Zgodovinski zapisi
- 24 -
Brane Lamut*
OB RAZSTAVI: KAMEN V DAVNINI. KAMNINE, FOSILI, KAMNITA ORODJA
V članku je na kratko predstavljena razstava z
zgornjim naslovom, ki smo si jo lahko ogledali od
meseca oktobra leta 2007 dalje v avli Občine Ormož.
Najprej je opisan prirodoslovni del avtorjev in
zbiralcev Vilija Podgorška in Danijela Krena, nato pa
še arheološki del avtorjev Braneta Lamuta in Marka
Meleta.
Razstavo s tem naslovom je Muzej Ormož  postavil v
oktobru leta 2007 v avli Občine Ormož. Poleg
muzejskih arheologov Braneta Lamuta in Marka
Meleta sta bila soavtorja razstave zbiralca Danijel
Kren in Vili Podgoršek. Slednja sta v prvem delu
razstave predstavila izbor iz svojih zasebnih zbirk.
Slika 1: Plastem apnenca so v Spodnjem Oseku sledili pod
površje. Po prenehanju pridobivanja kamnine se je v
opuščenih rovih izoblikovalo občasno podzemeljsko
jezerce.
Foto in besedilo: Vili  Podgoršek, 2007.
V treh vitrinah so bili na začetku prikazani fosili iz
Podravja, predvsem z območja Slovenskih goric.
Njihova starost obsega razpon od 20–18 milijonov let
in le do nekaj milijonov let. Eksponati so bili na
razstavi razvrščeni po mestih najdbe od zahoda proti
vzhodu, saj si tako sledijo tudi po starosti, na koncu pa
so bili razvrščeni še mikrofosili, ki so jim bile
priložene tudi fotopovečave. Te in fotografije na
panojih je prispeval Danijel Kren, profesor Vili
Podgoršek pa je napisal spremne tekste na panojih.
Posebej je bil z nizom fotografij geografskih kart
* Brane Lamut, kustos arheolog – muzejski svetovalec,
Muzej Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož.
ponazorjen postopen nastanek Panonskega morja, ki
se je izoblikovalo približno pred 11 milijoni let iz
zahodnega dela morja, imenovanega Paratetida, zato
ker se je dvigoval lok Karpatov.1
Slika  2: Del opuščenega kamnoloma Kamenščak v
Zgornjem Dupleku je zaradi prevlade litotamijskega
apnenca preoblikovan v več kot deset metrov visoko, skoraj
navpično steno. Že dolgo je poznan kot nahajališče
različnih fosilov, v okolici pa lahko zasledimo še osamljene
kraške pojave.
Foto in besedilo:  Vili Podgoršek, 2007.
Med številnimi razstavljenimi fosili naj navedem le
nekatere. Tako so obiskovalci lahko občudovali
školjko chlamis angelonii angelonii, ki je bila odkrita
v svetlosivem laporju na najdišču Zgornji Štrihovec
pri Šentilju, in školjko congeria iz Zgornjega Oseka,
dalje morskega ježka s Plačkega vrha in iglice
morskih ježkov iz Zgornjega Štrihovca, le nekaj
milimetrov velika ohišja luknjičark z najdišča
Kresnice, ohišja rakcev z Meljskega hriba, kamena
jedra polžev iz Spodnjega Oseka in iz Zgornjega
Dupleka, rakove škarje itd.
1 Podgoršek, Fosili – priče geološke preteklosti, str. 9.
UDK 548/549:553(497.4Ormož)
903.21.01(497.4)
Zgodovinski zapisi
- 25 -
Slika 3: Kameno jedro polža v litotamijskem apnencu iz
Zgornjega Dupleka se je tako dobro ohranilo, ker se je
ohišje kasneje raztopilo in jedro razen pri ustju ni imelo
stika z obdajajočo matično kamnino. Širina kamenega
jadra je 17 mm.
Foto, najdba, zbirka in podnapis: Vili Podgoršek.
Slika 4:  Školjka  chlamys angelonii angelonii v svetlo
sivem laporju z najdišča Zgornji Štrihovec pri Šentilju,
najdena ob gradnji avtoceste leta 1996. Dolžina ohišja meri
44 mm. Najdba, zbirka in podnapis:  Vili Podgoršek.
Foto: Danijel Kren.
Med redke najdbe spadajo ostanki rib, ohranili so se
nam na primer ribji zobje z najdišča Zgornji Štrihovec
pri Šentilju. Iz časa, ko je naše kraje prekrivalo toplo
in plitvo Panonsko morje, so se ohranili ostanki
grebenskih koral.
Slika 5: Fosil grebenskih  koral z Zgornjega Dupleka.
Najdba, zbirka in foto: Danijel Kren, 2007.
Slika 6: Odtis lista iz Rošpoha – meri 63 mm. Najdba,
zbirka  in podnapis:  Vili Podgoršek.
Foto: Danijel Kren, 2007.
Zgodovinski zapisi
- 26 -
Slika 7: Okamneli les z Meljskega hriba – meri 130 mm.
Najdba, zbirka in podnapis Vili Podgoršek.
Foto: Danijel  Kren, 2007.
Poleg morske favne pa najdemo na območju
Slovenskih goric še drugačne fosile. Tako so na (v)
Meljskem hribu pogosti ostanki lesa, v Rošpohu pa je
bil najden odtis rastlinskega lista. V vzhodnem delu
Slovenskih goric, v Žihlavi, pa je bil najden fosil
sladkovodnega polža.2 Nekaj zanimivejših najdišč
fosilov je na razstavi prikazanih s fotografijami.
Profesor Vili Podgoršek je za spremno publikacijo
napisal še članek, ki obravnava fosile na območju
Slovenskih goric, opremljen s šestimi barvnimi in
sedmimi črno-belimi fotografijami;3 prav tako je
prispeval vrsto vzorcev kamnin za arheološki del
razstave. Izbrani so bili vzorci kamnin, kakršne so že
prazgodovinski prebivalci Podravja uporabljali za
izdelavo kamnitega orodja. Med njimi naj omenim
kose serpentinita in amfibolita, iz katerih so orodja
najpogosteje izdelovali, pa tudi kose blestnika in
gnajsa, od katerih so zaradi njihove plastovitosti
najlažje odbijali večje ploščate kamne, ki so služili kot
žrmlje ali kot delovna podlaga za razne obrti.
Tovrstne kamnine najdemo v nekaterih še danes
delujočih ali do pred kratkim delujočih kamnolomih.
Ležišča teh kamnin bi utegnil izkoriščati že
prazgodovinski človek, vendar je verjetneje, da je kot
material za izdelavo orodij  uporabil zaobljene kamne,
ki jih je zgladila reka Drava in odložila na prodiščih.
Profesor Vili Podgoršek je na to temo v spremni
publikaciji napisal poseben članek.4
2 Podgoršek, Fosili – priče geološke preteklosti.
3 Podgoršek, Fosili – priče geološke preteklosti, str. 5–11.
4 Podgoršek, Nastanek prodišč, str. 21–23.
Slika 8: Serpentinit, Radkovec na Pohorju.
Najdba in opredelitev kamnine: Vili Podgoršek, prof.  Foto:
Nina Mertik, 2007.
Slika 9: Muskovitov blestnik, Mislinjski jarek.
Najdba in opredelitev kamnine: prof. Vili Podgoršek. Foto:
Nina Mertik, 2007.
Slika 10: Amfibolit, okolica Areha na Pohoru.
Najdba in opredelitev kamnine: Vili Podgoršek, prof. Foto:
Nina Mertik, 2007.
Zgodovinski zapisi
- 27 -
Slika 11: Gnajs, plastovit, Koritno pri Oplotnici.
Najdba in opredelitev kamnine: Vili Podgoršek, prof. Foto:
Nina Mertik, 2007.
Drugi del razstave zajema arheološko tematiko, pri
tem smo se omejili na prazgodovinsko dobo. V letu
2007 sva se arheologa v Muzeju Ormož posvetila
preučevanju prazgodovinskega kamnitega orodja in
drugih izdelkov iz kamna. Izbiro tematike je
narekovala že pogostnost najdb tovrstnih izdelkov, ki
so jih posamezniki zbirali že od prve polovice 19.
stoletja dalje. Literatura navaja iz tega časa župnika
Franca Vrbnjaka in ormoškega zdravnika dr.
Seyfrieda.5 Kasnejše topografske raziskave so
identificirale možna najdišča iz neo- in eneolitskega
časa, arheološka izkopavanja   pa  so razkrila vrsto
naselbin, kot so Pavlovski Vrh, Ormož, Hardek,
Hajndl itd., v katerih so bili najdeni tudi kamniti
izdelki. Literatura o tem je pregledno zbrana v članku
Marka Meleta, ki je izšel v publikaciji ob razstavi.6
Arheološki del razstave je razdeljen na dva dela.
V prvem sem predstavil kamnita orodja iz
prazgodovinske naselbine v Ormožu in o tem napisal
v publikaciji tudi članek7, v drugem delu pa je Marko
Mele prikazal izdelavo in uporabo glajenega
kamnitega orodja.8
Del razstave, ki predstavlja kamnita orodja iz
prazgodovinske naselbine v Ormožu, obsega gradivo
Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki ga je v drugi polovici
petdesetih let 20. stoletja izkopala takratna kustodinja
dr. Bernarda Perc.9 Gre za izdelke, ki so bili odkriti v
5 Pahič, Različna gesla za štajerska najdišča.
6 Mele, Izdelava in uporaba glajenega kamnitega orodja, str.
19 in 20.
7 Lamut, Kamnita orodja, str. 24–32.
8 Mele, Izdelava in uporaba glajenega kamnitega orodja, str.
12–20.
9 Perc, Prazgodovinska naselbina v Ormožu. Perc, K
stratigrafiji žarnogrobiščne naselbine v Ormožu.
plasteh s konca pozne bronaste in z začetka zgodnje
železne dobe.10
Med kamnitimi izdelki tega časa sta zanimivi dve
gladili iz serpentinita. Tako smo izdelka poimenovali,
ker imata poleg zaobljenih še eno izrazito ravno
gladko ploskev. Za glajenje česa sta kamna služila,
lahko le ugibamo; glede na to, da sta iz mehkega
serpentinita, lahko domnevamo, da so z njima gladili
kakšno organsko snov, morda živalske kože.
Nadalje so bili med razstavljenimi predmeti še takšni,
ki so običajnejši v drugih materialih. Za navijanje
preje so v prazgodovini uporabljali preslico, ki so jo
na spodnjem koncu obtežili z vretencem. Vretence je
bilo najpogosteje keramično, poleg takšnih je v
Ormožu znanih še par kamnitih, ki sta bila izdelana iz
mikrokristalnega blestnika oziroma iz kremenovega
sljudnega peščenjaka.
Slika 12: Mavčni model prazgodovinskega dvodelnega
kalupa za ulivanje sulice in originalno kamnito jedro iz
drobnokristalnega blestnika. Mavčno ponazoritev kalupa je
oblikovala Nina Mertik, diplomirana restavratorka,
kamnito jedro hrani Pokrajinski muzej Ptuj.
Foto: Nina Mertik, 2007.
Naslednji predmet, ki je običajno keramičen, je jedro
dvodelnega kalupa.11 Takšni dvodelni kalupi za
10 Lamut, The chronological structure. Teržan, Starejša
železna doba.
11 Lamut, Prazgodovinski Ormož, slika na notranji strani
hrbtnega ovitka. Lamut, Ormož – podoba
prazgodovinskega naselja.
Zgodovinski zapisi
- 28 -
ulivanje brona so potrebovali jedro v primeru, ko je
bilo treba del predmeta  obdržati votel; na primer tule
za nasajanje sulic, kopij ali sekir. Keramične polovice
kalupov so običajno z označbami, ki so bile narejene
že pred pečenjem, z namenom, da sta se polovici
dobro ujemali, preden so ju za ulivanje povezali.
Oznake na keramičnih stožčastih jedrih kalupov so
bile enake kot tiste na kalupih. To nakazuje, da je livar
iz talilne posode zlil zaporedoma zlitino v več parov
kalupov, potem pa je moral vsakemu paru kalupov
glede na oznake hitro najti odgovarjajoče jedro.
Kalupi iz prazgodovinske naselbine v Ormožu so
pretežno keramični, le eden med njimi je kamnit.
Izdelan je iz drobnokristalnega blestnika. Morda je
bila uporabljena ta dokaj trda kamnina, ker je bila tudi
odporna na visoke temperature? Stožčasto jedro se na
vrhu končuje s kvadrastim delom, ki je gledal iz obeh
polovic kalupa. V tem delu je vrezan znak x. Jedro je
bilo razstavljeno med modelom obeh polovic kalupa
za sulico, ki ga je izdelala restavratorka–
konservatorka Nina Mertik. Kalupi,  najbolj podobni
našemu, so bili najdeni v naselbinah Ripač in
Čungar.12
Slika 13: Izbor glajenih kamnitih predmetov iz
prazgodovinske naselbine v Ormožu. Iz publikacije: Kamen
v davnini, Ormož 2007, hrbtna stran ovitka.
Foto: Nina Mertik, 2007.
12 Wanzek, Die Gussmodel für Tüllenbeile, Taf. 14:  9, 12,
13.
V bronasti dobi so rezila srpov, nožev, britev itd.
pogosto ostrili s tolčenjem in s tem s tanjšanjem, v
železni dobi pa so pogostejši brusi. Kvadrasti
podolgovati predmeti so izdelani iz različnih kamnin.
Med razstavljenimi primerki smo videli izdelke iz
kvalitetnega (trdega) kremenovega peščenjaka, pa tudi
iz mehkejših kamnin  serpentinita in amfibolita. Brusi
so v železni dobo postali sestavni del noše.
Preluknjane so jih nosili privezane za pasom. Kot dele
noše jih ponekod najdemo v halštatskih grobovih.
Konec bronaste in v starejšem delu železne dobe so še
v rabi drobna orodja iz mehkih kamnin, ki so jih
prazgodovinski obrtniki uporabljali za oblikovanje
izdelkov iz bronaste pločevine. Med njimi velja
omeniti drobna trapezasta in trikotna dleta ali
kladivca. Razstavljena primerka sta bila izdelana iz
amfibolita oziroma iz serpentinita. Podobno trapezasto
sekirico so odkrili v regiji, na primer v 4. gomili na
Pošteli.13
Drugo takšno orodje iz serpentinita pa je polovica
orodja, ki spominja na kladivasto sekirico, vendar
ohranjeni ožji del ni oster in je prav tako služil kot
kladivce. Najbližjo paralelo našemu orodju predstavlja
podobno kladivce iz Klein Kleina, odkrito v gomili
Hochschusterwald 2  s  pokopom moža in žene;14 v
gomili je bil odkrit tudi bronast kotliček, ki ga je
pokojnik morda sam oblikoval prav s kamnitim
kladivcem, ki je bilo položeno v njegovo zadnje
počivališče kot atribut njegovega stanu.
Prevrtano kladivce in že prej omenjeni prevrtani brusi
in prevrtana vretenca za preslice kažejo, da ta
starodavna tehnika obdelave kamna tudi v železni
dobi ni zatonila v pozabo. Dokaz so tudi stožčasti
izvrtki s horizontalnimi razami, ki so bili najdeni v
naselbini; dva iz serpentinita sta bila tudi razstavljena.
Poleg malih kladivc je iz ormoške naselbine znanih še
nekaj večjih kladivastih sekir, ki so bile izdelane
pretežno iz serpentinita. Raba tega tipa orodja, ki je
običajno od mlajše kamene dobe dalje, se zdi v času
prehoda bronaste v železno dobo nekoliko neobičajna.
Vendar je eksperimentalna arheologija s poizkusi
dokazala, da so bile kamnite sekire pri sekanju dreves
približno tako učinkovite kot bakrene in bronaste, zato
so jih šele železne sekire v starejšem halštatskem
obdobju postopoma izpodrinile iz rabe.
Naslednji tip orodja, ki ima svoje začetke že v  mlajši
kameni dobi, so večje trapezaste in sorodne jezičaste
sekire, ki so jih lahko uporabljali kot zagozde za
13 Teržan, Starejša železna doba, Tab. 60: 15.
14 Dobiat, Das hallstattzeitliche Gräberfeld, Taf. 2: 8.
Zgodovinski zapisi
- 29 -
klanje lesa ali pa nasajene v razcepljeno rogovilo kot
sekire. Tudi te so pretežno iz serpentinita.
Med razstavljenimi orodji so si obiskovalci lahko
ogledali še: valjasto dleto s poševno zbrušenim
rezilom, kamne iz roženca in kremena, ki so jih morda
uporabljali kot kresilne kamne, dalje tolkala iz gnajsa
in žrmlje. Zanimive so velike ovalne plošče žrmelj s
povsem gladko vrhnjo ploskvijo. Plošče so dobili z
odbijanjem od večjih kosov plastovitih kamnin, kot so
gnajs, amfibolit in muskovitov blestnik.
Slika 14: Markežev pruh pri Gladomesu, Občina Slovenska
Bistrica, kjer so bili najdeni kosi serpentinita, predstavljeni
na razstavi.
Foto: Marko Mele, 2007.
V zaključnem delu razstave je Marko Mele predstavil
še izdelavo in uporabo glajenega  kamnitega orodja in
o tem napisal tudi članek v publikaciji ob priložnostni
razstavi.15 Na treh panojih so bili prikazani: brušenje
in glajenje, vrtanje v kamen ter nasaditev in uporaba
kamnitega orodja. V vitrini pa sta bili predstavljeni
dve temi. Zgoraj smo videli vrtalno pripravo z votlim
svedrom.
V našem primeru je bil navpični sveder iz bezgovega
lesa, sukali pa so ga s pomočjo loka. Spodaj vpeto
sekiro iz mehkejšega  serpentinita je postopoma
prevrtal trši droben kremenčev pesek.
Druga tema, v spodnjem delu vitrine, je bila prikaz
postopnega nastanka trapezaste sekire od izbranega
kamna, preko glajenja in brušenja ob trši peščenjak,
do nasaditve na lesen držaj.
Ob tej  priložnostni razstavi je izšla publikacija z
enakim naslovom. Za uvodnim člankom16 sledijo
štirje članki avtorjev (glej seznam literature);
publikacija obsega 32 strani formata A5, plus ovitek,
15 Mele, Izdelava in uporaba glajenega kamnitega orodja.
16 Lamut, Kamen v davnini, str. 4.
11 barvnih in 27 črno-belih fotografij ter dve risbi.
Publikacijo je založil Muzej Ormož, zanj direktorica
Zdenka Kresnik, uredil Branko Lamut, članke je
lektorirala Nadica Granduč, fotografije so prispevali
Danijel Kren, Brane Lamut, Marko Mele, Nina Mertik
in Vili Podgoršek.
Slika 15: Vrtalna priprava z votlim svedrom, ki so jo
izdelali učenci pod mentorstvom  kustosa Marka Meleta  na
Mladinskem raziskovalnem taboru; Tabor je organiziral
Muzej Ormož leta 2007 v Grabah pri Središču ob Dravi.17
Foto: Marko Mele, 2007.
Gradivo za razstavo so prispevali: zasebna zbiralca
Vili Podgoršek in Danijel Kren, model dvodelnega
kalupa je oblikovala dipl. restavratorka Nina Mertik,
arheološko gradivo je posodil Pokrajinski muzej Ptuj,
ostalo pa je prispeval Muzej Ormož. Publikacijo je
oblikoval Grafični studio Robert Kuzma, s.p., ter ga v
300 izvodih natisnil S-tisk,  d.o.o.
Razstava je bila odprta v sredo, 17. oktobra ob 18. uri
v avli Občine Ormož. Ob tej priložnosti je uvodoma
spregovorila direktorica Muzeja Ormož Zdenka
Kresnik, sledili so avtorji razstave. Fosile in kamnine
je predstavil profesor Vili Podgoršek, kamnita orodja
iz ormoške prazgodovinske naselbine kustos arheolog
Brane Lamut,  izdelavo in uporabo kamnitih orodij pa
je pojasnil kustos arheolog Marko Mele.
17 Mele, Arheološki poletni tabor 2007.
Zgodovinski zapisi
- 30 -
Odprtje razstave je spremljal kulturni program, ki so
ga pripravili učenci Glasbene šole Ormož ob
mentorstvu profesorja Slavka Petka. S tolčenjem
rečnih kamnov so obiskovalcem pričarali nekaj
temperamentnih kamenodobnih ritmov.
Slika 16: Naslovnica publikacije, ki je izšla ob razstavi.
Oblikovanje Grafični studio Robert Kuzma, d.o.o.,
fotografiji Danijel Kren in Nina Mertik. Sken. Muzej
Ormož, 2007.
Slika 17:  Ob odprtju razstave so z dvema skladbama za
kamnita tolkala nastopili učenci Glasbene šole Ormož.
Foto: Štefan Hozyan ml., 2007.
Razstavo je s priložnostnim nagovorom odprl župan
Občine Ormož in poslanec državnega zbora gospod
Alojz Sok.
Razstava Kamen v davnini je bila obenem tudi
sestavni del projekta: Teden vseživljenjskega učenja,
ki je nastal s sodelovanjem Ljudske univerze, Muzeja
Ormož in Mladinskega centra, trajal pa je od 10. do
22. oktobra. V okviru Tedna so si razstavo ogledali
starejši občani, kasneje pa so jo obiskali še učenci
osnovnih šol in dijaki  Gimnazije Ormož.
O razstavi in »Tednu vseživljenjskega učenja« je
poročal Štajerski tednik18, posnela jo je Kabelska
televizija Ormož, Majda Fridl pa je imela v
ponedeljek, 12. 11. 2007, za Radio Ptuj intervju s
prof. Vilijem Podgorškom o naši razstavi, kot tudi o
odprtju muzeja Pangea v Dragonji vasi pri Cirkovcah.
Po končani razstavi bodo fosili in kamenine
predstavljeni prav v muzeju Pangea.
Profesor Podgoršek je s člankom o razstavi seznanil še
bralce Društvenih novic Društva prijateljev mineralov
in fosilov Slovenije.19
Zaradi zanimanja je bila razstava  odprta  vse do 11.
februarja naslednjega leta.
Ključne besede
Kamnine, serpentinit, amfibolit, peščenec, kremen,
fosili, mikrofosili, Panonsko morje, kamnita orodja,
sekire, dleta, gladila, brusi, žrmlje, tolkala, votel
sveder, vrtalna naprava.
Literatura
 Claus DOBIAT: Das hallstattzeitliche Gräberfeld
von Kleinklein und seine Keramik. Schield von
Steier. Beiträge zur steierischen Vor- und
Frühgeschichte und Münzkunde, Beiheft 1, Graz,
1988.
 Viki KLEMENČIČ IVANUŠA: Učimo se vsak dan.
Ormož. Teden vseživljenjskega učenja. Štajerski
tednik, 26. 10. 2007, str. 13.
 Marija LUBŠINA TUŠEK: Kamnito orodje v
severovzhodni Sloveniji. Ptujski arheološki
zbornik ob 100-letnici muzeja in muzejskega
društva, Ptuj, 1993, str. 31 ss.
 Marija LUBŠINA TUŠEK: Ormoško območje v
arheoloških obdobjih in prostorska arheologija.
Ormoški zbornik V/1, Ormož, 2005, str. 179 ss.
 Brane LAMUT: Ormož – podoba
prazgodovinskega naselja. Bronasta doba na
Slovenskem, Katalog razstave (ured. Neva
Trampuž–Orel), Narodni muzej Ljubljana,
Ljubljana, 1987, str. 46 ss, livarstvo, str. 53–57.
 Brane LAMUT: The chronological structure of the
Late Bronze and Early Iron Age settlement. Die
Drau-, Mur- und Raab-Region im 1.
vorchristlichen Jahrtausend. Akten des
18 Klemenčič Ivanuša, Učimo se vsak dan.
19 Podgoršek, »Kamen  v davnini«.
Zgodovinski zapisi
- 31 -
internationalen  und interdisciplinären
Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad
Radkersburg. Universitätsforschungen  zur
prähistorischen Archaeologie, Aus dem Institut
für Ur- und Frühgeschichte der Universität Wien.
Band 78, 2001, str. 207–242.
 Brane LAMUT: Prazgodovinski Ormož. Pol
stoletja od odkritja poznobronasto-
starejšeželeznodobne  naselbine. Arheološke
raziskave Bernarde Perc v letih 1955–1962.
Ormož, 2006.
 Brane LAMUT: Kamen v davnini, kamnine, fosili
kamnita orodja, predgovor k publikaciji ob
razstavi z istim naslovom. Ormož, 2007, str. 4.
 Brane LAMUT: Kamnita orodja iz prazgodovinske
naselbine v Ormožu. Kamen v davnini. Kamnine,
fosili, kamnita orodja, Publikacija ob priložnostni
razstavi. Muzej Ormož. Ormož, 2007, str. 24–32.
 Marko MELE: Arheološki poletni tabor 2007,
Kamnito orodje in orožje prvih poljedelcev.
Ormož, 2007.
 Marko MELE: Izdelava in uporaba glajenega
kamnitega orodja. Ormož 2007 – v tej publikaciji..
 Stanko PAHIČ: Različna gesla za štajerska najdišča.
Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975.
 Bernarda PERC: Prazgodovinska naselbina v Ormožu.
Ptujski zbornik 2, 1962, str. 202 ss.
 Bernarda PERC: K stratigrafiji žarnogrobiščne
naselbine v Ormožu. Arheološki vestnik 13–14,
1962-63, str. 375–381.
 Vili PODGORŠEK: Fosili – priče geološke
preteklosti na območju Slovenskih goric. Kamen v
davnini. Kamnine, fosili, kamnita orodja,
Publikacija ob priložnostni razstavi, Muzej
Ormož, Ormož, 2007, str. 5–20.
 Vili PODGORŠEK: Nastanek prodišč in njihov
pomen za izdelavo kamnitega orodja. Kamen v
davnini. Kamnine, fosili, kamnita orodja,
Publikacija ob priložnostni razstavi, Muzej
Ormož, Ormož, 2007, str. 21–23.
 Vili PODGORŠEK: »Kamen  v davnini«. Društvene
novice, št. 37, november  2007, Društvo
prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, Tržič,
strani 36–37.
 Biba TERŽAN: Starejša železna doba na
Slovenskem Štajerskem. Katalogi in monografije
25, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana, 1990.
 Burger WANZEK, Die Gussmodel für Tüllenbeile
im südöstlichen Europa. Universitätsforschungen
zur prähistorischen Archäologie. Band 2, Aus
Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Freien
Universität Berlin, Bonn 1989.
Slika 18:  Vitrina z gradivom iz zasebnega muzeja Pangea,
ki ga je v Dragonji vasi pri Cirkovcah uredil prof. Vili
Podgoršek. Fosili in kamnine z naše razstave bodo
razstavljeni v tem muzeju.
Fotoarhiv muzeja Pangea, 2007.
Povzetek
V članku je na kratko predstavljena razstava z zgornjim
naslovom, ki smo si jo lahko ogledali od meseca
oktobra leta 2007 dalje v avli Občine Ormož. Najprej
je opisan prirodoslovni del avtorjev in zbiralcev Vilija
Podgorška in Danijela Krena, nato pa še arheološki
del avtorjev Braneta Lamuta in Marka Meleta.
V  naravoslovnem delu razstave so bili v prvih dveh
vitrinah  razstavljeni fosili nekdanjega Panonskega
morja, ki se bodo po koncu razstave preselili v zasebni
muzej Pangea, ki ga je v Dragonji vasi pri Cirkovcah
uredil profesor Vili Podgoršek, v tretji vitrini pa so bili
razvrščeni mikrofosili iz zasebne zbirke Danijela Krena.
Danijel Kren je prispeval tudi fotopovečave na panojih
in v vitrinah, Vili Podgoršek pa tekste na panojih.
V drugem delu razstave je kustos arheolog Brane
Lamut predstavil izbor kamnitih orodij iz
prazgodovinske naselbine v Ormožu, ki časovno
sodijo že v konec bronaste in na začetek železne dobe,
Vili Podgoršek pa je v tem delu prispeval vzorce
kamnin iz Podravja, ki so jih že prazgodovinski
prebivalci uporabljali za izdelavo orodij.
V zaključnem delu razstave je kustos arheolog Marko
Mele prikazal celoten postopek izdelave kamnitega
orodja od izbire surovin, odbijanja, glajenja, brušenja
in vrtanja do nasaditve kamnite sekire.
Ob razstavi je izšla publikacija z enakim naslovom, ki
je obsegala 32 strani s članki avtorjev, z vrsto
fotografij in risb.