatom 85:95.
Košarkarje Heliosa pa že ta konec tedna čakajo novi izzivi, ponovno se odpravljajo v Srbijo, kjer bodo tokrat gostovali pri ekipi Budučnosti.
Sašo Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar
V soboto, 24. septembra, se je v marini Jezera na otoku Murterju zbralo 42 udeležencev 18. jesenske regate YCD. Vkrcali so se na devet jadrnic razreda Elan 340 in najbolj zagnani so že soboto izkoristili za prvi trening. Nedelja je bila namenjena pripravi na prvi dve regati, ki sta sledili v ponede-jek. Regata je potekala pred otokom Solta. Šibak veter je poskrbel za tehnično zahtevno jadranje, ciljno linijo pa je v predpisanem času uspelo prejadrati samo štirim posadkam. Zaradi pomanjkanja vetra je bila druga regata prvega dne prestavjena na naslednji dan, kar pa ni pokvarilo spoznavnega večera, ki je sledil v marini Vlaška na Braču. Spoznavni večer so, kot je v Yacht clubu v navadi, »sponzorirali« slavljenci, ki tisto leto slavijo okroglo obletnico - letos so sojadralce počastili Ivo Jarc za okroglih 70 let, Viki Mav za 60 let ter Marko Arnež in Zdravko Zupančič za 50 let. Piko na i je jadralski »fešti« dodal žar mojster Miran Capuder-ŠAJC, ki je poskrbel da nihče izmed udeležencev ni bil lačen.
Naslednji dan so težke jadralske glave kaj hitro zbistrili odlični jadralni pogoji, zato so sodniki hitro postavili re-gatno polje v obliki palice oz. »štango«, kot obliko polja radi poimenujemo jadralci. Regato je prva končala posadka Bojana Peterke, prav vse posadke pa so uspešno končale regato.
REZULTATI 18.REGATE YCD 2011 DRVENIK - VIS
vrstnem redu: Bojan Peterka, Sandi Zupan, Brane Arnež ter Marko Arnež. Peterka je s taktično odličnim jadranjem osvojil drugo mesto na tretji regati in tako že drugič zapored prepričljivo slavil skupno zmago. Skupno drugo mesto je osvojila posadka San-dija Zupana, za tretje mesto pa sta se spopadla brata Arnež. Z boljšo taktiko in odlično posadko je slavil mlajši Marko Arnež.
Na Visu je v eni boljših jadranskih restavracijPojoda sledila razglasitev rezultatov in zabava ob odličnih dalmatinskih specialitetah. Kot že vrsto let, je tudi tokrat taktirsko sodniško palico vihtela častna članica Yacht cluba Domžale, Ljuba Gale, ki je razglasila rezultate ter podelila pokale najboljšim, zabava pa je trajala še dolgo v noč.
Zadnji dan je minil v jadranju proti Murterju in taktičnih planih za 19. jesensko regato v letu 2012, na katero že sedaj vabimo vse jadralce in jadralke oz. vse tiste, ki bi to radi postali!
Marko Arnež Yacht club Domžale
MESTO	ŠT. BARKE	IME KRMARJA	26-Sep 1. REGATA KKNJAŠ ŠOLTA	čas	27-Sep 2. REGATA PALICA SPLIT. VRATA	čas	29-Sep 3. REGATA PAKLENI OTOKI	čas	SKUPAJ TOČK
1	1-SATURNUS	Peterka Bojan	2	3:19:42	1	1:02:54	2	4:35:56	5
2	5-IUPITER	Zupan Sandi	1	3:16:53	4	1:07:28	1	4:34:25	6
3	2-TERA	Arnež Marko	3	3.37:55	3	1:04:02	3	4:38:48	9
4	4-NEPTUNUS	Arnež Brane	4	3:46:30	2	1:03:20	4	4:41:51	10
5	8-SOL	Sicherl Rajko	10	DNF	5	1:08:50	5	5.04:04	20
6	3-URANUS	SchaubachJanko	10	DNF	7	1:09:34	6	5:05:30	23
7	10-PLUTO	JuhantJanez	10	DNF	6	1.09:13	8	5:10:40	24
8	9-VENUS	Cukrov Sandi	10	DNF	8	1.13:38	7	5:09:30	25
9	11-MARS	Bernardič Evgen	10	DNF	9	1:20:51	9	5:10:41	28
									
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO JOŽETA KARLOVŠKA
Kulturni dom Janka Kersnika LUKOVICA
Adi
Smolar
petek, 4. november ob 20. 00 uri
Cena vstopnice: 10 evrov.
KULTURNO DRUŠTVO MLIN RADOMLJE IN KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE
VABITA NA
OTROŠKI ABONMA SEZONA 2011/2012
PREDSTAVE gledališča Fru Fru: •20.11.2011 ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI •15.1.2011 DEBELA REPA •18.3.2011 RDEČA KAPICA
•15.4.2011 KRTEK ZLATKO ALI KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA
• Decembra in februarja- otroška predstava Kulturnega društva Mlin Radomlje
PREDSTAVE BODO OB 17.URI V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA RADOMLJE
CENA OTROŠKEGA ABONMAJA JE 15 EVROV. ABONMAJSKE VSTOPNICE SO PRENOSLJIVE!
VPIS ABONMAJEV JE VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 20 DO 21.URE V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOMLJE
ZAGOTOVITE SI SVOJO ABONMAJSKO VSTOPNICO NAJ KASNEJE DO 12.11.2011!
Optika Shnfic & od 1975
lJiMtaMktf7xDMdilc 721 «IM
ddHiiieu: |MMbiMt:l-l3ln»-ll «ibaiii!*-i2
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 11. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 2. novembra 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slam-nik.urednica@gmail.com.
DXC KECELJ &.O.O. DOMŽALE	fAidnikowi JZ5D ^mžnle Tel.: 069 091 772 I¿ckB«L¡^£¡Dl.rMt
9GCEM_Uiliác	
iUUUUNTE-	IXTlUZlKláf
FUobäfi	nn 1 jflvi Sna
.SATivljcii^ b-MEiih m	VniliJl U IbIÍJ
Illlu ñstEIB.	Voíim^ T. -I_*in
	11 BIMBu ScitlKE
bnlBkäffi	JUikiii-Hdw
^kwnri^äp.	FrubMu-
OtrsS^ pAwii^pji äi	
RArAniJtNr SISIEtt^TSKI PREBLEDI TLA VODSTVENE tfELAV^ LASERSKI POSEer NA KOŽI	
21. oktober 20ii
objave
29
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BlšTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040 414 141.
Ugodni TAXI prevozi ! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713421. BALTAZARS E.Stankovič s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kaju-hova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041689-840
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker
s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. (Info: 040 168 454).
Urbanija in Partner d.n.o., Škrjan-čevo 4a, 1235 Radomlje
V delovno razmerje sprejmem delavca ali delavko v frizerskem salonu v Domžalah. Le- ta mora imeti najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Več informacij na tel. št. 031/577-277, ali na e- naslovu polona.gorica-nec@gmail.com
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE šTORlTVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VE-ZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. Kontakt: 031 504 357.
Kupim knjigo Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, izdaja leto 2000. Dobro plačilo. 041 980 070
PRIDELAVA IN OZNAKE
Kaj nas prepriča, da se odločimo za nakup ekoloških živil?
V odgovor lahko navedemo več argumentov Ekološko pridelana živila imajo visoko prehransko vrednost in so dobra osnova za zdravo prehrano. Pri njihovi pridelavi ni dovoljena uporaba umetnih gnojil, ki imajo negativen vpliv na strukturo prsti ter kemičnih pripravkov za varstvo rastlin, ki se spirajo v prst in nato v podtalnico. Pri gojenju imajo prednost odporne sorte, mešani posevki rastlin, mehanski načini odstranjevanja organizmov, ki zmanjšujejo pridelek in varstvo z naravnimi rastlinskimi izvlečki. Tako pridelana hrana ima, v primerjavi s konvencionalno, okrog tretjino več suhe snovi in je bogata z vitamini in minerali. V ekoživilih ni dovoljena uporaba ojačevalcev okusa, barvil, umetnih arom in gensko spremenjenih organizmov. Visoka ekološka vrednost biološko pridelane hrane izhaja iz načinov pridelave, ki varujejo prst, vodne vire in ohranjajo biološko pestrost organizmov.
Taka živila imajo večjo vitalnost, ki se pokaže v naravni obstojnosti, nenazadnje pa nas lahko prepričajo zaradi
boljšega okusa in žlahtnejše arome. Na policah trgovin lahko opazimo različna označevanja ekoživil. Včasih je navedena le kratica EKO ali BlO, srečamo pa še oznake ekopridelava, nadzorovana ekološka pridelava, bio-loško-dinamična pridelava, biološka pridelava ali biopridelava. Kako prepoznamo ekološka živila? Pri nakupu je pomembna pozornost na oznake. Ekološko živilo mora biti opremljeno s šifro organa, ki izdaja certifikate. Certifikat je uradni dokument, ki ga izda kontrolna organizacija. Z njim je potrjena skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. V Sloveniji izda certifikat ena od organizacij, ki jih je pooblastilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, akreditirala pa jih je Slovenska akreditacija.
V Sloveniji pridelana in predelana ekološka živila morajo poleg šifre organa, ki je izdal certifikat, imeti tudi uradni državni znak »ekološko«.
ki izdaja certifikate, iz države, članice EU, ki je izvedla kontrolo pri uvozu iz neevropskih držav. Kmetijskih pridelki in živila so lahko poleg z uradno označbo 'ekološko' opremljeni tudi z drugimi zasebnimi blagovnimi znamkami.
Na živilih je pogosto kolektivna znamka Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije-Biodar. Njihovi standardi pridelave so glede določenih kriterijev strožji od slovenske in zakonodaje EU. Pri živilih, ki ustrezajo mednarodnim standardom biološko-dinamične pridelave najdemo znak »demeter:
ojremijem blagovnim
S 1. julijem 2010 je v Evropi postal obvezen enotni znak za vse proizvode, ki so bili pridelani in predelani v skladu z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Poleg logotipa „Evrolist" mora biti naveden tudi kraj, kjer so bile sestavine pridelane (npr. kmetijstvo EU ali izven EU, lahko tudi ime posamezne države) ter šifra kontrolne organizacije, ki je pridelavo oz. predelavo nadzirala ter izdala certifikat.

tUVIH«KA
JUCPHDITMIM «p-«»
^ i ■
Pri uvozu živil iz držav, ki niso članice EU, je potrebna navedba organa,
Nekatera živila izvirajo iz integrirane pridelave, pri kateri so pogoji za gojenje veliko nižji kot pri ekoloških živilih, zato moramo biti pozorni na njihovo oznako, ki je podobna oznaki za ekoživila.
Trženje ekohrane nenehno pridobiva na pomenu, zato bodimo pozorni na različne zavajajoče informacije. Ko izbiramo živila in preverjamo njihovo poreklo, ni odveč preprost razmislek o smiselnosti uvoza iz oddaljenih dežel. Njihov transport pomeni obremenitev okolja, zato dajmo prednost lokalnim proizvajalcem.
Maja Polak, prof. biologije Društvo za študije kontemplativnih tradicij
LEKARNA DOMŽALE - NASVET FARMACEVTKE
Nova spoznanja o vitaminu D
Še na začetku prejšnjega stoletja je mnogo otrok trpelo zaradi mehkih in bolečih kosti, ki so se hitro ukrivile.
Bolezen so imenovali rahitis. Prve raziskave so pokazale, da dodatek ribjega olja v prehrano ali izpostavljenost sončni svetlobi izboljša ali prepreči bolezen. Ne da bi poznali vzroke bolezni, so jo zdravili na omenjen način. Kasneje so ugotovili, da je za ugoden učinek na bolezen »kriva« snov, ki se nahaja v ribjem olju in ki se lahko pod vplivom sončnih žarkov tvori v našem telesu. Poimenovali so jo vitamin D.
Vitamin D
Zaradi zgodovinskih razlogov prištevamo vitamin D med vitamine, čeprav je po svoji strukturi in načinu delovanja hormon. Vitamin D je skupno ime za dve obliki, ki sta topni v maščobah - vitamin D2 (ergokalciferol), ki ga vsebujejo živila rastlinskega izvora in ga najdemo v kvasu ter vitamin D3 (holekalciferol), ki je pretežno živalskega izvora (najpomembnejši vir je ribje olje, v manjših količinah pa se nahaja tudi v mastnih ribah (losos, skuša), jajčnem rumenjaku, mleku in mlečnih izdelkih) ali pa ga telo tvori tudi samo, in sicer v koži, pod vplivom ultravijoličnih sončnih žarkov tipa B (UVB). Nobena od oblik pa ni aktivna oblika vitamin D, ki jo telo lahko uporabi. Prvi del aktivacije se zgodi v jetrih, kjer nastane 25-hidroksiholekal-ciferol, ki je glavna oblika vitamin D v krvnem obtoku. Lahko jo laboratorijsko izmerimo in je pokazatelj preskr-bljenosti populacije z vitaminom D. Drugi del pa poteka v ledvicah, kjer nastane 1,25-dihidroksiholekalciferol, ki je aktivna oblika.
Dejavniki tveganja za pomanjkanje vitamina D
Zadnje študije kažejo, da ima le še približno četrtina prebivalstva zadostno količino vitamina D, približno tretjina pa izrazito pomanjkanje (vrednosti va-riirajo glede na spol, starost, področje bivanja, prehranske navade). Vzrokov za naraščanje pomanjkanja vitamin D je več. Nezadostna izpostavljenost sončnim žarkom zaradi osveščenosti o kožnem raku, uporaba pokrival in krem za sončenje z zaščitnim faktor-
jem, preprečujejo nastajanje vitamina D v koži. Ker se starejši ljudje redkeje izpostavljajo soncu in je pri njih sposobnost kože, da tvori vitamin D manjša, je pomanjkanje še izrazitejše. Prav tako lahko uporaba vitaminsko osiromašene prehrane, prehrane z nizkim vnosom maščob ali manjša poraba živil, obogatenih z vitaminom D, vodijo v pomanjkanje. V skupino ljudi z večjim tveganjem prištevamo tudi nosečnice, doječe matere in ženske, ki so bile večkrat zapovrstjo noseče, ter ljudi z obolenji ledvic in jeter.
Učinki vitamina D
Ugodni učinki vitamina D se kažejo na več področjih. Splošno je znano, da vitamin D uravnava ravnotežje kalcija in fosfatov v telesu in s tem skrbi za obnovo kosti in zob. Pri pomanjkanju pride do nezadostne absorbcije kalcija
iz črevesja in zmanjšanega vgrajevanja v kosti, kar pospeši nastanek osteo-poroze in s tem poveča tveganje za zlome. Zaradi vpliva na mišice v smislu povečanja mišične mase in moči, pride pri pomanjkanju do mišičnih bolečin in počasnejšega odziva na nenadne spremembe položaja, kar vodi v pogostejše padce. Tudi na imunski odziv vpliva ugodno. Z uravnavanjem aktivnost obrambnih celic imunskega sistema zmanjšuje vitamin D pojavnost avtoimunskih bolezni, dokazana pa je bila tudi manjša pojavnost gripe in drugih okužb dihal. Zaradi njegovega protivnetnega delovanja, zmanjšane tvorbe renina v ledvicah in vpliva na izločanje inzulina je pomanjkanje vitamina D tudi dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni (povišan tlak, srčno popuščanje in srčna smrt) in sladkorne bolezni.
Vitamina D kot dodatek prehrani
Zelo pomembno je redno dodajanje vitamina D pri dojenčkih, saj njegova vsebnost v materinem mleku ne zadošča za pokrivanje dnevnih potreb. Potrebno pa je upoštevati dodatek vitamina D pri tistih dojenčkih, ki uživajo mlečne formule, ki že imajo dodan vitamin D. Poleg zdravil, ki se izdajajo samo na zdravniški recept, lahko v lekarnah najdemo številne izdelke, ki spadajo med prehranska dopolnila in vsebujejo vitamin D samostojno ali v kombinaciji. Običajni priporočeni odmerki v prehranskih dopolnilih so od 200 - 4001E (1lE = 40^g) na dan, kar pa pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje vitamin D ni dovolj. Naše smernice v takih primerih priporočajo vnos višjih odmerkov. O ustreznosti prehranske-ga dopolnila, ki ga dobite v lekarni glede sestave izdelka, farmacevtske oblike (na voljo so sirupi, žvečljive tablete, tablete, kapsule, šumeče tablete), ustreznega odmerjanja in morebitnih interakcij z ostalimi zdravili ali pre-hranskimi dopolnili, ki jih še jemljete, pa se posvetujte s farmacevtom.
Tjaša Di Bon Stopar, mag. farm.
Lekarna Domžale
Po zimske pnevmatike v Avto center Knavs v Trzinu
1
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin j^ že pripravljen na zimske dni. Pohitite v Avto center Knavs.
V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi de-montažo, montažo in centriranje po
ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno.
Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure.
Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 726. Vabljeni.
ontoxo
Ob predložitvi tega kupona vam ob premontaži pnevmatik v Avto centru Knavs priznamo 15 % popust (velja do 15. 12. 2011).
OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69 1230 Domžale
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. I. RS, št. 62/10 in 40/11) s 1. 1. 2012 prinaša določene novosti na področju uveljavljanja znižanega plačila vrtca in obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan, saj se pristojnost odločanja z občine prenaša na pristojne centre za socialno delo, zato objavljamo naslednji obvestili.
Obvestilo staršem, katerih otroci so že vključeni v vrtec: Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012
V skladu z navedenim zakonom starši, katerih otroci so že vključeni v vrtec, vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 oddajo od 1. 12. 2011 dalje, pri Centru za socialno delo Domžale. Občina Domžale bo že prejete vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, v začetku meseca decembra odstopila Centru za socialno delo Domžale.
Obvestilo osebam, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan
Občina Domžale lahko, upoštevaje spremembo zakonodaje, odloča o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan le do 31. 12. 2011.
O nadaljnji upravičenosti do te pravice od 1. 1. 2012 dalje bo odločal Center za socialno delo Domžale, zato stranke obveščamo, naj vlogo od 1. 12. 2011 dalje oddajo na Centru za socialno delo Domžale.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja/ božičnih in novoletnih prireditev v letu 2011
1.
Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, ki niso neposredni ali posredni proračunski uporabniki, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa Občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna.
2.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi:
-	opis programa,
-	kraj in čas izvedbe programa,
-	predračunsko vrednost izvedbe programa,
-	lastne in druge vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedba preteklih izvedenih projektov (morebitne reference),
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
3.
Upoštevani bodo zlasti naslednji prednostni kriteriji:
-	programi namenjeni večjemu številu udeležencev, zlasti prireditve za otroke,
-	tradicionalne in osrednje prireditve,
-	prireditve s priznano kvaliteto,
-	delež lastnih virov financiranja.
4.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 610-5/2011« lahko vložite osebno v glavni pisarni Občine Domžale (soba 4) ali pošljete priporočeno po pošti^ najkasneje do 16. novembra 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 7220-100, interna 152 ali 151.
Župan Toni Dragar
Zavod za šport in rekreacijo Domžale na svoji spletni strani www.zavod-sport-domzale.si objavlja
llPf
javni razpis za oddajo prostorov
v 1. nadstropju zgradbe na območju KOPALIŠČA DOMŽALE - odbojkarska igrišča.
ŠKD Valentin vabi na
športno
rekreativno
vadbo
»ženske 35 plus«,
ki bo vsak četrtek, od 20.30 do 22. ure, v veliki telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Program dela: aerobika, športne igre (badminton, odbojka, namizni tenis, košarka, hokej ...). Več informacij na tel.: 041/903-610 (Meta)
ŠKD Valentin vabi na
športno
rekreativno
vadbo
»ženske 55 plus«,
ki bo vsak petek, od 19.00 do 20.30, v mali telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah (vhod s parkirišča). Program dela: vadba za dušo in telo. Več informacij na tel.: 041/903- 510 (Meta)
30
objave
21. oktober 20ii
V SPOMIN
Marinka Kušar
Pretreseni in v globoki žalosti smo se v zadnjih dneh septembra na dobskem pokopališču poslovili od Marinke Kušar, rojene Pevec, ustanovne članice ter prve in dolgoletne tajnice Društva upokojencev »Naš dom« Dob, dobre sosede in prijateljice ter znanke.
Ni dolgo tega, ko smo bili še skupaj in se, kot vedno, lepo imeli na društvenem pikniku v Turnšah. Skupaj smo snovali nove načrte za izlete, druženja ter druge aktivnosti društva in še slutili nismo, kako blizu je slovo od predane in delavne članice društva, s katero smo uresničili toliko aktivnosti ter članom in članicam društva pripravili toliko prijetnih srečanj in trenutkov. Vsa ta leta se je naša Marinka trudila in tudi veliko storila za krepitev društva, povečanje članstva in bogatejše programe. Tako je danes,
tudi po njeni zaslugi, naše društvo eno uspešnejših društev upokojencev v občini in društev v KS Dob, ki združuje in povezuje že skoraj dvesto članov.
Zavzeto je delovala kot članica upravnega odbora in tajnica društva, urejala dokumentacijo, pisala zapisnike, sprejemala pošto, pošiljala vabila in v mnogih kontaktih utrjevala stike s članstvom, tako rekoč do zadnjega dne.
Ze na žalni seji v njen spomin smo začutili veliko praznino in se zavedali, da je v celoti ne bo mogoče nadomestiti. Obljubili pa smo ji, da bomo tudi v prihodnje delovali za lepšo starost naših občanov, kar je naš osnovni cilj in za kar se je z velikim občutkom za interese in želje upokojencev zavzemala vedno tudi Marinka.
»Hvala ti za vse, kar si dajala našemu društvu in vsem nam, ki smo živeli s teboj, te cenili in te imeli radi. Kljub neizmerni volji in želji, da bi ostala z nami, si mirno zaspala, vedno pa boš ostala v naših srcih,« je ob poslednjem slovesu od spoštovane Marinke Kušar med drugim dejal predsednik Društva upokojencev Naš dom Dob, Feliks Lampret, ter v imenu društva, katerega predsednik je, in tudi v imenu Turistično rekreativnega društva Turnše - Češenik, ter vsem njenim najbližjim izrekel iskreno sožalje ob zanje še posebej hudi izgubi.
Spoštovana Marinka, hvala za vse!
Člani in članice obeh društev ter prijatelji
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V SPOMIN
17. oktobra je minilo žalostno leto
odkar si nas zapustil,
dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Klakočer
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila ljubljena
Marija Vovk
roj. Stupica
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane svete maše ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku in jo imeli radi.
Mož Polde, sin Igor in hči Klara z družinama
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
V SPOMIN
7. oktobra 2011 bo minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil nenadomestljiv mož, oči in ata
Lojze Novak
iz Radomelj
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ki ohranjate lep spomin nanj. Neizmerno te pogrešamo. Žena Danči, sin Igor in hčerka Melita z družinama

Zaspi, moja mama, zaspi!
Zap^i se v tihe, globoke sanje, ki sijih sannala vse ftvoje dni! Tu se dobrota plačuje z dobroto. Tu se ne more zgoditi zlo. Vzemi me zdaj za t-renutek vanje, ko mi bo na tem ^svetu hudo!
( Tone Kuntn^-r)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga, skrbna mama, babica in prababica
Danijela Kajbič
Iz Domžal, Levstikova 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom
za izkazano prijateljstvo in spoštovanje, poklonjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi g. Janezu Šimencu in g. Štefanu Pavliju za lepo opravljen obred. Pevcem za občuteno zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoča hči Danica in sin Marko z družinama
Ni smrt tista, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalja, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
Jakob Habjan
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala zdravniku g. Banku za skrb in zdravljenje, g. Brojanu za doživete poslovilne besede, župniku g. Šimencu za sveto mašo in lep poslovilni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Vrbančič za odlično opravljeno delo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi.
Stojim v blestečem navalu svetlobe kot deček v žitu - v zlati katedrali in jecljam proti nebu potihoma: Hvala.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V 89. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
Alojzij Anžin
iz Domžal, Trubarjeva 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste se v sredo, 14. septembra, poslovili od njega, nam izrekli ustna in pisna sožalja, podarili sveče in darovali za sv. maše. Zahvaljujemo se partonažni sestri, ga. Romani Pirnat, g. Marjanu Vodniku za poslovilni govor v imenu ZZB za vrednote NOB, praporščakom, gasilcem PGD Stob - Depala vas, Društvu invalidov Domžale, g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za skrbno in lepo opravljeno zadnje slovo.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče, ostalo je le delo in trpljenje tvojih rok.
V	SPOMIN
V	79. letu me je za vedno zapustil moj dragi mož
Maks Kranar
iz Radomelj
Zahvaljujem se vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Berta
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu, upihnil bo vihar, v naših srcih jih ne bo nikdar.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi,
Miro Marn
rojen 28. junija 1933, umrl 2. oktobra 2011
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, mladim sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje in sveče ter za vso pomoč in tolažbo, ki smo jo bili deležni v teh težkih trenutkih. Hvala tudi kolektivu Mlinostroja, pogrebni službi Vrbančič ter g. župniku za lep govor in zadnji pozdrav. Vsi njegovi.
SPOMIN^
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
20. oktobra so minila tri leta, odkar te ni več med nami
Mavricij Grošelj
iz Krtine
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Pogrešamo te.
Vsi tvoji
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Od nas seje poslovil dragi sin, preljubi brat in stric
Idriz Hozdic
iz Depale vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje in vsem, ki ste podarili cvetje, vence in sveče.
Zahvaljujemo se podjetjema Avtoprevozništvu Mušič iz Loke pri Mengšu in Mercatorju ter šahovskemu društvu Trzin. Zahvala tudi urgentni službi Domžale za hitro pomoč, pogrebni službi Vrbančič in župniku Janezu Šimencu za poslovilni govor.
Vsi njegovi
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenila naša draga mama
Alojzija Kralj
roj. Urankar iz Dragomlja 121 upokojenka Tosame
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam s toplim stiskom rok ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Prisrčna hvala predsednici ZB za vrednote NOB Domžale tov. Mariji Majhenič za čuten govor ob grobu, praporščakom krajevnih organizacij ZB NOB, g. župniku Vladu Bizantu za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Vrbančič za skrbno opravljeno pogrebno slovo. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Pogačar-Zajc, Mileni in Ljubi za pomoč pri negi in Centru starejših Gornji grad za prijazno oskrbo. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Ko tvoje zaželimo si bližine gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni ati, ata, pradedek, brat, stric, tast in svak
Franc Alič
Domžale, Ljubljanska 126
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom Domžal in Vira, sorodnikom, prijateljem, znancem, zaposlenim v podjetju in poslovnim partnerjem za izrečena ustna in pisna sožalja, nudenje pomoči ter darove za cvetje, sveče in sv. maše. Hvala Društvu šoferjev in avtomehanikov za izvršeno častno stražo, Obrtni zbornici Domžale, Društvu upokojencev Vir in praporščakom. Hvala g. župniku Janezu Šimencu za poslovilno mašo in lep obred. Hvala pogrebni službi Vrbančič za skrbno opravljeno pogrebno slovo in pevcem za odpete pesmi. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Ohranite ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je^
Éá
V 77. letu nas je 18. septembra 2011 po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, dedek, tast in brat
Jože Tekavc
iz Rafolč 26, Lukovica zidarski mojster v pokoju
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali ter sočustvovali ob njegovi bolezni, in vsem, ki ste ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja in hvala vsem, ki ste v njegov spomin darovali za cerkev, svete maše, sveče, cvetje. Posebna zahvala medicinskemu osebju ZD Lukovica in Domžale, ki so nam vedno pomagali in skrbeli zanj v času bolezni. Gospodom župnikom se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, govornikom hvala za izbrane besede ob slovesu, številnim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič.
V našem domu in v naših srcih je nastala velika praznina.
Vsi njegovi
S^MMIK 21. oktober 20ii	objave	31
		
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila in odšla k večnemu počitku naša dobra in skrbna mama, stara mama in prababica
Jožefa Hrovat
rojena Slapar iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Juretu za lepo opravljen pogreb in ganljive poslovilne besede, pevcem za čudovito odpete pesmi, trobentarju, tovarni Karton Količevo in pogrebni službi Vrbančič.
Hči Joži z družino.
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2011, ob 16. uri, ob grobišču padlih v NOB, v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah.
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Ihan vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 28. oktobra 2011, ob 11. uri, pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje -ob pokopališču v Ihanu.
Vabljeni!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -Le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
30. septembra je minilo deset let odkar nas je zapustil
Franc Pavli
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, mu prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
T. Pavček
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 83. letu sklenil naš dragi
Ivan Peterca
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala osebju Doma starejših
občanov Kamnik za skrbno nego. Posebno se zahvaljujemo ge. Dragici Kolenc za poslovilne besede, pevcem za skrbno izbrane in lepo zapete pesmi in pogrebni službi Verbančič.
Vsi njegovi
Združenji borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Domžale in Lukovica
ter
Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje
obveščajo vse občane, da bo
spominska slovesnost ob 70. obletnici tragedije borcev Radomeljske čete na Golčaju
v soboto, 29. oktobra 2011, ob 11. uri, pri spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico.
Vabljeni in dobrodošli!
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 28. oktobra 2011, ob 16.30, pri spomenikih žrtvam I. in II. svetovne vojne - pri pokopališču v Dobu.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Vir vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 28. oktobra 2011, ob 11. uri pri spomeniku NOB ob Bukovčevi ulici.
Vabljeni!
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate.
ZAHVALA
V 77. letu je z mučno boleznijo izgubila boj naša draga mami, stara mama in babica
Terezija Subelj
s Krumperške ul. v Domžalah
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, urgentni patronažni službi ZD Domžale, pogrebnemu zavodu Vrbančič, pevcem, trobentaču in gospodu župniku za izrečeno molitev.
Še enkrat pa posebna zahvala dragi sosedi Branki, ki je negovala mamo, nam nesebično stala ob strani in pomagala v težkih trenutkih.
Hvala!
Vsi njeni.
Tja, kamor odšla si, ni več bolečin, tam teče le miren sen, nate ostal nam bo lep spomin.
ZAHVALA
V mesecu septembru nas je v 61. letu starosti po kruti bolezni zapustila naša draga žena, mami, babi, hči, sestra, teta in nečakinja
Marinka Kušar
roj. Pevec iz Doba
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Za vsak stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo, za sveče, cvetje, sv. maše. Iskrena hvala tudi
zdravniku dr. Tomažu Mušič za požrtvovalnost in skrb. Hvala gospodu župniku Ferležu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Verbančič, govorcu društva Naš dom za izrečene ganljive besede.
Iskrena hvala vsem vam, ki ste se v tako velikem številu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi naše ljubljene Marinke.
Vsi njeni!
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 65. letu sklenila naša draga
Valentina Sokler
iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju ZD Domžale, še posebej dr. Poloni Burja, patronažni službi in reševalcem za potrpežljivost in trud. Hvala tudi Andreji Pogačnik Jarc in domžalskim tabornikom za poslovilne besede. Hvala.
Sin Aleksander z družino
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je 14. avgusta 2011 zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric in tast
Franci Kregar
iz Radomelj
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in ostalim za izročena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala, da ste ga spremili ob njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
V 83. letu nas je nenadoma zapustil
Matevž Burja st.
iz Zgornjih Jarš
Hvala vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale
ter
krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale
vabijo na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v ponedeljek , 31. oktobra 2011, ob 18. uri, na pokopališču v Domžalah.
Vabljeni!
Cvetje 2a V5Í ¿fvljenjske prfhitiostL
/i
p.!, T
' / /I
rjs; - .

J
Ljailiiinukit č, rt DarrŽAitc, teic(i)n OlfH 3t tfli'. Eli e i /i cwitb™ itrs. i i
-m, —
Tinini ¿as za fiiHiirnJAf.' J J. aktaiini utipffl ailg.skfll^ Í. n0pEmiiTAtafrrtfi