ozdarski vestnik Letnik 56, številka 2 Ljubljana, marec 1998 1:..--:'\ u 17-2723 1 [Jh 1 • 1/9 V 1e) !\tevilk! Oj,l'tOŽCMS1 j(OI:CJOV, jlozdnr~tvu 1\Jpekn konvencijA CeU.~ko I(OWOI'IIk tl dru!llVO ZVEZA GO:r.DAAStPfftnSOV. Nekljn~ zar.d nepnltlgo)enosY nown ra.rmeram. u I'IIC! pa uredi ulem ln ~go­~~~ spremqQ]o slc•r t o s!r>uptt alJ pe UJ .z.wc,e prt Ut8snitewnju $prajellb zakonlklh ..Uev? O$novno \'J)r&!~nje, na katerega ll!OI1III)O odgovot111za prt!SD/0 ~np~~l(>osll. je, 1111 je pri gospodarjenju: gozdoVI opl/ma'no upaš/evana fl0$podarsk8, ekdloJksln &OCAina fllfllfat! ClDpe/o.st/n dll/6 vse manj lnt&raso za rosno stiOkovno ln inovativno delo. ki je bilo ~~a pc>UbM odlika sloven$Jof strnjene gozdol'$he vrBI&. Vendar 1111 lake, v katelih (lado vsi PO ukazu tntslilllrnl/!o, ~lake. v kllterlh bo moten .strokowen ln B'fliJfTIBntiran dlal()(l. ki bo presegel okope le al Otlfl gozdetllre ~-To je edna un•sJjMI podtar;a lil ~rfe. Id 'VOd1 v ~in~fmprthatJro.rl ~fiiRWv"'gozdar#va Dr /1101< Winkler .. Razprave .. Goo< 91~ • f>21 9 o•97 12 ' 1) rcvo Pol""'l pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru rev Irja Polana f"'-~ Jll•f•cance of Foresl Remnants 1n agncultural Lanoscape al the Example of tht' p~,-t;ma Oistrict [)reklllu~a mod Leda.o ln Muro. V ogtaml klljinl.._ "' pojr.llja goa~ v DbWoJ tl~Piif l, <(lridciJoY. pooamcnih drave• ln •kupin gozdnega drevja. V elanku obravnavamo ­ go--"""· ~~z",..,."" tul!urno kraPno v revl~u Polana F>rlkazulemo denc>rometrleM ln,.......",. moano.a ~nih aotarkO\' lil< pmiJiemtt., notin gCISI)Cdarlen)a K'!ut•• betada: agrarna ICra~na. Upj&la,lcorldor, p ola-~ln U>e Polana ao. ~ UVOD l'llfRODUCTION Agnorna ~.,.. JWk i:UUne ~.lop~ manjŠI d~ e.! •ora.taro~tgozaov (ANI(O •962t .Aqama ~:tajna je osd prost.Of, kt« preen gozdi'Wh O$tan· """ kondo<1"v dr~ejkl) on usiii1JfJ8"r• vtl•k•h monQ'g&111Z118) ~uwmo kr3Jono. • O 11 .. iot.{7l drov!WIIh vrstah T-Nt! f· Tres fn&podarStc• vpl•v &ve~a. • •Je •z n3Jralf~J«lre-1/18duje seoem drevesnlh .,~ V •eso• lJiiog> p~SJJmuaa pmv lal<.o pa se s.laošajo laloe razmere PloOovlln eve lova d1evesn1h vr·st (bpovec, ce.Snja , bukev, tvasf brek. ~ 111 tre,m.. s<>} se h'ana najrazlifueJ~im ž•vals~im urstam. ce ne upo~tevamo hr.)sla. k1 • na dalet naJvecji dele! (28,7 %) in bukve (1 %), k1 so Uli aai neugodne ~•me (pozna mrazov•) dolgO , vet1nski delež /61,1 %) 3.2 Koridor Jel ije ·Brod ec 3 2 The JeJSje Brodec Conido< 3.2...1 Orevesna in grmovna seslave korJdorja J 2 1 Ccmr!or's troo snd shrub compo .. ~on Na neobdehlntlfll pasu med kmelljsknru površ111arm 1n ja. kom, k1 Je PO .. raMil dreomitlo. smo naYi N>S~Gdnje dOIUt.a 1udl umo •lluga Op.a1amo razi ke v gmo med levo ollvprequ otj~ 10 vetl4 M11'1 Lesno Ulogo smo doloall za celote/'1 oose~ koridol. ReziAiale smo uporabii za primerjavo in doloc~ev knten1e. pn a (10,3 %) Razen oeh oven Vl$1 u od pete <10 vkljUCno osme Oehellnske stopnje ne Jl01<''AJ"1" drug" dre· ve,.". vrste (pregled roca 2} Po Slevrfu drev)a so ce~~a (0.6 'Yol ostrohln< Jll:s.<> 10.6 % ) rn erem;;a {7 O "'>J nekolrko ugodneje zar>toranr Abwlu1n1 prt'Aada eme J&ISe lO bele ~ ler SlctOme<> dele! ega odsekak.oQ dli9 prHOf* d~""'~• ~. s svojo pnsomosr)O naJI'r\()Cnel• "'>>lvt N olwaroltv ~~ Pn """ ,_ kot Kritefrl u~1eval1 naslednja UQ<>reapolua"m>amogoe. krneiiJJiJsktm• zerr.IJISC• 1n kolovoz.•. v katenh zasla)a voda. v povpreq•J so d~IJŠI on konooIf.;in.ah, tO luajši od ot::vodn•h 'ge in povr~ine , ki sta najmar­kan:r.ejša el eme n t~ ~ori dorj ev, smo podal• po vrstah koridorjev na podlagi s:(l!czc Sinne, ot:like 1n položaJa rasti drevmne. Lesno zalogo in površino smo ~ceo 1li po t<:\te rij ~h , l<• smo Jih dolocil i na podlagi analize rezultatov IZ kor:dorJa Jelšje-Brodec. Ploskve z ve6kol10% podrasti smo obravf'lavali P~on•ca 3. Or.enb dcl2ine. ~i· kol ~ on 1bi nira r:c ){oridorje. Pri vseh treh oblikah (grm ovni. drevesni, kombi­nne, PQVtšine in lesne zal«>;~e !ga Growl-~tocli m % m1Jr(l• ha % m'lm' rn• % rn'lha !in()$lranstl -pasovol -drevesm On•·slded -tnJck lfBf> 6.400 6,2_ 6.1 3.90 ~.4 0,18 1152 4,5 295 En()$1ra"s%1 -p;~Sovnl• -Romblntra~l Ono-side<:\UinSIslransll' 293~ 28,3 i2,3 - 36.1 40.8 0.36 10.566 41 ,6' 293 D•ostransRl -paso~nl -kombln~an1 Two..slded • tl8ck -oombinfJ(i l.MO 1.3 11.5 1.49 1,7 0,32 416 1.6 279 Dvoslransl(l -tlnljski -dravesnl TWO-s/ded -Ilne -tree ,35.640 34,4 8,2 29,22 33,0 0.24 8.554 33,7 293 Dvqstrans~l -lfnijskl -~ombinllani r .\'Q:'sfded -line . combi.nsd 14.950 14,4 7,6 11 ,36 12.7 0.22 3.289 12,9 289 • OvoslranSI(j -tinljsRI -grmov<'i Two-sld&d • /Ine -shfl!b 2.620 2,5 4,8 1.26 1,4 - - - - Skupaj T~l 103,600 100,0 - 88,48 100.0 - 25.407 100.0 287 Pregleazaqa Stnlk!Uto korioorjev po delei•h v lesni Zalogi ln povrsm1. Po povrSini (73,A %) ln v slruktun lesne z• logo (7 4,3 %) prevladu­jejo dvosttanski-pasovr.i drevesni tn dvos lranski~linijski·drevesni koridorji. -----'..""~!!··~·..!:o:......:;a,...n .. ~ ~:za,a1rot" ~.cv.~ er .... ,.. DI'VJIP\I ......... .:I:,.'--=:..: ... ::_ _ __ _ S IJ(>vrllno Icl ha 'Ilo ha ... ... % ha '4 lvi % ~68.5 2,8 1 707 17,5 88 0.9 2.063,6 21,2 G 72&.3 100,1 •, QCZIII. "­ IJ,D . 82.1 . 0,3 . 100 . -C» • ~ gr."zdh ..,. 3.4 Posam icna gozdna drevesa ln skupine oozdnlh clrt vos · ....-,.-.. travniki na Gospodskem pri Veliki Polani r, •• ~M•WJ~~ 3.,; Solilary fOfest trees a11d !orosi tree groups meadows on - Gospodsko near VAirka Polana 3.4 .1 Grm ovna 1n dreve-1n1 aest.av• 4 4 1 Shrub ano b"" c:cmpo.ruon ol boe:~ Med tra\lf\Ucl n.t Goipod~em med Hoa2o on VeW> Polano P lOVil..-".., drewsne "'or-'n$le ctrwvosno vrste • OSU' JcSen (F'I.JNiUI ~ 'hhiJ <100 (Clwut L ) · -"""'IS....-LJ I•Jdo O'"' • tfna pOisd iAJIIVS ~· l ) • kmica wt)a ($.tli) frJtOI#Jt L. t U.l(l• (JfM • !.remu (P'n.u1u.s padus L l grrnom~ liTSie -crn.i ~62Ag (S41'WtAAI1 ltiiJfl L) • tOllodd (Rvbu5 sp l i r;~kcfa ($4/fi RUrlltJ L) Man1 ~e ule~nrne . kr •• vleUIO po terenu llf'k"l 10m dalet P<>l<>g ral<~~!< na]pogosto]e pora§to !rno jolh. Z.B ta21io 9Qldno dr-evo 1n il< upo ne gozdni~> dre'es ne pomen•JO 4"11C1111190ldllihd< e.e<."' ~ dtt-l)a. zato> smo pn popisu "* vtura!fti pbS~VI ili"Mnlt 11o1$Jno Il premec d.reVJa nad mentvf'?mm pragom ." ~ le'll\0 z.ai<)QO po n'etnO$(. ~~ j611UC11r\a ~ kondorJo, pn po$amiCnrh gozdnoh dreveSih il""""""' ll1Jf18 Po~ Wl deb&to pesua S11\..ktura dreves. pomešaneott """'~rolO""' QfYN dl!" ~ urecsJa \111$ Pa me· t.,. je za~~ tri dto &No~ lo$11e zaloge po et~ vrs1att,. M$10011f~ llrtlil 14 1.1 'Ilo l. ~ lel$Uiovao flePOS'eclno gos:!Odatsico korr;t 4 COSPODARJENJE S KORIDORJI, POSAMICNIM I GOZDNIMI DREVESI IN SKUPINAMI GOZDNIH DREVES • UANAGE MENT OF C{}RRI()(JS SOI.ITARY FOREST TREES ANO FOREST TREE GROUPS Go1-dn1 ostanki v revir ju 'maJok!s.no;>rOIZ"'Idr.o.loYnogas.padars.ko nr blfdlni§ko. klimatsko. vodno zdraVSI•eno e10tt>W.O. re~;reacijSI!o pe n obliemcsb, da se z u!;!roznoml s tro~ovn lml pool~gaml a ~ tovoo '"-!tUb • ure,ill:e za go spod~~ en;• z gozdno VegetaQjO v ap-nt knt~m ttven nasat, je poseben kra.;onsko • ureonver. ~> usrMnlve (1&lorskcm d~tu obmocnoga gazdoogaspod~rt.kf!Qa natrta. v dolu. ko nl)ravnava pm. ~;orsko planiranje. Poerobne smem«. "' u~te•a,o Joltankl.., 8 Z"*"~ oMq>oloh n~;q. v katare se vk~ ~ ". .= liQI ~ pt'Ut.oven.ll SptemernC v kmeOj5MJ. ,e ooveeno ~ ...u-: ~ I'IIOOa'l•"'alerusldaoevalea ruiiOoill pogle· CO\' THE SIGNIFICANCE OF FOREST REMNANTS IN AGRICULTURAL LANDSCAPE AT THE EX AM PLE OF THE POLANA PISTRICT Summary ~raltandscape is a ~ ~ llle agricul\nl use ol spece is the major ono. foresta are pgbootl put/led to tile soil wiVd1 wu less appcopriate lot olher uses Tllerelore on tuc.h alltldlcape the algnlllcarn» of loresl remnane Prekmurje regl011ls a typlcal agric:ullurallandscape. Iri whleh forests are only palches on a ooat made ol ftetda and meedows. Nowadaya lhe treditionaJ landscape of Prele Orkwtt&y se<:Ure va~ely, enable researCh and protect heriii!QO, ln order to se<:~Jre apPfoprlatt worlt with vanous forms ctf forest remnants the entire area of tha dl'!lrict hao been dlvldt.d Into six tandscape·planning unlts as to tho intensity of forest uUIIsatlon. the needs fO( generplly Ulerultunctions ol trees end the dlstribution and CCXl· loglcal Chara<:terl!lli<:s of lond&Cape elements. While WO!Idng we c.oold eslai:Jiish the lolloWing. • Theoretlcal bam lo< the ~ IWI>Ined eldsts (Foreslly Ad) yet lts numerous roles will have to be accepted bybroadet society, p!Opelfyownetsaodabprolessionaj.seMces: this Is a precon­dtlion for the lutuns exrstenoo of f~t remoa!ll.s Wllbln the agricullurallandSQij)e. ·FOlesl and 1oresl remnanto remain the moil natural oomponent part of a laod5Cape, v.t..oh Is of extreme Importance with heavy envlronmental btildena end cllanges in the laod$C8pe. the laner belng a ooose­quence ofde·agrartsatlon and European i0tegratlons Slovenia is becomir>g a member ol in the Mure Thero­IOle" is<1ecessary to plan the forest/tree ecologicallnfrastruclure ln all proposed landscape-plannlng untt.s in th<> long rur> and even ina broade< sense -lolho agrl~uttvrat landscape ,tn general. The managlng of forest remnants nas to be bosed oo the co-operation ol a•apece co-users, who$e goal shotlld be presef\led, 5lable end ·culturalland5cape. A forest er s lunclion Is thatof theOglaYIO il krajinsk~ o'IDiogije • UEK BF, VTOZO Ul goz.d&Jtatvo, Ljubl10na. zgg s. S0 2n~.J. et dl , 1960 ~etr,..i tlasaf_,_ . L,.a~,...,. Pllnjmnt do o 342 s. HtAONIK.O • ZAI'RAH J.tM ... ......,.."."..,.....,_,.."...,_,.~o--"'~ luajinah V lbom .. goularstn1n \esa.rstfl, ~ Sf 11'\ GIS, lf&i:lfiana, 1 11~112 l"f{)RVAT, 0 " 1991 Pomun Q014nl:h ost.an1t0111 '-rtovt'j\1 Polaha • V~ska di;JiomJ!QI ~bj).t UI'Wern., LJ!Jbfet'tt" 8F OodeW!k u po:dlrstvo. a2 s LESKOSEK. M .. 1991 t-ve motf.l "'' obrobni pasov• vodotok011 kol seslavn1 del agr-.rl'lh •koiiStemov m flJihov ltmobj~o -eieolo!.ki pomet~ ~ Sn4obnc kmetijst'IO \0/91. s .431 MA.RUSIC. J .. 1996 Matoaologjja nacttovan1a goxrinl! krn,ino -nBkateta tQoreric'-.no ithod!Sta.· GozdV. 54, 9. :\ ~ 16 ­-4}4 PROSEN. A t'l9:) So..,._Utejanjepode:el$keg• proawa ·l<'atedra Z·> ~nrsko 01•"._. FAGG, Ljublj•n• t SI) • S.loiOI.E.J.I . 1994 ~...,.za_.,-.. .. --·aoooit.--gwoo. . Oo>otn vooa. XVI. Go.tdot>IU stucljsiko slilQ""PC>dor•urn ln """"'""""llcCOOOI$kempogledu.6epf"".seknlv-........,.vptalost , S.S.....upt~rfedrU\'f\l~gotdovpoaa•eraal "..,.,",~on-(Irino)-zol'lcaullrot u•o•lan v novih •t:l!ftoran K.ol.no ~edo; IOrllltaVno~ z gazzlolll, ".,_ .. tuY!ljgozdo\1, "'""" goldara""' on an ona~".. d 1110 ~-~.laresl ma._....,. and~...,.,. loclort indlc:alin9 lhs lnluence o-lnlonool""' '""''"'Il. nlomily and ol!iaene""'l'"ollht~olli'oe~09'••-"*' tooall>'_..f On".. basa ln<~ aoxoordlr.,. 10 IM...."" o­........ llf1d~llll CIO • tgiN>.,.....,. Ilo-hi Ile._ S)'litem ol ~'lllure beol-­_. ~~at.tas:ntnskego. gospodarskega, organrzec.;!okega ln stro· \ O<.•oO-uatnotlt!llal""'!". t.o POSeb6j pa z m.ronaln&Qa vl(jokl 'VlJ)Osi!Mt&~ n wo~a<~~,anjo I'>O'j)i()&r•h or>~~tdft'' d•tavne (Javne) poa I.Jdi """'''"""1 ot !Zbcoljšale Po dobon ~ leNI ,e loJIO :10 •-.. ~ m.tno tNIIIlhD u~ •.x~J8. pr!dYsern pa ubn­·~1 ~oollmdno zulllwlie~ s.sfen>a sona.a..nega gos~ 1t1r4e-o. liUIOt> ~v~ 19!)1 1998 ................ ~ rllbl. 2 o._c~,...n«r o){(IA/.'o/olflQ<• "' ·~81 •1190"._ It' Shvltr.Niil Jotr.JJ.t .~.,.naoj~k.h ..cenr oz•Siema !"trend e~o~o nospr~tenJiiir~~mlja010 uervJov u.So~'tenzrw>OSI see&llf i'> 2 Vid ·~a povee&vanja lesne zaloge seveda ugoci1a, veroar pa ob upo:llftW"'\f OO!eklrvrlih naravnih, socialno-eko· ~ni ti:eoes;IIIVJSi rru ..,..,.,.910'-v>S 1987 11199 199l 1993 1996 ilja'JfJ I Ct:JIIifen CJ,. 39,. J, ... lilO U% l.lstr.>ti ~ 9 .. 8,. e" .,. IJ\'; ~I Tolal 24"1 ~ ... 16" 18 '1, 19 ." '.Il! "'"""""' ~~ golil••"· s;;,."." 1'99'5 ,.,.,.,.. tllll! " BCG>.YAJ 1 r 91ffill!...., 1 996 ()pnmtoe·lndeliNm 25% :.;1 ~e~veo-2 fn!kv>J ... E oh I~Odolu ~Li flO'--....­ tfiOe s...-"."",.V'"' ...,.. ..... d,., --!OINc:tr .. lli9E _...,." n ll1r>lh ralrneJ laH< .o lO' aža lidi ptb "'l• z.sebnoh gozdo\'il [)'.,; ('C)nCa t 1 lllraa polll!tall!3 dele2a v~I.Jh set:cnj po letu 1 :a'>:w do!iat ~secenj nadalJe ~lvpatlna 49% ·~ '!1961 J.,L-""'!j!dne s!flft1U.a slulba ~ soodtxlde) pa " v """"lovMJu z IMtnikJ gozdov tJ~ bla" Pn 1..m so Ullo """"" • b \! doo•lr• p•oraCvoska srceJ v lea. •~1 ) "'101>11 p~ i4 sorac J" gozdov Oeb~llnaka llruktura poseka O!•"'"w Suue~uro of F" et~"'• Uellfll m;IUI Sllvk!u•& ~je lallkO,.,.... oo."."......,.""' za ullvmc P'~"JO '~""st> ~...",a ek(li<)Slah n M«.omsl<.oh lunko! v gozda!e)O. ~Je dooeinska "-"'"l Lo .... ,bo4Qo&r,.,, V~ iiOidovitT V obdotf\1 1961 IM<~Prlnlel'~z~·n ToKa-~ tfttuunt , 1 ..,._~ --"""' ., So.'Onall' f..:wcu " N ~~ • · ~~ pOtftJtt1 Of.WI'!W"td"',. ." --'"' ~·San.Un~ p:~~»>t •~tv "' ' "'nb­c:J~Qq., ·,~t ll)IC Wv.._t\ 19t4, t1J9b r 19:1& vab.,_,,, VCJ~do­ K r-• S.r..cl.,. d to~v> konkurencnost« gojitvenih in var­stvenih del seveda potrebno njihov obseg obravnavati skupaj. Preglednica S kaže. da je obseg gojitvenih del v primerjavi z gozdnogospodarskimi nacrti v zadnjih letih zelo nizek (35-44% ), obseg varstvenih del pa-zaradi velikih naravnih motenj-zelo visok (74-123 %). Obseg opravljen;h gOJitvenih del se je v letu 19951ako že nekoliko povecal. v letu 1996 pa je zaradi sanacije Vrsta /7}pe Enota! Unit 19t1 -2000 1994 1995 1996 Obnova Regeneration Ha / HectafB 2.848 1.183 1.239 1.001 % 100 42 44 35 Nega Ha/ Hectare 21.637 8.738 9.503 7504 Tending % 100 40 44 35 Varstvo• Dnine 1 W.days 19.209 21.376 14.153 23.615 Proleclion % 100 ~ 111 74 123 Vir: Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) in Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije v letu 1996 Opomba: 'Pri nacttovanem varstvu je vklJucena postavka )>OStalo varstvo«. pri opravljenih varstev nih delit: pa le porabljene dnine pri varstvu pred podlubnik!,_ požari in drugem varstvu. Snurce: Programme of Forest Development in Slovema (1996) and Report on the Activi· ties of the Slovenian Forest Service in 1996 Nole.· 'The item "Other Protection" is included in the planned protection, whereas in the performed protedive measures, only the working days needed for the protection against the bark beetle. fire are included. _ _!!!!"-F U~ IK)rigl sis1ema SOi"lafa~ega 901p0C'8'J!Y! l go.ldCWt v ~ gotcJOVOroii:>OO DOOO•lleQa upada (na 35 %) Nasp. ol•~ on slrMej~ ~eno oman"' -..weaa pn varOOega va~ IVa in sanacij gozoov bl bl 011,e11 ;j011Vonih dftl '' gozdovih k• je vezan sldbule.lah~o tnrv~ ~· V pogledu Zagola'AJili"Ji' uktepo. ~a r s.an80l90Z""'' Z GS pe gre se-veda ob•·attJU -o-90Zdov uo :>0211ro..-. ubneil •I'IOVega• sls \ema Pr gr• _..to delih ~Je llfedVWm llteN zek ~ redt.t!nJielve­".a!<<" (.::0 ~ ZGS le ~' v le lu 1995 OZIIO<"la 2• '11 v leru 19'.)6)1n dr09""" a~ovv U$$!rol1 govlo:Mh Za sofonanc>ra"fe slednjih v pror<~cOonu "...._,"' 41>,. DiiC> UIQOI~oh Sledstev. Dodaloe vvokc je oskati zlasb v ZJNO.Se ...... ~ utlnluMto$b go5PI,eoos~ lastnikov za delo v lastnem gozdu, • ~·r ovantu oniereUI u ~drulev&"J't lastrnkov gozdov· za racion"lnP.JSe gosood~ td Zadn,i d~ ~'pa $e obseg oz·tedenoh negovalnih del in s lem 11.d redtenJ Jpo pomOlu ZGS ta leto 1995 1n 19961 zarado velikega C11>Se9" vaf.lveOO·S3"8oj•~ih ~ecenj2n o~Vje tudi V Oržavmh gozdovih (89 ._. \1 lf:tJ 1~9~ ozunma 86 '%v lelu 1996.1 Vphv S I S i em~ proracuns kih spoobu~ glede vlaganj v gozdove 1e Col tore, zarado premajhnega obsega sreds!e'-' obct Hn o pre~ 1bek pn 90,1tvemh dehh, posebeJ pn negJ gozdov, razm~toma ~an pa pri varstveno·san&CIJSk•h dehh Gozdne prometnice Fore!-1 Cnmmunicauaos Gradnje cest v ncvem $istemu roto. e. ~· p •ora cunsko sofinancirani& goadaot doslej !e no b1>oe9u 1oot dr!A'II'Ioh (ylej po.ol.~e o e~e) 'leiiJ t996gapre..~rn trvt."-,e srodste• Slan)4 gotcjnoh teSI jozk& V drt~vnl" gozdovih pa 1• bol v ladn,em :e1u vpfov ~ re dokoncrlo uresnolen&ga. colovolega sl1;1ema vt~rlevD"J& cest celo negativen (ozpad finar>tnoh sre.1 162 llt>'>U 109 45fi lil 1n 8P .'Il 'i1 lo POn on .,. ~ tllhe s--i'otMJ s..-..-• ,.. ''" 18116 243!124 111 l'o'lll64 1'] 5J2JO] l•'J &15 190 1(,0 P,eyodoo;;o6 Gc>arle ....... ~ -.. ..-.0\-~""' .,tldln.11~··~-~ r-ll.~d~ ....... .... clt.-.1>41' ........ ...,...; .. ....,,_,.lhe ·~· ~~­ "-.., -.:'! f~FU~--~-..~ 01<-.nf Cena le$0 ln~ !lpOCil)uCI 1994 1996 IP SIT'm' 10 '• ~~r.--· ~SIJC)dtlo.olo 'AcnW--•" • vlogarljll / BA>bgQI 4 tB<:Mr:a/......".llfS • 10 .na J1QZ1i U.l:M 1 POOFcFoiM!s.tvG/PFS} ­~ '1 '1; .. ' ~"""'~ .... ­ ·-....._s ..... ,.,.~v-... "_. J'-gomla-W!i>a ,.. ..... ~~ 5-0il6 &15 189 656 1210 3M 85S IDO .. ) 11 20 6 " 6710 1105 2~ 965 1 SlA oi09 liZ. \'Ol "S>.IM ~.,. ~"'~ ~ -·· ··~ o-,.~. 1:1!16 • • · ·~ ,,.,,._. !l02d:D ard FOIBt jtw Ro,ao.t.l< d-.I"ALF) "'Ril~...o'oro­·~~v tetft 1994­IQgfi •Sency ol Fnt~Wf PonMn pfov ouoma ubne<. '""'lo nepo;tedne (sofinancirani• d&l) ln oosredn~ (Onano r;m1e JGS) pro· o{KtJM)o~ 113 gosp:>d,Y,ettje! gJnslo;e spc.1b!ldft oo klJUb"'""""~ .... st.;ognaqo po 'etu 19\14 v le lu t996 ! • dosegle s~ oo'om goldov k """"o p1evee ,.,.,..,.,.,.,". (~ %) Gtede naoo~)a gozdov (1 996)hl morale ID$tavl"· da bl t>ie octrnaiN! prcncunske I!)Odbude dGS•tene ta v le lu 1996 pa tJ le-rtJ'Ivtlo QOZdllfSInom•<·o go$j)Odaf)MJa z 9"'d0v• V P:lrllerJa·"J :z neka'lefnm drugnn1 drtavom1 predstavtja dele2 nepo51ednrh $p0dbud lastnlkh spOdbua (FERLIN 1996) l:e bi ~ Cl!Jl.mai.'Upm;jfaml/lagaRjvQOZOOIIe. 0<1b MOO&rednoo wodbude lastnO!. om go:dovdosegfedObnn 70<\L avs~;j~ (pt&o vs.lOpO"' v EU ) 11 %bavarskih oz11oma S% Svl.."".arsk•h spodbud Na dlani JP. torej. da tM mot' SI b•lt OOseg neposrednih s;:.od011d %8 ohrsn,anfa in S()narn..-·ru r3ZVOJ gozdov v bOdoce -~e pO&.ebej v 100 vkljul!:evanJa li EU .. bistveno veCJt Suo&ki gospoclarjonla z 9Qtdovl forest M~nagelNnl <".asis V oržavnih gozoo'llh so stroSkl gospooa•,eo)a ta tasebot J•h. tal. naettno ~e ne sp,e•nlramo ~v pnmerJSVI.S prodaJno cono k:lsa izredno v1~1<1 (l(l>'egledn;c., a: Na drugi suano ,_,., :arttdl t~a upadaob5eg (tlzlcn1 "' vrednc»ln4) llfagan1 vQ02 r-"""" tSITI'm'l SOJI Totoi-'SI'I; 1 94 93 .99 91 S>#' 68 67 82 69 o: Sob.:' "11"3' ... , Cullllg ottd ""'**"' "1 18 11 13 rs z:r -~~~~ ~ j ~'Fae.stiDOds~l 1 8 7 • W $bac: ,,....4!~ reo~ .n !)O!•JOY R~OiiU: Slotvert~jt! (.'!oc:wnW ~· 60 ~~ 1 'to prcc!ai'W: CM\0 lesa ~ .;.....A"L• fot Ag'ci.A:.nl (..af\dS iJtJd Forest r;l the Reoub•'IC ol Sioven•a .'f AU} lt/(JH • • 1"\lratt&nie pmlzvnrtnih strn$kov Ir. stmSkr.v vlaganJ v gozdove). C'it h.ld• S•t.tomSkO..Ot'ganiZacijSkl (neorganiziranost Oz.irOI":lB fclldrobf!e"1'01;t v :ll~ebnem sektorJu. v dria·Jn~m pA neurf!Jen-nr,t koo ces~JSklh razmenJ.lf\· ko..s•8 oxko(uc•tev motnosti tr.!nega dolocaoja c:iroma prever)ant& suo&­wov { "'~' ".., plaf)l1(1 konr."~ijo , dOdafnr. pa tudi nespr"JemiJIVillot"lttt'v pn· ~tol""" " otlooma n91og med Skladol11 kn1e1ijskih zemljisc ln goz kor)~ ;;~gomo.olt lt'ISta:e .'~est s •r. rr•e 199.r. 199~ ~rfr)d r~t'"' % :;t &eiMQ .Ot~$} k :r-,.".,.d.-..-,. .. 1119C •9!16 1ll06 ""'~ ...__ "'-llQGZIIC>o f:t-,..",.,,.. IOIUI•ISITt->~ 11&1 S3ll 27 S2!l ~c~a-.-....,.sos· .dlll ·~' 9 1991) s:.;r • ..,. .. .....-~ ~J ~ man.tlgiJt'rtM: ~ s:l!l.e .'ote:Jts :11 ll>el~,r-­ ~ $1.1oc"-"tornlpiUt~R-·~,. Ct>ar!U 'SOS el.rloca,.s-..Ju..._o_ "V-•h~oo~IJC SlrO!oodocl.l""'"""'i<(_...,o l:.&w'" 20""""' 11o101 ·--""~ SI~ S....." ~'<>~~"",~--~Uc/tne ~OII«'~dt•--\>'~ ~aAe' ' NrV~CWJJ :1 tili SlowtwnronJJ s~ .. lifldar.wa lf}fli,(J/ t;.,. ~:NJ$.dNFALF Ferlin, F.: Uspešnost novega sistema sonaravnega gospoda~enja z gozdovi v Sloveniji Skupni rezultat gospodarjenja v državnih gozdovih je v zadnjih treh letih na strani države oziroma sklada sicer še vedno pozitiven, vendar pa zelo skromen, še posebej ob dejstvu, da nekatere strokovne naloge (npr. nacr­tovanje, izbira drevja za posek itd.) sedaj niso vec strošek gospoda~enja, temvec strošek proracuna. Omenjeni sistemsko-organizacijski dejavniki tako v doloceni meri gotovo negativno vplivajo na uspešnost gospodarjenja 2. državnimi gozdovi. 3.3 Lastniki gozdov 3.3 Forest owne rs 3.3.1 rnteres in usposobljenost 3.3.1 lnterest and Competence Pri lastnikih gozdov zaenkrat še ne razpolagamo s kvantitativnimi trendi razvoja nekaterih najpomembnejših "odzivnostnih" indikatorjev. Znano pa je, da se interes in usposobljenost lastnikov gozdov za gospodarjenje z gozdovi zelo razlikujeta po socialno-ekonomskih kategorijah in velikostih gozdne posesti. Število in resnost nesrec v zasebnih gozdovih sta pri nas še vedno zelo zaskrbljujoca (MEDVED 1992). Usposobljenost lastnikov gozdov za strokovno in varno delo v gozdu je hkrati tudi ena najšibkejših tock sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Ob poudarjenih izo­braževalnih aktivnostih ZGS-po porocilih ZGS za leti 1995 in 1996 so bila opravljena že številna strokovna usposabljanja lastnikov gozdov na podrocju varnega dela v gozdu ter gojen ja in varstva gozdov-ter sicer narašcajocem interesu lastnikov gozdov za izobraževanje (MEDVED 1 BEGUŠ 1997) pa je pricakovati tudi ugodnejše trende na tem podrocju. Vsekakor pa je že mogoce trditi, da je vpliv sistema sonaravnega gospodarjenja na lastnike gozdov v širšem smislu (z materialnimi spodbudami, strokovnim sodelo­vanjem, svetovanjem in usposabljanjem) zelo pozitiven. 3.3.2 Organiziranost 3.3.2 Organisation Poseben problem je pomanjkanje interesa lastnikov gozdov. da bi se združevali, tako v smislu racionalnejšega usmerjanja gospodarjenja z goz­dovi, kakor tudi za racionalnejše (skupno) gospodarjenje. V tem pogledu novi sistem -ceprav je bilo s programom razvoja gozdov predvideno, da imajo združeni lastniki prednost pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih (za "druga" redcenja in premene gozdov, za gradnje gozdnih cest), pred­vsem zaradi popolnega pomanjkanja tovrstnih materialnih spodbud, še ni prinesel nicesar. 4 ANALIZA URESNICEVANJA SISTEMA 4 ANALYSIS OF REALISATION OF SYSTEM 4.1 Program razvoja gozdov 4.1 National Forest Development Programme Obseg proracunskih sredstev za gozdarstvo je po letu 1993 sicer na­rašcal, vendar pa je bli o zaostajanje v primerjavi z operativnim programom, še posebej pa glede na optimalni program, preveliko (glej grafikon 1 ). Tako so v letu 1996, sicer prvem letu uresnicevanja sprejetega Programa razvoja gozdov v Sloveniji ( 1996), skupna proracunska sredstva pokrila 76% letnih GozdV 56 (199B) 2 _F_o_n_ln _F_U_~ """"P" _,. taWIM1egago'09' J 20 -o-Vl ... GANJA • ~tf$1 0.0..'001'>()<11 ... -s-f :'~ """~'""'""'""""""'ol~~­ ,".. • >YIIf>J.:scyklt I!XIf 1119,_190!1 "'nt< ~ht}'Hf'y ......... ID'OpfOI"" .. iiKI~•I>JIIfiOI"'Y•N 1 ' ' " ......-.., ~btiW~-~.IoJ!10""" ..",,., , .. t;tt r~ IN! t~~-.arr.lJ .\(1(11.' •'trl for*'I....,/"'IIOW'If.Jr.eo ~ pn:r..o o'd1 ~ Oplomalnllll 1<\ liC6r ~~~ JOS 84 % (79 '-OOIIINlfWI). Orl vlap&nJih v (IOldeve 1>1 >e ~7 ."lo tnih polrM (U ." 0(>0_,1 Ob rem )IJ za•J•ISJanlt v pnrnol!f" l operaltm.." proorerr-P"' (so)l~enJU Oo Olo!<~h' vtaganr maulo 26 "'· pn 'lr!nnl~n· ~h.'V7dr1~9Qid­"'' CAlSI) p.1 kar •O "'o Pror~un~a uspe&t\0$1 pa !lJO poo11o••lC>"0~1 goz­d3·sMI je oo rako 4110 opa. 4.2 Javna gozdarska služba 4 2 Pubhc forest S&MC8 4 2.1 Nocnovon,~e rn 'PtemiJIBJt razvoja gozoov 4 2 1 Pl3nrng ane Llornor>n9 01 the For•• Oov.IQor:".nl Izdelava 901~ nalnov)t po porot~oh ZGS (to tell 1995 r l'l9111 ~ 13 'lO pol/fS.. go2dOY leloo. ~· Je Jat z• 27 "(,pod ""'"""no ~1110 -110 '11.! Rulogo so P<••ino ob,.._IM>t ,..,..,. ~anJe zamuc:1 lZ ~:WlHe:tlost• decentraJrzaclfa 1n oDltko\iante novega ~ flaCtlQI<......., neupoqena Sl$1&m•zac~a dehl'leoli?e­ .... ..,., ol (1'0 _,.. ........ ,. ""­ .. Ferlin, F.: Uspešnost novega sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji vse gozdove do sredine leta 1998). Tudi to zaostajanje-povprecno kar 43 % v zadnjih dveh letih -je vecinoma objektivne narave (velike zamude v preteklosti. zelo velike potrebe po varstvu in sanacijah gozdov, dodatno šolanje revirnih gozdarjev itd.). Kljub temu pa bodo v izjemno kratkem casu vsi slovenski gozdovi pokriti z gozdnogojitvenimi nacrti, kar je nekaj izjem­nega. V letu 1996 je Zavodu tudi prvic uspelo izdelati vse (letne) lovskogojitvene nacrte obmocij, kljub težavam pri sodelovanju z lovskimi organizacijami, saj še ni bil sprejet novi zakon o divjadi in lovstvu. Z nacrti je ZGS tako prevzel pobudo tudi na podrocju usmerjanja razvoja populacij divjadi ozi­roma njihovega usklajevanja z okoljem. Pri spremljanju stanja in razvoja gozdov velja omeniti tudi nadaljnji razvoj sodobnega prostorskega infor­macijskega sistema za gozdove, ki pa, žal. ni potekal v tesnejšem sodelo­vanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Ob zelo intenzivnih aktivnostih ZGS na podrocju varstva in sanacij gozdov v letih 1994-1996 pa bi lahko rekli, da se je koristnost in ucinkovitost javne gozdarske službe v preteklih treh letih posebej izkazala prav na tem podrocju. 4.2.2 Usmerjanje gospodarjenja z gozdovi 4.2.2 Guiding the Forest Management ZGS je v letu 1996 pri svojem delu izdal preko 52.000 odlocb (porocilo ZGS za leto 1996), kar je 18 % vec kot v preteklem letu in kaže na povecan obseg sodelovanja z lastniki gozdov. Zelo pozitivno je tudi, da nanje sploh ni bilo pritožb. Kljub velikemu številu pa takšno število odlocb verjetno še vedno ni bilo za­dostno. V zvezi z odlocbami oziroma upravnim postopkom in njegovo raciona­lizacijo pa je s strani ZGS potrebno omeniti tudi naslednje pomanjkljivosti: -odlocb za "redno" secnjo predvsem zaradi evidence secenj temeljece na njih ZGS še ni izdajal za obdobje daljše od enega leta ter na svojo pobudo (tam, kjer so že bili izdelani gozdnogojitveni nacrti). kar ni v skladu z na­ menom zakona; -izdajanje odlocb za gozdnogojitvena dela je bilo skoraj izkljucno vezano le na razpoložljiva proracunska sredstva, kar ni sprejemljivo ne iz stro­kovnih kakor tudi ne drugih razlogov (npr. politike do proracuna); -ZGS doslej še ni v omembe vrednem obsegu zagotavljal izvedbe z od­ locbami dolocenih, neopravljenih del v gozdovih (res paje tudi, da zanjo tudi ni bilo posebej zagotovljenih sredstev iz proracuna); -ZGS doslej v gozdnogojitvenih nacrtih prakticno še ni izlocal površin, kjer individualna izbira in izdajanje odlocb nista obvezna. Zelo pomembno in obsežno je bilo tudi delo ZGS pri usmerjanju mate­rialnih spodbud lastnikom gozdov, njegov obseg narašca skupaj s številom izdanih odlocb. Povecuje se tudi število izdanih (pozitivnih ali negativnih) soglasij k dovoljenjem za posege v gozd in gozdni prostor. Zelo ucinkovit je bil tudi prispevek ZGS pri usmerjanju oziroma zagotavljanju vzdrževanja gozdnih cest skupaj s številnimi obcinami. ZGS se je prav na tem podrocju -preko priprave letnih programov in sodelovanja pri razpisih za vzdrževanje gozdnih cest po posameznih obcinah-uspešno uveljavil navzven. uspelo pa mu je k zagotovljenim sredstvom (lastnikov gozdov in proracuna) pri­tegniti tudi dobršen del (okrog 1 O %) sredstev obcin. 4.2.3 Ocena uspešnosti javne gozdarske službe 4.2.3 Evaluation of Efficiency of Public Forest Service Glede na omenjena dejstva oziroma kazalnika, ki posredno odražajo obsežnost in kakovost (strokovnost) dela javne gozdarske službe, lahko Gozc:IV 56 (1998) 2 Ferlin. F: Uspešnost novega sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji na splošno ocenimo prva tri _leta uveljavljanja in delov~nja Z~S ~.?t us~ešna. Ali povedano dr~gace: nov1 s1stem v goz~~rstvu se je v naJveeji men ures­niceval in najbolje deloval prav na podroqu JGS. 4.3 Izvajanje zakonskih dolocil 4.3 Implementation of legal provisions za celovito oceno sistema sonaravnega gospodarjenja je pomembno, v ko1 1 kšni meri je bil novi zakon že uresnicen v praksi oziroma tudi, katere od njegovih dolocb so doslej ostale še neuresnicene . Tako npr.: . niso še bili izdelani nekateri podzakonski predpisi (o gozdnogospodarskih nacrtih ; o razvršcanju gozdnih zemljišc v katastrsko kulturo ter v kako­vostne in katastrske razrede ; o varstvu gozdov, o gradnji, vzdrževanju in nacmu uporabe gozdnih prometnic; o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati koncesionarji za opravljanje dejavnosti javne službe); . podeljevanje koncesij za dejavnost javne gozdarske službe se še ni pricelo (zanje zaenkrat tudi še ni bilo potrebe); _ novi zakon o urejanju prostora še ni bil sprejet, zato še niso zaceli izdelovati prostorskega deli gozdnogospodarskih nacrtov, tovrstna dolocba zakona o gozdovih pa je sploh vprašljiva; . ni še bila opravljena (zakonska) razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom; . enotni sistem vzdrževanja vseh gozdnih cest še ni bil uveljavljen (skupaj z državnimi) in ceste s pretežno javnim znacajem še niso prenesene na obcine (ceprav je ZGS pripravil ustrezne strokovne podlage), ta zakonska dolocba pa je najbrž tudi neuresnicljiva; . sporocanje lastnikov gozdov o sortimentni strukturi poseka (statisticni podatki) v tem letu sploh ni zaživelo in tudi ta dolocba zakona je tako ne­uresnicljiva ; -koncesijska razmerja v državnih gozdovih še niso bila urejena v skladu z zakonom itd. Z vidika uresnicevanja zakona o gozdovih, ki je seveda sam po sebi prav gotovo izjemno zahteven, bi bilo mogoce splošno oceniti, da je njegova uveljavitev v praksi na dobrih dveh tretjinah poti. Precej slabše pa je bilo z uresnicevanjem zakona o SKZG in sicer pri urejanju koncesijskih razmerij z gozdarskimi izvajalskimi podje~i. ki se v dolgorocnem pogledu prakticno še ne uresnicuje . SKLEP CONCLUSION Ocena uspešnosti sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v letih od 1993-1997 temelji na naslednjih temeljnih kazalnikih : (1) splošni trendi razvoja gozdov (lesna zaloga in njen prirastek, biološka pestrost in stabilnost, ekološka sprejemljivost secenj, usklajenost divjadi z okoljem. poškodovanost gozdov), (2) intenzivnost gospodarjenja z gozdovi (obseg in struktura secenj, vrsta in obseg bioloških in tehnicnih vlaganj v gozdove) ter njegova ekonomska ucinkovitost 1 uspešnost (proracunske spodbude, stroški. donosi). (3) interes, usposobljenost in organiziranost lastnikov gozdov. (4) uresnicevanje Programa razvoja gozdov v Sloveniji (financiranje in sofinanciranje). (5) uspešnost dela javne gozdarske službe (nacrtovanje in usmerjanje razvoja gozdov. usmerjanje gospodarjenja z GozdV 56 (1998) 2 Ferlin, F.: lJspesnost novega sistema sonaravnega gospodarjenja t. yozdov_i vSIove_~___ ____niji __ goLdovl, strokovno svetovanje 1n usposabljanje lastnikov gozdov), (6) kri­ticna ocena (ne)izvajanja temeljnih zakonskih dolocil. Analiza trendov posameznih kazalnikov kaže. da se je novi sistem v gozdarstvu ob upoštevanju objektivnih naravnih, gospodarskih. socialno­ekonomskih in splošnodružbenih razmer ter materialnih možnosti naše države razmeroma uspešno uveljavtl. Pricakovan oziroma že opazen je njegov pozitivni vpliv na ohranjanje in nadaljnji sonaravni razvoj gozdov kot ekosistemov. Pri tem velja še posebej omeniti vpliv novega sistema na zmanjševanje ekološko nesprejemljivih secenj Jasno je iva žen tudi njegov vpl1v na ekonomsko uspešnost pri gospodarjenju z gozdovi, saj proracunske spodbude (financiranje javne gozdarske službe m sofinanciranje vlaganj v gozdove) že predstavljajo skoraj petino prodajne cene lesa. Vendar pa je takšna raven proracunskih spodbud -posebej v primerjavt z nekaterimi srednjeevropskimi državami-še vedno obcutno prenizka . Posledica tega je tudi nižja intenzivnost gospodarjenja v zasebnih gozdovih. Sicer je vpliv materialnih spodbud najšibkejŠi pri goldnogojilvenih vlaganjih (najnižja raven}, razmeroma mocan pa je pri varstventh in sanacijskih ukrepih ter tehnicnih vlaganjih (vzdrževanju gozdnih cest). Pozitiven, vendar še vedno šibek, je tudi usmerjevalno-spodbujevalni vpliv sistema na lastnike gozdov (z materialnimi spodbudami, strokovnim svetovanjem tn usposabljanjem). Njihov interes ln usposoblJenost za stro­kovno in vama delo v gozdu se (sicer pocasi) povecujeta . Doslej pa je bil prispevek sistema odlocno premajhen pri spodbujanju združevanja lastnikov gozdov za skupno gospoda~enje z gozdovi, posebej zaradi izpada tistih materialnih spodbud (npr. za redcenja rn gradnje cest). ki bi posredno lahko prispevale k združevanju. Analiza uspešnosti uveljavljanja novega gozdarskega sistema v mate­rialnem pogledu v preteklih letih kaže. da je razko ra k na tem podrocju prav­zaprav še zelo velik. Uresnicen o je bilo šele 62 % optimalnega programa razvoja gozdov. 79 % pri javni gozdarski slu:žbt ter le 44 % pri vlaganjih v gozdove. Prori'l cunska uspešnost, pa tudi pomembnost gozdarstva, je bila tako. kljub spre je temu programu razvoja gozdov, ki pa ;ev svojem optimumu dokaj visoko zastavljen, v preteklih letih še vedno premajhna. Na podrocju uveljavljanja in opravljanja javne gozdarske službe je bilo v preteklth treh letih narejenega zelo veliko, ceprav s€ vse naloge, zaradi objektivnih razlogov še niso v celoti uresnicile. Tako bodo npr. slovenski gozdovi v razmeroma kratkem casu popolnoma pokriti z. gozdnogojitventmi nacrti, kar je izjemno tudi v mednarodnem merilu. Tudi lovskogojitveno nacrtovanje se je že uveljavilo. kar je v smislu celovitosti (ekosistemskega) pristopa izrednega pomena. Krepijo se tudi aktivnosti javne gozdarske službe pri sodelovanju in strokovnem izobraževanju lastnikov gozdov Na splošno je mogoce oceniti. da javna gozdarska služba -glavni steber sis­tema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi -predstavlja tudi njegov naj­uspešnejši del. Analiza uresnicevanja drugih pomembnejših dolocil zakona o gozdovih kaže, da se tudi ta -pretežno zaradi objektivnih razlogov -še ni v celoti uresniceval. Najvecj i razkorak pravzaprav obstaja na strani države, pred­vsem z v1dika nekaterih. še ne sprejetih (podzakonskih m drugih) predpisov, nekatere dolocbe pa so še ostale neuresnicene tudt na strani Zavoda za gozdove Slovenije (predvsem z vidika izdajanja odlocb in zagotovitve nji­hove izvedbe). Z vidika u resnicevanja zakona v praksi pa bi bilo mogoce podati splošno oceno. da je njegova uveljavitev šele na dobrih dveh tretjinah poti. GozdV 56 (1998) 2 fo~l n, F' 1.11~11001 ~ s~ ... tema---'_, v --;,;.,~je~ ule$1>oU~ a~tona o Pli>du ~ meU(SI< •h zemlj.U ln go:u:tlC• ~ uprallfjltnjo !lr:!avnoh 9DlllOY .ar ~ ono,.~a ra.moerja z goz<'<'"'' ""' reUSir&tne :aleo,sl\l>l 2em1~~ on go20ov Reput>._e ~""'~'""' 1er lt~~vO!ev mo1noeti lrir>e9" ddota"fll onroma P<&\lli<)a11fa ~t!;o '>; k-JSJ.Jh oa,atev) $011eQ4ilvno vplovakt 1u0t Ool ellonon>siiO us­"" ~n.-.st ~rj-1-la)ure Forest Managementin S!o'Jenia fn t ~,years from 1993 trn 1997 1• based on Bn ana1xsls of the ltindamenla1 ecol1>9fe&l, forost management and ~ic fii.Otors lndlcallng t"o sy.stem's ) nn ve~~ce (ltends ln forest development inlensit}' arld •fficieocy o( forest menagement, re action oJ for<~sl owners), es well as on ao analysts nf Iht ln<;!Je&lots 1\aS'.sho\NJI, -a J>OSiUVe Influence bn the furlher developrnillll otlorests, as .well <~S ~,e conserJatioo oflhelr bJolog~ divGr$lty. ~ reductbn 0 11~~ 111119 ol eCoiQ!Jically ~nacceptabl e l'ell,ngs. and, ll\l:lireatly, a mrligatioo.ofiorest do<:l)nc n roce~s~~s; • an lmJ>9rtanl conlrll>Ution to tho e~onomlo e "l cie~cy ofioreslryLas lbebudg_etary lnoenlive to forest own· er& (flnnnalng a Pu bile ForestSol'lllce and co-Rnanclng lnlleslments) r<~ p resenls almosta fifth of t~e seJI­ong fl(lca for WOQ.d • lhal lhe extent to wllleh lhHIIV{cultural mcasl.lremenls {haYing an impacl on !he <1lfa1ily and stabnhy of fore$J,s)1!r611'11plc{!1enlcd Is too low dli o to the ve ry lim~e a buifge)~ry nceans; • a relaUvclfWa}'a.cor~lli­"~1101\. unflled nt&'lagell)i!nl and malnlenante system): • a posllive lmpect on the educauonal!evel and oompetence of rores ~ o'Nners for-perform!ng professional and $,~) fe wor!< jn the loreat, 81\0 [ncreasl~g interesi ln CO'operalfoo with the P.ublic Focest Servo<;e; • bad olfl<:iel1<:y of S)'SfflO\ ln the sen$e of stlmulabng the unlftcatloq 6f scallered forest O'l'f1ars (also due lo !he IOSS eil5ome material IncentiVes) An "'!Aiysls of Ihti etf~eleno system't malo pilar, the Pubf!C'FO Slovenra f <>e tm~latioo ol lhls law is underwayWlth twcl'lhlrd~ rea!i$ed, 11\e law delinng lhe -uatlon ol ~le forests Is no1 Delng lrnplemented so well. Owlno to &ome IITotionaf lec}al ~ rn parUiallar.lhe .~ala malie v ohr.MJ•• 1981 • 1995 na b4o~ndlriraslko "1 podl"'l' I>OP'U Plrolu;~Qr. Gn~o:> ~ -.. -.. Gozda~ Ztlt'ltba, 1.996. {Zb•rk<1 go!dar&l!.l nA)VBI• M 3) 183 5 -Pc::«J voaU11k,61 211 ~.v IIOveMbru s ~~Obivajo go:dovl97 miljonov ha (36% r.elotM pow&lne). Slol'tnljl J• ~ o,r.a no gozda na INob!VIIat ..... _."rnestu.tal:tllza FinslOgacnlk. N_ Somecharacterislics off oreslsand forest~)' ln1he Europeol\unOO!I Go:dlnlolvealnol.. No 211M. ln _.. .. rlhas..nfi\3!Y ln EngfiSh, Ili qtrot. 9. 1n lhe EIJIOI>ean union 97 miHion Ila {36 % oUolal area) a1e covered w.IMotests. W11h O 5G 1>a ..".,..-por c:apiA Slo.-a is"' ltird place, right afiE< Fioland a nd SwedM. Most !ocest lo~"' Ih• E1J (65%) os li"VIIIIl' _.t, lz'/11 """""oll'feren1 owners. luverage 70% of an,.,allnaell'OIIlls<:ut d( IM EU:&Itw$01 alld-~ ., GOi' average 2.4 %. ~nng dill'erenl oond~IO. IOldaJSI'Va v EU., v s~.....,. POOObno pnmet· JIV!' ~o •l'led• tud• ~"'l'ln (IOZ.:lillcme Ollrom.1 speofolo.e slovensk"9" gazdarsl\111 v pnmetf cržav.". spo. ..,......, nau bodo6o "'~~"""'" ""na podrDqJ>Ivu vsaka dthva voclo '"""' gOldarslco po&bko Za koordrMCtJO on~· It> •o•anjul< upnegozdl~epcltlllvtlMka ~ or1av so . ., preglena 1 Talal .,. 97637 36 1'" ...... / F­·s­ 4,03 2,85 20 112 24.437 66 60 ~t Sia•W A.YIOI)a 1 ,....". 0,58 0,60 1,099 3 877 54 47 ~I POIIugsl 0,28 2.765 32 CiZdov&v EU te zn~ ...U.araZJ>OU!>$1. 'Od medtl",..na dobaraaltHI cone r>Odobatllh riilndoatcsU• o10v Povrttr,. gozdov~Vpo$11m&l'l'llll~ ....,.zelO raz ICI\a (~IMNC;e Prav lako Imata nasvet gozda na orebNalcltS....OSu 7.85 t.. Fm~6 ha gozda n.1 p p~ ptevta­.,._..,,nv Frantlll (62 %) tn IUtlll (64 %). V ~.lcvRntl' se J• ran~g~lslOd;~qen,a v te<>.,. po•ezavl 1 vel!li.""l!<> gozma ~a Yeqa kol 1• '}Oldna J>OSlllll (vet •ot200 na). ~pv"')"tnost da 1-l~ll»i. opo&teva omeMjOna nateta V ilbdobtu nd ~la 1950 Ilo 1990 se te lr.•ru u.oQA gozde>; v vseh 1~ .OI,J1oeah~od 7.4 mllij~m'na 11,5miliJ&rdm1 V oovprec;u pose· Gteece Po<1ug• l 1 1n111nd ........ U• .... Kon;dof'o ,... ... ~•"'•L.-~ Derrutt $;wedef" o..m."y ' NeCI'I141anda $poln hl•nd . ltownla Uiy o 20 ao a.....t Oolol ~ '''"""' v DOIOII'If!Uiri1 drtavatll Claulf;o~Jh lf\ v Sl(wft"'JI <\'i•r 7 9) Grop/1 r Pcrtorllages or ~'"'"'" lor&t!tt 1n ,.,dl~r srar~ lfWJ ". s.b"""'• /$t>.r.OL 1, ~/ ~~,..,....,,.._, loonm ;n-pttUftlo ""po. -dr1lw.>l'o rm 1 s1 lAon 2 ~·'Il .. ·-f().,. f'ti..Af ltl<.ntl'nltl'!t (111o!rftr",.fAQU by cou",,.., tSo~s ~) f 1 100 121; .. Pop.alh~ N P':::::::::'P -----­ h.......,o .~tJ gcud&l .n Qbtd.Bt'l!vA v [ l!t'l"'"'"" .c.. O....eny ..... .w -... "'•"t~UCJ FGrgdoon """""' lrelond f'o>'llgol Gr­S!>o"' o G.•!IJ l.Wrll~r-...w­ nMa na l'\o'l ~t~t(W'II"! W'VI)"e ~­ SW"e (Vh; ~-9t G.np;o 3 G..,....'9-""' 'IIY po'rrascy JII odvisen od vl~one prirast~& in Od rnlen~ite l e 001\00C!ar)ll"f~ lakO na IrSkem ( ,e(. kO: 80% \'$Oh S$$lD)ev) ln V lt&lrji (vec ~60 'IC.vsenOr>JO so lela 19!)6 v Slo•enro poseltah 1'!(, lllsM zli!Oge J pr~rglavoh 1 . ~2 '4. prllo$1$VOh 0.70 '.4i Wl leSa so neenakOmetnO razpore,eo. po cosolnr uni; ln lzratato ra;dicne "_ 1n 'IOQC>okonornslOy m" (J'lOCialel. ~ za~~ u-•996) Proq;,oMnJ8 ~ lesa zelo niNI pt1 DO Ftr\J~Ull ptO!Zvodnjot v~O'i.no. ~r desemllv•qu (63 '-), 61f>c!iJIMo1 ~ ~~~ %~ ws~• {S 1 %). Sloven~• {5>0 '%)larA~ (46 'li.J u.,",.,,kvab~ 'tnonw>t""""' v ttalr1r {u ~~on v Grclp (23 %1 Nar«P oe..t~ leU pt<>~ 100 tro.land 8f~m+t,~61f!mbtHg Ntl\..-1.n'13"J!• delft!otYiajO le Belg118 10 lUX$&on­bUIIJ c20 'lo). Grt1,a ( 15 •,;) '" llali)D (IJ %1 Nnjvec'1l dele! lesa la kurjavo ImaJo. C•~r 156 .,, o;alolllSI'oOttacs.l<~ gozca-1131ip •65 "o!.). Sc.an..• [78 '11.1"' f>ortugjjs~em 18S '' NcgOsOOda<· Šlteqa goz,.. Oar.U"m v \lotlko bnla,.ner v ~or v Lux...". o. ....... UNiod ""'<16om h1Nt11t'ds lroW\d Ftdiilnd Ffanu 0.""0") Slow" lil P> .... o eo 80 10 er....... """""' ...... ~ le$1 N tnot.o C..,... po.t._"''ll go>llOii rw 1 ~: GnVJ•-ot­ ""' "..".,. <1 .. ~ wd tSoi.n:e. M; 0• '""''' ()oO.j ~· ~·OQIUft'liiUnh~ ~M r 9! IJflfl,\'l ~ "'"" ..... ~."....._ ....,..,"_.,_.,.so...:u 1, ~~ 100 10 1 Pogacnik, N.: Nekatere znacilnosti goZdov in go~_d_ar__ski uniJ::...·i _____ ~­stva_v_E_v_ro..:....p____ burgu. Slovenija ima 7 % negospodarskega gozda (varovalni gozdovi in rezervati) (grafikon 5). Ceprav predstavljajo evropski gozdovi le 4% vseh svetovnih gozdov, je Evropska un1ja druga najvecja svetovna proizvajalka (takoj za Združenimi državami Amerike) žaganega !esa, lesovine. papirja in plute (Portugalska je ena najvecjih svetovnih proizvajalk plute). S pristopom treh zelo gozdnatih dežel v letu 1995 se je samooskrba EU z žaganim lesom povecala s 56% na 89 %. oskrba z lesnimi plošcami od 86% na 92%, oskrba z lesovino s 47% na 82% in oskrba z papirjem s 76 % na 106 % Samooskrba Slovenije s hlodovina je bila v letu 1995 106 % (izvoz je bil za 57.000 m3 višji kot uvoz), oskrba z lesom za celuloze in iveri je bila 97% (uvozili smo za 243.000 m3 vec kot izvozili). Statisticni letopis ne locuje posebej porabe za papir (Statisticni letopis 1996). Gozdarstvo in lesna industrija v EU predstavljata v skupnem bruto domacem proizvodu povprecno 2,4 %. V nekaterih državah c!anir.ah je ta delež veliko višji (Finska 7 %, Švedska 1n Pot1uga Is ka 5 %) . V Sloveniji je v letu 1995 predstavljal gozdno lesni sektor 3,3% skupnega bruto domaeega proizvoda, od tega pred­stavlja gozdarstvo le 0,2% bruto domacega proizvoda (ZUPANCIC 1997). V nekaterih državah clanicah predstavlja izvoz gozdnih lesnih sorti­mentov pomemben delež v celotnem izvozu (Finska 35 %, ~vedska 15 %. Avstrija in Portugalska 8 %). V Sloveniji predstavlja izvoz gozdno lesnega sekto~a 12% celotnega izvoza. Gozdni proizvodi, gledano v svetovnem merilu. niso predmet tržnih blokad. Kljub veliki lastni gozdni proizvodnJI je EU svetovno najvecja uvoznica gozdnih lesnih proizvodov, saj jih je v letu 1995 uvozila za 63,6 milijard ECU in tako prekoracila izvoz za 2 milijardi ECU. Kljub velikemu uvozu lesa in razmeroma veliki domaci proizvodnji je poraba lesa in lesnih izdelkov na prebivalca v EU še vedno ena naj nižjih med razviti mi država mL Cene gozdnih 1 es nih sortimentov v EU so v neposredni povezavi s cenami na svetovnem trgu. Tako mora ev­ropsko gozdarstvo tekmovati z deželami, ki imajo nižje stroške proizvodnje, ugodnejšo lastniško strukturo in nižje zahteve v okoljevarstveni zakonodaji. V zadnjih deseUeijih gre razvoj v gozdni proizvodnji v smeri vse vecje produk­tivnosti in vse manjšega števila zaposlenih na enoto proizvoda. Za razliko od glavnih tekmecev na svetovnem trgu je na veliko podrocjih EU raaonalizadja gozdne proizvodnje zaradi specificnih razmerah omejena. Gozdarstvo in pri­marna predelava v EU nudita delo približno 3 milijonom ljudi. V Sloveniji goz­darstvo in primarna predelava zaposlujeta 6.700 ljudi oziroma 1 %vseh za­poslenih v Sloveniji v letu 1995 Celulozna industrija je v EU koncentrirana v velikih obratih in ima obliko­vano široko mrežo odkupa surovine, medtem ko je žagarska dejavnost organi­zirana v srednje velikih in majhnih podjetjih. Tako od 242 000 tesno predelovalnih podjetij kar 94 %podjetij zaposluje manj kot 20 ljudi. Vecina podjetij se nahaja na podeželju, v bližini virov surovine. Obmocje nabave lesa je v vecini pnmerov zelo omejeno. Na podrocju gozdne proizvodnje se je v zadnjih letih pojavila težnja k oblikovanju srednje velikih podjetij. ki so ozko specializirana in oprem­ljena z najnovejšo tehnologijo za delo v gozdu. Zaradi te težnje manjša lokalna podjetja propadajo, kar ogroža nadaljnji razvoj podeželja. 6 POŠKODOVANOSTGOZDOV 6 FOREST DAMAGE Zaradi hitre širitve urbanih središc, gradnje infrastrukture, ekstenzivnega kmetijstva in industrializacije podeželja, so gozdovi izpostavljeni številnim GozdV 56 (1998) 2 ati'"'''" 'Jplovom Poleg $kodi1ivc~v in mzlltn•h bolezno ogro1.olo9"1' :J: pohro T~ko :ev I:U vsa~o le lo v požaron u•~h a~ mocno ~~OIJO. COf1ln rr>ei13SO 000 in 500 000 ha gozdov Naf"'!l ~ ~ i97 ~ ::..,.. ""!"'""'~v rne :dtr goz291861 V letu 199" "" IP'Cie1o ntYI <:<:lo!< 1cee 1091!94 l. s katerim so ustanov>~• mre!o za permanen1no ;pren'"l""i' on nedzor•nJ• stan1a QOZdov VlfalnC>slqa2dov zman1luJ8 ludo oMsna;.,11 zrok Spremljanj$ stanta gozdc:W. ko :><>leka o~ elanoGredno~e onnt>rl'mlj<>nl" tdr1W$t,At>eQl)remiJ•"•" ln 1 an&IIZJ' ~•1u lcemoerah W'OVI. ~' ae ~ ., IISIJh"' lglo:al' • ~ lJ,.. 7 ZMLJUCE K : CONClUSoON Gold"'""" pa&tlka eu JO billi dolgo oe del kmet!,lll(e poiKI~e v zaclrlJII'I oese1111 le~h :x>!okaponrenlM!a ~ z.aollltov"""' llaJpnll ii'AonormeQOZ· dao'S~ po/liN ~arpSOM ~ pc:>jobia~ 1995 S~ifo'liO 119h drla'··~ S"'!dssllkOVMJl' '" sp<•iemante &~rupne goz lorru pa'""""""· dii '!! :JOJVebno spolNil"' ~· &!an,e goLdov po PQ6<1f11ezr>h drtevah (Ion '-"h EU.., v Siowenr!L S takin1t pnm01jaw rnlahka spoznamo, i ortavah •n v IJ,.,jl kot celoli Ce 9~''1'\0 IZ oz~. da JII SlcMlnja s0.56 haga>tla naprabrvalc.a lte~a "'ajtlccj go.alNIId dr ~lffl , ~z oslan drt!lva.n• lJrl)e. pown lahl.o ~. dli Je ,.., ..,., ~ ~V Clllirkovanf" ~ gazdarsluh SltBI"9JOilil p.VI"4I~ N109 ~ega Ql)ldarstv<> vpnho<:nosto VtRII REFERENCES ~ ·J.JSEu\1\ 1* , ....... ......,......"~"-·(_" __ ~-.~. C.mllr~ ~~na '>'• Zl;p~. J •9e7 Sorf!tN!mbe '~"lt.em ()OtOu lf"' Ql)lrtafS.rN pe ~VI o.p~.., dete. 8iot6h•)·~·~ t-.iteta Odde'-:\ LI go:Car:stvo •n obtlov.lve gozdno "'"'· ltub~r.a. 1 33 S."-•log"a R~M'''-Slo'JfJIIIIJO Zo) ~tltljutllov v Ev100$ko YMIYJ · PorocevaleC OZ R ~ $t 4Mi11 1997 CAP ;.ooo Rv••• l'levmo;omenro Bruvellet ("'-•" ~ :lo<...,.~ -lllor "9"'=u•,.•IOO 1111 1 24.$5 1!197 ..."_ oOoolu z.-a ... ~-s-,.... ....... ·-.~ ZlM>d,.. gam:,.. s......",.. 62• 1991 ~ .......,.,.0. 9')lOMIM> ot> ~! ko Slov,....Jo 19!11! L;IA>,e'\0 St>'o&110"4 unod R~1te Sovooljt hltp ltwNW SIQ~ FDR1·Pb.U...,P~, a 1 -t996 F"""'p-r.di po 2. ~vetovn i vojni. Temelji na sodobnih gozdnogospo­darskih, ekoloških in kr11jinskorazvojnih nacelih, upo­števajoc trajnost, sonaravnost in mnogonamenskost fun ke ij gozdov. Razvija se domace gozdarsko šolstvo, znanstvenoraziskovalna in aplikativna dejavnost, ki vzgoji 111 usposobi generacije kakovostnih gozdarskih kadrov. mednarodne velpve in ugleda. V nekaj deset­letjih opravijo ogromno dela na vseh podrocj ih -od gnJenja, varstva. urejanja gozdov, gozdne tehnike, ko­munikacij-do odpiranja in oživljanja podeželja, ohra­nitve poseljenosti, razvoja turizma, gospodarskih de­javnosti, zaposlovanje prebivalstva. To je bil dobesedno razcvet slovenskega gozdarstva, ki bistveno popravi stanje gozdov, stroki pa da mednnrodno veljavo (1 UFRO kongres v Lj za muc, kar se je pozneje izkazalo kot medved ja usluga navidez stabilnemu, dejansko pa labi\nemu gozdar­skemu sistemu, ki ga je L' lahkoto zrušila le pešcica "osi"!mosvojitvenih" politikov. žal se gozdmji, zatoplje­ni v svoje zahtevne delovne obveznosti, niso dovolj socialno in družbeno razvijali, interdisciplinarno so­delovali s sorodnimi podrocji, javno promovirali goz­dar~kc stroke in jo ustrezno identificirali s širšo dmžbo. Kljub visoki strokovni usposobljenosti si gozdarji niso ?.nah ustvariti potrebnega javnega ugleda in enakoprav­nega položaja z drugimi strokovnjaki. Zata so ostajali z.1p1T1, samozadostni, družbeno odrinjeni, nekriticni in nesamokriticni, nesposobnijavnih polemik, v nenehni boj~zm kršenja nekakih nacel "demokraticnega cen­tri'lliL:ma", z veljavo ene sarne resnice in nedow.kljivih eminenc, brez ugovarjanja ali upiranja, ne glede na neg?.tivne ucinke dolocenih dogem in tabujev. Razu­mljivo je,. da so tako obarvane znacajske poteze goz­darslva vseskozi obremenjevaJe odkrite, dobronamer­ne, demokraticne odnose tako v stroki kakor izven nje ter mocno zavirale nujno potrebni razvoj gozdarstva kot celote. Danes se ti pojavi še dodatno potencira jo z vecjo nprtostjo, nezaupljivos~o, negotovostjo in vse­splosno inertnostjo zaposlenih v gozdarstu. Kje so pravu,prav vzroki za tako stanje? Nekaj jih je gotovo v ljudeh, ki so šli študirat gozdarstvo, znatno vec pa v pedagoških, raziskovalnih in operativnih vodstvih, ki nikoli niso imeli posluha za vsesplošno prenovo goz­darske stroke in gozdarjev, da o javnem zavzemanju za družbeno verifikacijo gozdarstva kot celote ne go­vorimo. Danes je v gozdarstvo vstopila še politika (stranke), ki je vse skupaj še poslabšala do stopnje popolne degradacije stroke. Po težko pricakovani osamosvojitvi Slovenije smo llpali. da bo demokraticni preporod družbenega siste­ma, t11di gozdarskega, zajel predvsem tista podrocja, Stališc a i11 o c..irnevi ki jih prejšnji zaradi ide o los k ib ovir še ni mogel urediti. ostala pa ohranil ali prilagodil novim razmeram. To nacelo evolucije in razuma ž.al ni bilo upoštevano, ampak nasilno uveljavljeno nacelo kitajske revolucije "gradnja novega na ruševin~h starega". Take odlocitve politike so nas razvojno pahnile dalec v preteklost, da ne recemo v fevdalizem in zgodnji kapitalizem-skoraj na zacetku tretjega tisocletja. V gozdarstvu se je "demokraticni sistem" pokazal s kardinalnimi, ce ne katastrofa Ino zgrešeni tni dejanji, kijih cele generacije ne bodo mogle popraviti. Naj jih na kratko navedem: -na osnovi nacionalno nesprejemljivega Zakona o de­nacionalizaciji so tedanje (pomladne) oblasti zacele velikodušno vracati javne gozdove tuj im veleposest­nikom, dokler na sreco pritisk slovenske javnosti tega brezumja ni preprecil; -po neargumentirani "logiki" najvišjih usta vobranitelj­skih organov Slovenije in "licencni" podelirvi "poseb­nega nacionalnega pomena cerkve" le-ta že tretjic prodaja "svoje" gozdove državi, ki se sploh ne cuti opeharjena in osramocena niti pred sabo, še manj pred slovenskim narodom; -preostale javne gozdove naj bi razdelili med "revne kmete" (beri podanike aktualne politike), kar bi pri­peljalo do stanja. da Slovenija ne bi imela vec javnih gozdov; -nekdaj enohla, monolitna gozdarska služba je nacrtno raz bi ta (na ZG S in gozdarska podjetja), zdaj sta oba oslabljena dela na udaru z infiltracijo kmetijskogoz­darske zbornice in Zakona o skladu kmetijskih zem­ljišc in gozdov (koncesijske pogodbe); -razgna 1 i oz. predcasno so upokoji li cele generacije naj boU izkušenega, vendar še ne amor ti zi ranega goz­darskega kadra (na GIS deset najpomembnejših ra­ziskovalcev) in v celoti porušl\1 uravlwteženi goz­darski kader. Preostali zaposleni se morajo podrejati zahtevam aktualne politike, pogosto v vlogi ne prevec cenjenih serviserjev sistema; ~ zaposleni v gozdarstvu delajo v slabih delovnih in materialnih pogoj ih (protest sindikata gozdarjev), zaradi razlicnih omej itev ne morejo opravljati celo najnujnejših del (ujme, propadat~e gozdov, kalami­tete), da o zastoj ih pri rednih delih sploh ne govorimo; -nihce ne zaustavlja pustošenja gozdov, gozdarji ni­majo pooblastil, vse manj tudi ugleda, inšpektorji so nemocni, celo policija ne obvladuje kaznivih dejanj, sodišca so neaktivna in zadržujejo postopke; -splošna anarhija pogojuje tudi vrsto drugih, pogosto nezakonitih posegov v gozdni prostor (kme6jstvo, GozdV 56 (1998) 2 Stališca ill_ oclrnev i urbanizacija, promet, energetika, industrija, 1udastvo, turizern), da o posledicah ekološke ogroženosri, za­radi klimatskih sprememb niti ne govorimo; -ne gradijo se gozdne prometnice (leta 1990 so obsta­la na 14.000 km), obstojece omrežje se pomanjkljivo vzdržuje, zato so oteženi dostopi do gozdov, hribov­skih predelov, gorskih kmecij; -stanje gozdov je kriticno, vse slabše je vzdrževanje gozdnega reda, varstvenih in sanacijskih del, nege mladja in nasadov, gojitvenih del, seka se najkvali­rctnejše drevje, kar slabša sestojne zasnove, širijo se grmišca in devastirani gozdovi; -število brezposelnih v gozdarstvu in lesarstvu se po­vecuje, gozdna in lesna proizvodnja je v krizi, pode­želje se prazni, zarašca se kmetijski prostor, propada kulturna krajina, zožuje se nacionalni demografski prostor~ -ogroženost gozdarstva, zmajševanje strokovnih kad­rov, zaposravljanje znanja lahko povzroci nezainte­resiranost za štlidij gozdarstva, kar bi lahko kriticno ogrozilo eksistenco pedagoške in znansiveno razis­kovalne nadgradnje gozdarstva. -držnva premalo vlaga v gozdove in gozdarstvo, pa še to postaja precej dražje od prejšnjega, ki se je samo­financiralo; je slab gospodar saj si ne prizodeva po­vecevati deleža javnih gozdov, ne skrbi za nji hov o vam ost; -vpletanje aktualne politike v gozdarstvo je nevzdržno, slroka se mora podrejati ozkim interesom zdaj ene, zdaj druge stranke, gozdovi in gozdarstvo pa potre­bujejo srabilno, državno razvojno strategijo; -gozdarstvo nima pravega resorskega partnerja, zato težko uveljavlj:IH I.H~IH SORTI ­\IF,'TO~' Mu\•(no'IIIC napakJ kn. lt rm-a lahko matnc pQSlcJu.:t: lALO,. prOCc::,t; tht.lt \K Ic-a r~l~l"'", L-1 twnc..l•h( muUta-.f)ICh fW'l JI '\-u 1n pct:.1­ l ~~~ ~ nnHe.a t.Jnun. la pn •a~"vc •h po ma~t ptcviAduJC' w.t lot"~ 4.;, ck:ld.cm r•IIIILll\tlh \Cha cn0.a UJolO'-I'n U ~k ~\ R.t~.Ih\(c­, . pt0C:S.I'll Cdli f"Vt(fli~V nii(J I'IUWfn-. ""' ~trl~L 1 pmlnn•' ""1• l.c:u \11 r.c.od\1\1'1 act razrnrc­ilJI'\'V l d.~Rf1. '"'nolloli1mo '"" opt.-llt'>p.' tlok:6ke omisala v šolo rudi prva generacija z rednim statusom ucencev za po­klic gozdnega delavca. Pogoja za vpis na šolo sta bila: uspešno opravljenih 61et osnovne šole in zdravstveno spricevalo. Ucni program je bil sprva dvoleten. Po koncanem šolanju so ucenci opravljali zakljucni izpit in z nj im pridobili ustrezno kvalifikacijo. Z leti so se ucni programi programsko razdeli h, skladno s predvi­denimi razlicnimi kvalifikacijami: za sekace, za goji­telje, za semenarje in drevesnicarje. Od lettl 1971 je šola delovala kot Šola za gozdarje. Z uvedbo sistema usmerjenega izobraževanja je na šoli bil uveden enoten dvoletni program za poklic gozdar. Za vpis na šolo je bila poslej potrebna popolna osnovna šola. Po ukinitvi usme1jenega izobraževanja poteka šolanje po enotnem triletnem programu za poklic gozdar. GŠC je 1976, skladno s potrebami, pricel uvajati mdi doizobraže­valne poklicne tecaje, tako za sekace (varno delo z motorno žago), za gozdne traktoriste in druga zahtev­nejša gozdarski\ dela. Tecajna dejavnost je vse do danes ostala na Srednji gozdarski in lesarski šoli okvirno nespremenjena, programi in vsebine tecajev pa so se spreminjali v skladu s potrebami casa. 2 ŠOLANJE lN USPOSABLJANJE GOZDNIH DELAVCEV V SLOVENI.J1 Zanimivo je, da vse do ustanovitve GŠC v Sloveniji ni bilo resnejšega interesa za poklicno šolo za gozdne delavce. Šele uvajanje rocne verižne motorne žage in ~ M. V., inž. org., Srednja gozd3rska 111 lesarska šola Postojna, rrž<~ška 36. Postojna. SLO ** P. V., dipl. inž. gozd .. SrednJa gozdarska in lesarskfl.~ola Postojna, Trž.a~b 36, Postojna, SLO vse vecji delež mehanizacije v gozdni proizvodnJi na­sploh, so bili teht.ni razlogi, ki so koncno pripeljali do ustanovitve delavske gozdarske šole. Šola za gozd11e delavce je sprva delovala le v Postojni, pozneje pa so priceli pod okriljem GŠC delovati, tudi dislocirani izobraževalni centri pti tedanjih Gozdnih gospodarst, vih Slovenj Gradec, Maribor, Novo mesto, Nazarje, Bled, Tolmin, Celje in Brežice. Za vpis na šolo za gozdatja je moral kandidat predložiti zdravniško spri­cevZ~lo o psihofizicnih sposobnostih za delo v goz­darstvu in ucno pogodbo z Gozdnim gospodarstvont ter imeti uspešno koncanih vsaj 6 lel osnovne šole. Vpis v redni program šole za gozdatje nikoli ni bil posebno visok. V osemdesetih letih je interes za šolanje, ver~ jetno v skladu z interesi in politiko takratnih GG, izra­zito upadel, dislocirani centri pa so rovsem prenehali z delovanjem. Tecajni pouk za odrasle kandidate je na šoli za. gozd-· ne delavce leta 1978 obsegal po dva pet mesecna tecaja s poukom v Postojni, ostali cLJs pa so kandidati prebili pri prakticnem delu v dislociranih izobraževalnih cen­trih. Mimogrede: za ustrezno izobraževanje in llSpo­sablj;mje kmetov -lastnikov gozdov se v šestdesetih in sedemdesetih letih ni nihce posebej zavzemal. Usposabljanje in doizobraževanje go2dnih in dntgih delavcev za razlicna zahtevnejša in specializirana deln v gozdarstvu, je postalo ena temeljnih in stalnih de­javnosti GŠC v sedemdesetih letih. Uvajanje tec.ajnih dejavnosti je narekovale vec rt~zlogov. zlasti predpisi. Ti so za gozdne delavce predpisovati minimalne izo­brazbene in usposobitvene pogoje. Pomembno je bilo tudi dej s tvo, da se je v gozdarstvu vse bolj širil spekter zahtevnejših special izinmih del, ki so te1jala dodatno usposobitev delavcev. Ne nazadnje, v gozdarstvu so bili zaposleni povecini delavci, ki niso imeli potrebne izo­brazbe in so jo na ustrezen nllcin morali pridobiti. Po­nudba recajev je postajala vse pestrejša. Mladih ljudi, z redno pridobljenim poklicem gozdnega delavca sprva še ni bilo, pozneje jih je bilo premalo. Po takr2tnih GG je prevladala miselnost. da mlaJi ljudje pac nimajo ustreznih izkušenj, njill šolanje pa je, v primerjavi z usposabljanjem starejših delavcev, predrago. Takšna miselnost se je v slovenski izvajalski gozdarski ope­rativi dodobra ob rani la vse do danes. GozdV 56 (1998) 2 p Ka(h·i in L·mbražcvanjC'! N~ (\'h )Il nhlikri\.'3h m vse da danct ~l:1 j'Onuja ~icJ~~r ~ ,.., jz~hrai:(' VJ1nc po~ h .. nc u:c1ic n odrasJc -au:tnc ~.1~·::m.;e lv o~ 1~JllJ U Jt' d~tdJtn podatek o itC\ilu 10~~101 t ,., . kt.., do v~ ljut>tu &o tutt,• kd•prirulml) ~mt ­tljt.kml in .dnlml11t­uictaUii lud it1a 1919. \.' sodt-lt'~~VaUJU s s.ltt:*Q\.",.~' So>il 1 7ft(ll !'ll!,•Jt:l'n 1..:.1 ra1l ~~ ne neformalne lccai C, lo,1 1h JC ~ol .. oqflllJ· zu•alll \• sl:l3clu 1 za•HmJn1cm, 111 podalk'->" \) udtlctbl. s~ u!)(ld.c.nc.cm nh11 n1 •r.U .. a:a.Lt \'milc:nnth pnttdd o "-"'b"" Tu.:l1pa !fl'grAm t tpakliC SOzzW IZlUilt' upadel >< IC l OMI· ID4t1Je' t» riWJe dopotrulnc tt'tJJC' obdriitlo Zan. mn- --o 1c tuW. c!a \'1i (e-t.. oC1dOb•ll vo;n. ~ k' 11p11 F ktncgor•.l c Ht. mf'l~ ru)~l• $0 n•di m. vseh k metiJ!.~ th (o lah '' SIO'.''I!nlJI • ~>c'Xl is1 za lastrorkc: gozdnv, fcmd1 le T.A ucae. )a so s. Hlkr.nmmt GG sklcn11l koopt.ranl\kt po'@ndbe za dda ,. goz.dan1vu KCIOJXfilnu 10 ..e 'umret nl0C31t za dcto UspoS<.'~I I n.l WIUCZlllk tt"C..} Ih 1• b \W.ai\t aabpba;nih in .......... lt.) o o Q 10~· ~~ o 24 o iJ ' 1n7 2& 98 o 99 ' oo 11. 9 o 93 1 Ili o o o wr l. 1 ~1 JS 1!1 o n l . ~ 107 S7 .12 li Il .. Jll o ~ m ur 1 •S S1 • 11 19 47 • m 40 114 111 10 1 - n 19 IJ 141 ?4 ·~ ., 29 n 301, 12 'T '? n ~ 1 o ~2 49 1'10 ]) o 2ll 119 u -"' " l o 10 69 41 1"12 42 1J lJ lS3 u lti)J H o. IS l!l •o !c•!J.I :1 o Il l01 !! ''i'JS 34 r 41 1~ "tl)dr.o \' UJ.adu r mkrt:A m pol111ko U k:!''l.tmtl GC.. uranla 11JWJc.~ J hlocann\ ccntn pa so poYx m sxroehal; Jcio•t~~t• Se veiJnu pa IC' l'Uu:JS(alo ta nimao_~e 1.t rnrh! dopcln•lne t~L•Jt "' vur•~ l btl te~ aje ·.• j~ pG· ~l AJ;~ la vse pt\t ftJ~ ) AI\All:t:A JO LET TEt.AJ)o/[ Of.JAVNOSTI J .l S pt~š-n l prtdtd Ttoc.aJM deJ.&\ I'\IM11l4 n:; \.ratlnm poJumh. S•ccc bt bilo ~n.-~uqc mogr.te ~ DUJM poglobttl vt ndum te-mbolJ. kc:rb1 b•lopotrcbnokal vet P'Q\'(!dat• o pt'U§JrllTilk th • \':st:bmskrh za,:,'Ttfl\·dh p!.Uil tl l~:ln lh Ic . -!A;;:v ''PICtcklo311 dane), 11'1 \' bodoc:~ . ct bv ~oluvcn ~k1 11'.'.;jwbk 1 W.01dl l ~ka Operattva v pnhOd!IJC ~t ~ llllfr. I}C>IItQOo pe p~-.~ llcnen·, tlClbraievthlj\J lll d."·tl.Obli11!v"l· necn U!.J)I\'Hit'llp n,111 rle:hw r.cv, ?apo~ lcn i l\ \. go7dMfOSied uddtžbe "" '"'­pold'''"h u• 'Jlpmobll''c:nth Id aj ih. ki J•h 11: .opnr~o1la !ol• d.:. •kiJu("o lt'lt J '1% p..,.."..,tolh lct>)<• po tnltIOJ< ~UtJJ1ib tK"" 1""-11 rwuniJn'' ruk>Eov '"~Jo lo k od l.., k,. 19U It &k"' .z '" a.-ai.J»l}}•l ololu>n en«,~« odn)>l.t lUd• .. ol>«"''~ ... • redno:~~· look. k Id> 19~•'""1aJ""' ozrun podcc ,...,.,....fi u ..s.. ~u •«\ .W.k letajlh l.runnvo m obcncnllo­ ptoo J<. ,Il •z c.dj li .,.XC IJ odnul "'"""o ru neil ~ Ptll!lto-,o,• a;,s.-Mnyp U~JC ~rl padrc _..-1<1 :.o teU)< 22 '"""" O.lc> 1IIIOIMIO h1<1 \;o loh :r:a.lnp leu oudr nccr "il«'' IJ.tt~o dolo<ltCf prcdp1samll J>OiOJ<" 1"cwl.~ Jc.tn1e primerJamo l ol•Cnrm ne1ane•nanJ)Oiat •h 1n liSf"C"S'biJtn•h gozdn1h dela\"CC\" an ~ 1t' ,.uzdu•k• 17VIJalsk• nperaU\1 \'U runr upo­ Uc\'J)'' Jol<'(•l" n mtrumalnih lZObJ3.zbc:n•h tn uspo­ srb•l' tml\ pn1n11h ZI opr•vhanJc d.r:l v go.tdiJllvu 11 t!t.auLr·n.a JC J&l\'X.Itu .ttu1uwa letiJnc dc ... ". o.>~~o \ ""'""1'11\&r.all obclub)U pO pOsaDituuh lt,..; .-amanah >-ne cttotr> po lotih Z ••••~ ~IM"~tvt ,C mos~~ po"7tU 11 gnfik\> ~ .. t ~ 5 ~ .. "' '"' "< po....,.,...t.JJollljU monltlj<' LO dtfo 1 COt· hlml tilolu ml te l"'bl<.o<> •-...koh nek•J lel Lr.po­ i • .. j " " Kach·i in izobraževanje uhlt••J .. udele:!< l< marbn< uupm< tl.LoJnu, pnutd•n•vu )< !lllol(lk• 1 ,. • ( 4h't'"'' \.11rr ..... t.l "'~}: .. ·n1XUQ'I' l• dc AJ .. gvtdu 4 rn~· 111 '111 \.1'1161tlj!ll.•unl '" ~b~ln1m1 ~1'11.Jnn lBltor)1 nau!UnJ ""'o.lJ"'\,h IZUJ<>· 1ft> 19'o pa do IIIcnoh. .. ...... po dcb\~C' W>O zclcLo oc -br,.~ ... topuolo,-.b 1\nt.O. pode.' s.loclu 1 tm.nu ll(llruico GG Aoh "' bol likO ttiI'IA dtloda_pk• sorer,. ~J roz. 1'1<<0<1\0 lluonu» n""""J< n ~ •n~• usposa~l,.n~ \....,.lit .. daiJU)' 1\id• al~·fe ll4.J"C''f.J.hiJanJ~ \~h~e-y n vuno dtlc 1 mo •nmofa ;:~ b1 nt: mog!t trd111 dli 'li('l h•lc vpre~oek'n~u lMr....."J" .. lal lao"' pt.w>i""J' )t. do' lw 1 ~it. <>l. ........... ' .. ~ • JIOI'""""'',. ~-.ko palmi<.> ulr~t.""' Ci(, ll<< ki bi bile odraz inte~ resa države za pospeševanje takšnega izobraževanja. Na SGLŠ vidimo eno od možnosti za nadaljnje uvel­javljanje tecajne dejavnosti tudi na specializiraoem podrocju Jzobraževanja in usposabljanja lastmkov goz­dov in njihovih družinskih clanov. Ne le na šoli, ocen­jujemo, da imamo v Sloveniji na podrocju znanja in usposobljenosti malih lastnikov gozdov ogrom­no vrzel, ki bi je ne smeli tolerirati v nedogled. Nasprotno: vsi bi se morali tmditi, da se ta vrzel zapolni z ustreznimi znanji, odgovornostjo lastnikov gozdov in vamos~o vseh ristih, ki v teh gozdovih delajo. Zavod za gozdove ima pri opravljanju izobraže­ valnega poslanstva do lastnikov gozdov dolo~ene , z za­ konom dolocene naloge, pa tudi prednosti, saj s svojimi ka dli dobro po kri va vso drža vo. Z nj imi je do neke mere tudi sposoben pokrivati potrebe po dolocenih nefor­ malnih oblikah izobraževanja in osvešcanja lastnikov gozdov. Kadri Zavoda sicer povecini nimajo ustreznih anciragoških znanj in izkušenj, Zavod, žal, rudi nima ustreznih izobraževalnih programov. Ob sicer potreb­ nem in koristnem neformalnem izobraževanju in oza­ vešcanju lastnikov gozdov pa v Sloveniji vendarle po­ trebujemo namenske izobraževalne programe, ki bi bili veri ficirani in bi celo v ito reševali tovrstno problema­ tiko . Poleg tega ni vsakdo, kljub strokovnemu znanju, primeren za tovrstno delo. Sprico razmer v slovenski zasebni gozdni posesti (veliko število lastnikov, v pov. precju majhne gozdne posesti in velika' parcelna raz. drobljenost zasebnih gozdov) se torej zdi ta naloga malone neuresnicljiva. Na SGLŠ smo radi in z razumevanjem sprejeli va­bilo in pobudo Zavoda za gozdove za sodelovanje pri neformalnem izobraževanju in usposabljanju lastnikov gozdov. Izobraževalne dejavnosti so stekle pred tremi leti. V kontekstu tega sode lo van ja smo doslej pripravili nekaj izobraževalnih programov in s precejšnjim us­pehom izvedli vec eno-in dvodnevnih demonstracij­skih tecajev za lastnike gozdov in njihove družinske clane po vsej Sloveniji; vse na terenu, v bližini domov udeležencev. Doslej smo pripravili in opravljali dve vrsti tecajev: -varno delo 'l motorno ž.ago; dvodnevni tecaj -16 ur m -razlicne enodnevne tematske tecaje : varno delo z motorno cistilko, krojenje in sortir<~.nje gozdnih lesnih sortimentov, delo v snegolomih in žledolomih, vzdr­ ževanje motorne žage, demonstracija pravilnega po­ diranja drevja, traktorsko spravilo lesa; enodnevni tecaji po 6 ali 8 ur. Tovrstna tecaj na dejavnost šole je prikazana na grafikonih 7 in 8. V grafikonu 7 je podan številcni pregled opravljenih enodnevnih in dvodnevnih tecajev; dvodnevni so bili predvsem tecaji za varno delo z motorno žago, med enodnevnimi pa so prevladovali tecaji za vzdrževanje motorne žage. Grafikon 8 prikazuje udeležbo na teca­jih . Tecaji so se dobro uveljavili Zanimanje zanje dokazuje, da so takšne oblike izobraževanja in uspo­sabljanja lastnikov gozdov potrebne in dejansko vlada med potencialnimi udeleženci zanje veliko zanimanje. Število tecajev in udeležba narašcata skladno z mož­nostmi Zavoda za gozdove (denarno) in SGLŠ (zmo­gljivosti ucitelj~kega kadra) . Z dosežen im pa so realne možnosti obeh partnerjev prakticno povsem izrabljene, > 20 ~ ~IS .., ~ 5 IVl 95 96 97 Leto Gr· likon 7: lJsp~abljanje lasrni.kov gozdov-število enodnevnih 1n dvodnevnih tecajev po lelil1 GozdV 56 ( 1998) 2 soo o .1(10 ::: :-oa .:ii " 200 )(j(J o 97 Gr::t ti ·on il: UsposabUanje laslnikov go2dov -stevilo tecajnikov v C"ncdncl'llill in dvodnevnih lecajih , po letih cetudi so dejanske potrebe neprimerno vecje. Namrec: taki našini izobraževanja imajo predvsem nalogo os­vešeanja in so demonstracijskega znacaja. Tudi ce bo imel v bodoce Zavod za te namene vec denarja, ga ob jek ti v no nikoli ne bo do vo lj za resnicno usposablja­nje I<~SII\Ikov gozdov. Pa tudi na šoli lahko ponudimo Ic toliko uciteUev prakticnega pouka, kolikor jih bo imelo l.:lgo(Ovljeno delo ter ustrezno placilo zanj . Na šoli sodimo, da bi v prihodnje morali razmišljati in delova1i v n~slednjih smereh: -PotrchHjemo celovit državni program izobraževanja Jas!nikov gozdov s formalnimi in neformalnimi ucni­mi programi, dolgorocno strategijo izvajanja pl·ogra­mov t~r ustrezno reširvijo financiran ja takega izobra­ Žt\-ill"IJa. -bgotoviti bo treba dolocene formalne, verificirane obli.ke izobraževalnih in doizobraževalnih programov za lastnike gozdov, za opravljanje vseh poglavitnih dcl v gozdovih, tako pri pridobivanju kot pri negi in v;nst v11 gozdov. -N11d;djevati in širiti bi morali neformalne izobraže­valne dejavnosti z razlicnimi tem3tskimi tecaji, eno in dvodnevni mi, ki naj 11deležence predvsem os veš­cajo zn strokovno, odgovorno, smotrno in varno delo V g1)Zdll . -K i:tdclavi in izvajanju celostnega državnega izobra­žcvbraževa11je Na šoli menimo, da je dosedanje skupno delo Zavo­da za gozdove in naše šole šele skromen zacetek obsež­nega in razvejenega izobraževalnega dela na podrocju. ki še ni v celoti definirana, ni zakonsko, programsko in vsebinsko obdelano in na katerem bomo v prihodnje imeli dovolj nalog in dela vsi: Zavod, šola in drugi pristojni ter zainteresirani. Na naši šoli smo pripravljeni resno in odgovorno sodelovati tako pri pripravljanju kot pri izvajanju takšnih programov, saj menimo. da smo za tovrstno delo tudi poklicani in usposobljeni, vsaj deloma pa rudi že opremljeni. Takega mnenja so tudi na Zavodu za gozdove, zato so nam tudi ponudili sodelovanje. S ZAKLJUCEK Tecajna dejavnost je ena izmed uveljavljenih oblik dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja na SGLŠ v Postojni. Razvijala se je kot odraz nekdanjih potreb takmtne gozdarske operative, pa tudi nekaterih drugih interesentov. Ostala je v okvirih ustaljenih potreb po dolocenih programih, ki so se sicer vsebinsko spremin­jali v skladu s casom, potrebami in ucnimL programi . Poleg uveljavljenih tecajev z verificiranimi programi, se je SG LŠ v zadnjih letih, v sodelovanju z Zavodom za gozdove, pricela ukvarjati tudj z izvajanjem nefor­malnih oblik izobraževanja za potrebe lastnikov goz­dov. Tridesetletne izkušnje pri poklicnem izobraževanjn in usposabljanju gozdnih delavcev dokazujejo, da to­vrstna dejavnost ne more biti na ustrezni strokovni ravni > ce ne deluje v okviru ustanove, ki se tudi sicer ukvarja s strokovnim in poklicnim izobraževanjem zn. potrebe gozdarstva. V okviru skupne izobraževalne ustmeljne m zakonske odloci tve pa Il ISO,. nJenih rokah, zato bo temelje za nada IJ Ol razvoj gozdarskega 1ZObra­žcvanjll vseh oblik in na v~ch 1avneh treba zagotavljati sporai'umno, s poOIOCJO gozdarske stroke ms širokim ~odelovanjem vseh merod znanstvenem, gospodar­skem in tehnicnem podrocju) in Stal.nl odbor kot izvr­šilni organ (vsebinsko pripravlja Ze) z 900 ha gozdne in l OO ha kmetijske površine. Posest fevdalnega izvora je 1. !928 ku pi la imenovana družba, ki ima na Štajerskem skupaj 3.300 ha posesti, razdel­jene na štiri revi1je. Obiskani gozdni sestoji so na na.d­morski višini okoli J 050 m na rastišclljelovo-bukovega gozda (Ahieti-Fngetum), kjer smreka in jelka tvorita 93% lesne zaloge in listavci (bukev) le 7%. Od l. [ 970 hi gospodarijo po nacelih prebiralnega gozda, ceprav so sestoji velikopovrši11sko enodobni. Povprecna lesna zaloga znaš fi 400 m) na ha, letni prirastek 1 J m 1. Pri 60 lel ih sestoj ne starosti zaenejo z obnovo, ki bo t1 ajala do konca pomladitvene dobe (pri ok. 120 letih). Cilj je stopnicast sestoj razlicne starosti s pribli:žno enakim deležem iglavcev kot listavcev. Sekajo vsako peto leto v obsegu 6-7% lesne zaloge (ok. 50 m.> na \0 let). Secnjo opravijo njihovi delavci ( ok. 2500 m) na se kaca letno), spra,,ilo pa pogodbeni ki z okoliških hribovskih kmetij. Na ha gozda je okrog 50 m gozdnih cest, zgra­jenih po 2. svetovni vojni, in cez l OO m vlak. zgrajenih po l. 1980. Secnja in spravilo se v ogledanih sestojib opravita brez vidnih in omembe vrednih poškodb na stojecem drevju in gozdnih tleh, nad cemer smo bili vsi nemalo preseneceni. Odkazi\o je usmerjeno na vecanje spemenljivosti prsnih premera\' na mali povr­šini, v drugem je enako našemu visokemu izbiral nemu redcenju. Problem naravne obnove so rešili z vecjim odstrelom srnjadi, ki znaša 40-50 živali na 1000 ha posesti. Jelenjadi nimajo. Umerne obnove skoraj Jli­majo in po tem, kar smo videli, tudi ni potrebna. Na ha pustijo propasti 2-3 drevesa. za gnezditvene po1rebe cmc ž:olne tudi raka s 40 cm premera 11<1 višini 8-1 Om od tal. Biotske poškodbe zaradi smrekov ih lubadarjev so zanemarljive. Postavljena imajo tudi gnezdišca za male dupl111je in dnevna zatocišca za netopirjc. Leta 1978 so na željo Univerze za kmetijstvo in gozdarstvo z Dunaja (Bodenkultur) izlocili dob.er ha velik del se­stoja v optimalni fazi (rezervar), s katerim ne gospo­darijo in je tako prepušcen naravnemu razvoju. 1 20 GozdV 56 (1998) 2 ( ; ozd_arStV{) V CaSl.l jn prostort.t Slika 1: Gozdar g. Zmuc:k predstavi gozdno gospodarstvo v obratu Sommcreben Slika 2: Udeleženci ekskurzije v klimaksnem, jelovo-bukovem gozdu Gozdars tvo v ca~~u in prostoru 2 Gn1..do' i pousn·a Cr iJy na julnem dtfu Colict (K~• ·11lpc) s~lltno Jllat $rajt>:r.skegl! gf)zdnt ga go~pollnr~tva srno videli ob potoku Krumhnci:, iz h teregn odvttjajn \'Odo v akumufad jskc jcz~m Snbmh na avstrijskem delu MLKkc Rl:,.b 1cc . Vclcposestniku so gor..dnvi pomcmbm pttd\'~m kot lh·ljen}skJ prostor lt:le:ujiii.Si ," tc:mu so pi>drtjttl• ••si guzduugospo<~s,.~ i "ktOter don:ljene inntpopl» !jenc). med n)inu tut.h titocc•1ološko kartintn;e V nepopl•wljcnl dol i~• pOh ?adrtcvalntk SobOtl: s.ta nam kolega z ln~lltuta 7.3 botaniko Katt-ffl>Uelll Uni•'trt< ,. Gradcu p<>kazala ~e rchkl bllkovq adebpod:.r;kega obrata "' avstrijske m ~taJt rskem. .\.fag. Zorrtn Belec. dipl. mZ gc-zd Napovedujemo io vabimo Srecanje gozdarjev-''gozdarski ples 98" Po dolgih letih cakonJ • in pricakov• nJ, vam Zveza gozdarskih dru~ t eV Slovenije (lGDS) sporoca · "Gozdarski ples je prtd-durmi• Tako,Irotjc bilo napisono v najavi bo 10 Ovi (podjtgu) kje.-~ mpos!cni Izpolnjeno pnJIVntravnah pri blogajni ZGO$ do srede 3 6. 1998, do 14, ure, bo vSlopoioa S,()()C) SIT no osebo, 1ll v" opnico s spremljevaJko zn GOSt>Ode, o>< romo s spremljevalcem za dame, pn JC cena 9.000 SIT. Za liste, ki blls na dan plesa pr\ vhodu plafall20 odstotkov dražje vstopnice kot v ptedp10dajL Prijavo lahko sporocilo-md i lCiefonitliO na ~t evilko061 -113-13-43 inl. 1 JO. Na isti tcle fons~i ~tevil ki l11hko d<)h!!c od&O\'Ort;;na dodatna vpralanja.. V ctM vsropnice je vracuna.o aperitiv ob psihodu1 veUrja. t iva g1a~ba. vodenj~ vet"ern in plesno sknpina. ki nam ho (>Oile<111l1 , .• ~. Pijato si udei'St udcle!cliGC, ki bodo v pmlitiltt. V telji, da gozdm~ i ple$ ponovno 1)01l .. e vsakOielna pnrcl4riv ln.nasvidcnje na Il ledu! Jo!1Jilla, otK>.,. P• 'J• dno%>­VCCKkJh pwn: VLI\b ,.., .. -d m::.d rurm OJC&O"" ~i\lljc11"-!ru krog ·e d:lcnjlr f'~ lf'\IC ~(\ umrli v rrorncrni ll<"::;reti, kl Jt' ?.tdula ck<:>IO~ .n JOJ~lj<>. r'll:wiQSIJO u1 tM>Hzoolog•JO dreo·Ja ter propo.l•liJCm dr<•J• ntllr••a!ltem (dr. KkAOVJ< 1n dt lhsrO\Skll. t \•)dno-uo(oiml raz1s.ka \'am1 gozdn.tt 111 (dr U Ma}er; ~o g-cncuko ter semen· SX'H1l1 t'llllntataml (mag Pen~) lSpdr;O ISO f3ZI· d:fl\:3t l rrop:h.18.DJt hrn.st;, n.1 llrvl'.;kem, uvaJali SO lt\l'•n! !Of:,ng fCP J·orc-sa&, kJCr Kfl navkljuh VC"Ijn~rn razm: ram v zadnjih lct1h Ul\()th l1.V~'-H pop1H po­~l:mth t~jl)dl )UJ\J ob-..tslilo o pruJ,lblJCll~ftt hf\~ko · 1!(1\ensk•m MZT proJektu pre)eh 11k prod 11esrtco . "J so bilt 'J3RJ vkljuceni ''~J prtr'lw •uh V sv~JI!'f"'llmenu 11'1 ,. tmenu kolegov bt se r J.tkn pnmanJkUJfJJ)nekatenmDM'O­dobnam stfok-ovn,aknm pn na.~ ra:!ls.ko\·3lncm delu 1 25 Trg gozdnih lesnih proizvodov 7 .god anna ob ja"\ lj anja cen gozdnih lesnifl pTOilTodOY\' l .ozdAnkem \ CStniku Od p:--.. OOJ•Ve <.<:r> gotdruh lelll\")" pmd:k>j(l"' b lat}oprnnerya\"(1 = rrc.Wavlj~ r>"Lmerje m•d rovprelno ceno hlooovrn< ro <.U>o dola V l1 moda q se kanj< 10 pMfl"'VIjiOJe I<.U 17 d10 7a dLJt> od ~ do mnJa, <=O blodo\~1\e f\> 1 SQ dJft rO\~ d.~cvru bruto pla<• ., d.uo clclo>11t ufml<1 pri >«njr dan~~ krat vii)r,J< wo~c~ no c...Oiu proiAodo pnbh2nu cnok S lem PC•·kom zaklJU~UJcmo utcmciiC\1UrJC Ic rubrike v \'Q1niku. oa.kdn)>i pa bomo pm!xla•"llr grbanJe ~en 'o2dmb lcsruh pn>rtvuduv v prv ;Sd.-"'nt41l l'l'll NOV VRTNI CENTER NA PRIMORSKEM OREVESNICA S TI VAN Matenja vas pri Poatoj ni Tei.Hax: 067/54-405 V llašem vrtnem centru vam nud•mo sadike za ureditev v a~ ih vrtov GRMOVNICE, GOZDNO IN SADNO DREVJE, CEBULICE IN TRAJNICE Za olepšanje notranjosti SOBNE RASTLINE Za ureditev grobov NAGROBNE RASTLINE, PESEK, SVECE, ZEMW A Ob dela\/Olk•l> od 8 do 17. ure ob sobotah oo 8 do t 2. ure VAM NUDIMO NAIMVOCI~ n "*' LQ(>(Io ter "" >Ivljenje lr1 sve1 ""'~)~oh J(Akšnl '" tooel Krkini levil Le-.io kolekcijo Llon Rock tvori pet dJS.wnih ltnlj. ko so Mmenje:ne penm razUtn1n"' iivljenj•kun slogom sodobnoh tnclkih: Uon Ra< k Reim vonjem boc1o z!ahk<\ JPt)JOCAh svote vtdente svt-tn. Llon Rontlfna Llon Rock Cool $1 rhtnl', zn~ in goe Ni je srvMI, ki si 1e r.' 1'1'10~J(i ,,.., bl zn~l n ar~d•ci N,1jsl visi 11<1 e lastoki nAci globokim prepnclorn ~~~ t IMIOnom ~.d Obl~kl -lo,.,Ciill je hl.\den kot led ln m1ren lcot ~kor. ki ovc.ar. Loon Ro< k Cool vUI1'1'1C V5<: kar l;1hko 11Ud• 1lvf)enrc je IPV kJ mu no nl~oh dolgc<•s Uon Rode Light ie lahko""' di!.av~. ki u~tje preuleiO ~ prtpomo(kr. u. nego sodobno ur~e<~ega l'lO~ega. loston pre(! brtqem lOSJOn po bntju, dt:UX1orMt v sp•ejv dezocloranr v s~ ku. peno Ul bntje. koemo Ul b1111e. gel :u. rušoran~. to.alerno vodo in 1>.\t,rln> po britju z LJUBLJANA GOZD d.o.o., p.p. 229, T ria~ka cesta 2, 1 OO 1 Ljubljana tel 10611 12 53 130, fax: 10611210 729