3L iteviikn. v Ljubljani, g četrtek. 6. rebrnada 1908. Mleto. Izhaja vsak ća.n zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vsa druga delala in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnlStvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravnistvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon &L 34. Posamezne številko po 10 h. Upravništva telefon št 85. liilnouejša Jusilčno Imenovanja. Justični minister je Slovence tapet iznenadil z najnovejšimi ime-novanji. Na Spodnjem Štajerskem bili ste razpisani dve mesti, namreč mesto okrajnega sodnika v Konjicah in v Šoštanju. Do sedaj sta bila na teh dveh mestih dva Slovenca, namreč sodnika Globočnik in Mihelič. Sedaj sta imenovana dva Nemca, in sicer v Konjice dr. Artur Doležell in v Šoštanj dr. Wilhelm Stepisclmegg. Prvi govori še precej slovensko, drugi pa govori in piše enako slabo slovensko ter ima sploh organ, da ga ljudje ne morejo razumeti. Ker je bil pred nekaj meseci namesto umrlega sodnika v Laškem trgu, drja. Adolfa Pfeffererja imenovan strasten Nemec Hubert Wagner, so se zdaj v rasu niti pol leta Slovencem kratkoma-lo o d j e d 1 a tri mesta. Tako razumejo naši nasprotniki Nemci posestno stanje. Tam, kjer je bil do sedaj kak nemški uradnik, ne sme njegov naslednik biti za nobeno ceno Slovenec, ker to zahteva posestno stanje; taxn pa, kjer je bil do sedaj slovenski uradnik, mora biti njegov naslednik Nemec. Nemcu vse, Slovencu nič. Pa še druga krivica se je zgodila. Dr. Josip Drobni tseh, mož nemškega mišljenja (njegov oče se je še pisal Drobnič) bil je pred nekaterimi meseci seveda samo na videz imenovan kot pristav za Cerknico. Že tedaj je vedela jnstična uprava, da mož ne bode nikdar Kranjskega videl, ker bognedaj da bi prišel kak uradnik nemškega mišljenja iz Spodnjega Štajerskega ven. Po preteku malo mesecev je sedaj imenovani pristav že prestavljen v Slovenj igra d ec, kamor bode seveda takoj odšel. Na drugi strani mora slovenski uradnik, to je pristav dr. Frane Mo-horič v Ormožu, ki je starejši, kakor sta dr. Doležell in dr. Stepischnegg, ako prav je štajerski Slovenec, iz dežele ven. Postal je sodni tajnik v Ljubljani. Ker postanejo okrajni sodniki sčasoma tudi na svojih mestih deželnosodni svetniki, dočim mora biti sodni tajnik še le imenovan kot deželnosodni svetnik, se vidi tudi v tem zapostavi jen je slovenskega uradnika. Znano je, da je prosil otj in da so prosili tudi slovenski uradniki iz Kranjskega za obe sodnijski mesti v Konjieah in Šoštanju, pa bili so vs; Slovenci prezrti, ker je justična uprava tako hotela. V popolnoma slovenskem šoštanjskem okraju sta sedaj dva strastna Nemca, namreč novoimenovani sodnik dr. Stepischnegg in pristav dr. Johann Trtnik, od katerih ne zna niti eden niti drugi pravilno slovensko govoriti, še manj pa pravilno slovensko pisati. Do sedaj sta bila tam, kakor že rečeno, slovenski okrajni sodnik Mihelič in pristav dr. Richard Tscheeh, sicer nemškega mišljenja, pa slovenščine popolnoma zmožen. Tako ima sedaj slovenski okraj nemško uradništvo. Ravno tako je v Konjicah. rCdini slovenski sodnik je sedaj proč ter so novoimenovani sodnik in oba pristava tedaj vsi trije Nemci. Ako vse to ni krivica, kar se nam je sedaj spet zgodilo, sploh ne vemo, kaj je krivica. Justična uprava daje državljanom jako slab zgled in že zdavnaj vemo, da so lepe besede, ki stojijo na vsaki justični palači: »Justitia fundament u m reg-norum« (Pravica je podlaga vsake države), res le same besede. Naj nikar nihče ne govori o žalostnih razmerah kje drugje. Posebno naši Nemci z nekim |>oinilova-njem govorijo o ruskih ali turških razmerah. Naše razmere pač niso nič boljše kakor turške razmere. Kdor zataji svoj narod, kdor se klanja svojim višjim, napreduje; kdor ostane značajen mož. nazaduje ali vsaj ne pride naprej. Gospod justični minister Klein! Klobuk doli pred vami in pred avstrijsko justično upravo! Vesti z Goriškega. Klerikalci so lepo miril i. Tako je tiho v njihovem taboru, kakor da bi ne stali pred deželno-zborskimi volitvami. Le par nedolžnih shodičev je bilo. V četrtek pa se pokaže, ali bodo še naprej mirovali ali začno zopet rogoviliti. To je odvisno od nastopa protiklcrikalnih strank in veleposestva. Oe se tu ukrene kaj pametnega, kar seveda klerikalcem ne bo všeč, vzamejo zopet kole v roke in potem bodo udrihali, kar se da. Pa naj le, stojmo trebutj! M n o g o ostrih bos e d je padlo v zadnjem času sem in te. No, pa kdo se bo temu čudil na vročih goriških tleh? Južna kri hitro vskipi, in kje drugod take reči opravijo bolj mirno, sc pri nas ropota. Toda bližamo se volitvam. Mogoče se počasi poleži* nevihta, da se vremena zjasnijo ter za.sije nad nami zopet žarko solnce, katero hočejo klerikalci zakriti s temnimi oblaki. Vedno stopajo bolj v ospredja velikanski grehi, katere so zakrivili, klerikalci v zadnji šestletni dobi in vedno gor-kejša je želja, vzeti jim moč iz rok, da bi bilo mogoče v deželni hiši koristno delovanje za goriške Slovence. Ta želja pa mora vesti le na pametno pot, po kateri je mogoče izpolniti jo. Poznamo vsi to pot. Nastopimo jo! V prihodnjem deželnem zboru se mora začeti delati z vso eneržijo za proč v it slovenskega dela dežele. V zadnji šestletni dobi so bili le Furlani oni, ki so želi. Slovenci smo dobivali le drobtinice, pa redke. Torej naj se obrne! Ali kako naj se obrne? Oe pridejo v deželni zbor klerikalci v večini, se bo pela naprej stara pesem pod zvezo Gregorčiča z Lahi. Potem bo zopet tepen najbolj goriški kmet. Zato pa je sedaj čas, da razmislimo dobro, kaj imamo storiti in kako se bojevati. Še vedno velja pregovor: Kakor si posteljemo, tako bomo ležali! Najskrajnejša predrznost je kandidatura semeniškega profesorja in narodnega lenuha dr. Antona Gregorčiča. Ta človek, ki je s svojo izdajsko politiko pahnil goriške Slovence za desetletja nazaj, se drzne še kandidirati. Volilci, ki bi ga še volili, zaslužijo res, da bi se jim od dneva do dneva slabše godilo. Upamo, da nastopijo v gorah vse boljši kandidatje nego je dr. Gregorčič. Zato pa tudi dolžnost gorskih volilcev, da se otresejo tega kinetske-ga škodljivca. Klerikalci obetajo volil-cem zopet, da jim znižajo davke, če bodo volili farovške kandidate. Pred 6. leti so tudi tako govorili. Ali kaj se je zgodilo? Deželne potrebščine so zrasle tekom G let od 780.000 K na 1,900.000 K. Leto 1900. je bilo deželnih doklad na nžitnino 20(■•■ , leta 1907. pa 120%. Šestkrat več. Tako odpravljajo klerikalci davke. K - i plan i s predpasnikom. V goriškem centralnem semenišču namerava prirediti > Goriška zveza« poduk o zadružništvu in knjigovodstvu. Za današnje Čase ni dobro, če je nune podkovan v verskih rečeh, ampak za »zadružništvom mora biti izučen, da bo znal prodajati volilcem superfosfat, galico, moko, otrobe itd. Tega sc mora naučiti v semenišču, da mu je potem, ko sfrči iz temne kletke, služba božja postranska reč, glavna pa politično in ^gosi »odarsko« rogoviljenje. Duhovski pritisk na sodnike. Iz Velike Loke, 5. febr. Že zadnjič smo poročali, kako so naši klerikalci lazili po Ljubljani, da so slednjič staknili odvetnika P. Vencajza, da je zoper tiste, ki so ugovarjali slabi napravi mlekarne, napravil kazensko ovadbo na sodišče v Trebnjem. Ali to ni bilo zadosti. Klerikalci se za dosego svojih ciljev poslužujejo še drugih sredstev. Glavna razprava o ovadbi župana Keka preti nadučitelju Potokarju in tovarišem se je imela vršiti in se je vršila dne 29. oktobra 1907. Že dne 19. oktobra 1907 pa je pisal čateški župnik Henrik P o v š e na c. kr. sodnega pristava dr. Polca, ki je imel soditi Potokarja in tovariše sledeče pismo: »Na Čatežu, 19. okt. 1907. Velecenjeni gosp. doktor! Dovolite, da Vam v zadevi tožbe velikola-škega županstva stvar s par besedami pojasnim. Ta tožba ni vložena iz namena, nad političnimi nasprotniki se maščevati, ampak ni nič drugega kakor čin samoobrambe. Alojzij Šlajpah in Alojzij Gliha z Velike Loke in Franc Potokar, nadučitelj v Št. Lovrencu so županstvu v zadnjih treh letih provzročali z neštetimi pritožbami nedopovedljive težkoče. Da so bile te pritožbe krivične, priča dejstvo, da niso niti z eno reusirali. Dokazati Vam morem iz zapisnikov občinskih sej, kolikokrat so velikološki občinski odborniki v sejah napravili > exo-dus«, storili s tem obč. seje nesklepčne in 24 odbornikov se je moralo vnovič sklicati. Župan jih je smel vsakikrat s kaznijo do 20 K kaznovati, a kaznoval jih ni niti enkrat. Alojzij Gliha je kot župan tožil župnika Šimenca v imenu župnije na upravno sodišče. Dotični sklep obč. odbora je bil neveljaven rali nesklepčnosti. Z lahkoto bi bili mi Al. Gliho prisilili nositi osebno dotične stroške 206 K, a do zadnjega vinarja smo jih plačali iz občinske blagajne. Za vsako prizanašati je smo pa želi zasmeh. In sedaj očitajo županstvu brez vsakega vzroka »falsifikacijo komisijskega zapisnika«, in trobili bodo v svet, da je župan zapisnik res "falsificira!, ako ne prejmejo zaslužene kazni. Da na in je na izidu te obravnave neizmerno veliko ležeče, si lahko mislite. Nisem hotel s tem pismom drugega nego informirati Vas, da b o -dete ložje objektivno in pravično sodili. Najodličnejšim spoštovanj.,1]a sem udani H. Povše m. p., župnik. Prosim to pismo smatrati kot privaten pogovor, a garantiram za resničnost vsake besede.« Će še enkrat poudarjamo, da je sodni pristav pri razpravi 29« oktobra 1907 Franca Potokarja, Alojzija Šlajpaha, Alojzija Bukovca in Jožefa Kol ene obsodil radi gori omenjene ovadbe, da pa je vzklieno sodišče vse obtožence oprostilo, mislimo, da je dosti povedano! Parlamentarni položaj. Dunaj, 5. februarja. Ministrski svet je danes nadaljeval posvetovanje o organizacijskem statutu novega ministrstva za iavna dela. Kak uspeh so imela posvetovanja, se ni znano, vendar so v parlamentarnih krogih prepričani, da se ustanovitvi ministrstva v bodoče ne bodo stavile velike ovire. Da pa vkljub temu čutijo v parlamentu nekako negotovost, so vzroki čisto drugje. Predvsem vlada med Nemci hudo razburjenje zoper justičnega ministra dr. Kleina. Na drugi strani se pripravljajo Čehi v proračunskem odseku za naskok na vlado, in sicer hočejo priti z ostro resolucijo, v kateri bodo z vso odločnostjo zahtevni i ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Pri današnjem posvetovanju med* odborniki nemške zvese in ministrskim predsednikom se je šlo le za ustanovitev ministrstva za javna dela. Sporazumi jen je se ni doseglo, temne se pogajanja nadaljujejo in zaključijo jutri. Glasom najnovejših dispozicij se razdeli novo ministrstvo v štiri skupine, in sicer za javne zgradbe, za rudarstvo in za im>s]»cš<-vanje industrije ter obrti. Proti rogoviljenju nemških . ministrov. D u n a j , 5. februarja. V parlamentarnih krogih vedo, da je ministrski predsednik pozval vse ministre, naj ne nastopajo z javnimi govori, ki se ne krijejo s politiko srednjega pota, kakršno zasleduje ministrski predsednik. Opomin je veljal v prvi vrsti nemškima ministroma P e s c h k i in dr. G e s s m a n n u, ki nastopata kot govornika na nuj.jb-skurnejših shodih. Tako je minister LISTEK. ljubezen Kontonove Klare. IV. (Dalje.) V tem je vstopil Hrast, !:i sta mu sledili Ivanka in Klarica. Poznalo se je Klarici, da je bila močno razburjena. Trepetala je pri misli, da stoji pred materjo in pred ženo {istega moža, ki ga ljubi in bala se je, da bi se odprla vrata in bi vstopil v sobo marki sam. »Milostiva gospa markiza,« se je obrnil Hrast do stare gospe, »dovolite mi, da Vam predstavim svojo nevesto.« Klarica .je stopila korak naprej in se priklonila pred staro gospo tako globoko, kakor se je doslej priklonila samo pred altarjem. Stara gospa ji je dala roko in Klarica je to fino mehko roko poljubila z največjo spoštljivostjo. Tedaj pa je stara gospa razprostrla roki in materinsko objela drteče dekle. »Dobra došla, ljuba gospodična, in sreča naj se Vam smehlja v^e življenje,« je z iskreno dobrosrčnostjo vzkliknila stara gospa. »Hvala, milostiva markiza.' je Pihnilo Klarica. Markiza Helena je bila dotlej strme gledala Klarico. Pripravljena je bila, da stopi pred njo imovitejša kmetska nevesta, zdaj pa je videla pred seboj krasno, elegantno, četudi preprosto oblečeno dekle. Markiza Helena niti čakala ni, da ji je Hrast predstavil svojo nevesto. »Dovolite, da Vas tudi jaz poljubim,« je zaklicala in objela in poljubila Klarico kakor sestro. Klarico je prešinila v tem trenutku misel: »ta usta poljublja on.« A njena ljubezen do markija je bila tako čista in plemenita, da je ni obšla ne zavist ne ljubosumnost. »Obe ga ljubive,« si je mislila Klarica v tem trenotku, »a moja ljubezen je večja in globlja.« Iz te misli pa nikakor ni sklepala, da ima v svoji večji in globlji ljubezni kako pravico do markija. Spoštovala je neomejeno pravico markize Helene in trdno je bila odločena, da se teh pravic nikdar ne dotakne, niti v mislih. Zdaj so se novic odprla vrata in v sobo je vstopil marki Charles d'Aureville. Ravnodušno in nekako ošabno je pok ima 1 Hrastu in njegovima spremljevalkama in potem rekel svoji ženi. »Nujni opravki me kličejo v Ljubljano; ali greš z menoj?« Markiza Helena je trenotek pre- mišljevala, potem je z izrazom razvajenega otroka rekla: »Preobleči bi se morala in to se mi ne ljubi. Raje ostanem doma.« Marki ni nič prigovarjal svoji ženi, naj gre ž njim. »Ostani torej doma. Ce imaš kaj naročil, ti jih rad poskrbim.« »Ah, da, Charles, to je res prijazno,« je vzkliknila markiza. »Pošlji k moji šivilji, naj pove, kdaj bode nova toileta gotova. Za ples pri maršalu Marmontu.« »Dobro.« »Potem mi naroči ali prinosi nekaj steklenic parfuma.« »Dobro.« »Potem poišči. .. .« Nekako nevoljno je stara gospa segla snehi v besedo. »Počakaj malo,« je rekla in se obrnila k svojemu sinu: »Charles, predstavljam ti nevesto našega gospoda Hrasta.« Klarica je zardela in težko ji je postalo pri srcu. »Nevesta gospoda Hrasta,« to se je glasilo tako, da jo je kar zabolelo. Marki se je zopet popolnoma ravnodušno obrnil. Komaj je Klarico pogledal. Kar jiič ga ni zanimalo, kako nevesto si je izbral njegov gozdar. »Želim Vam vso srečo,« je rekel hladno in se lahno priklonil. Klarici so se šibila kolena in ni ji bilo več obstanka v sobi. Proseče je pogledala Hrastu v i>či in Hrast jo je razumel. »Dovolite, milostiva gospa markiza, da se Vam zahvalim za milostivi sprejem,« je rekel Hrast. Iste besede je rekel tudi markizi Heleni. Obe dami sta se prijazno iu pre-srčno poslovili od Klarice, dočim je marki ves raztresen in ne da bi se ozrl na spoštljive pozdrave le ponavljal: »Da, da — bon jour j o ur.« Klariea je imela rosne oči, ko je prišla v Hrastovo stanovanje, iu žalost ji je polnila srce, Ivanka pa je nevoljno s trdimi koraki hodila po sobi, upirala pesti ob boki in se roga-joče pripogibala. »Milostiva gospa markiza . . . milostivi sprejem . . . eh, da, da - -bon jour — bon jour — milostivi sprejem — to je že od sile.< Tudi Klarica je čutila, da vlada v tej hiši hladnost, ki je ni bila vajena. Banalni, prezirljivi način markijevega pozdrava in slovesa jo je bolel. Bila je razočarana vzlic vsi resnični ljubeznivosti stare gospe. Začelo se ji je svitati, da vlada v krogih markija d'Aureville najkrutejši egoizem, ki se zavdeva v plašč uglajene vljudnosti in strah ji je lomil srce, da ho njena žrtev zaman. »on Hrast je hitel razkazati Klarici in Ivanki svoje stanovanje in ves grad. Peljal ju je tudi na >kromni vrt za gradom in s ponosom pripovedoval, koliko lepega in gosposkega, pohištva mu je darovala stara markiza ter bo dala izprazniti iu celo preslikati kamrico, kjer je shranjeno vsakovrstno staro orožje, da bi imel Hrast večje stanovanje. Sploh sc je Hrast na tihem čudil, da nista bili Ivanka in Klarica nič prav zadovoljni s sprejemom, ki se je njemu zdel prav lep in dostojen. Hrast je mislil, da ostaneta Klarica in Ivanka pri njem na obedu, toda obe sta to odklonili. »Jaz ne morem ves dan izostati in kupčijo prepustiti dekli,« se je izgovarjala Ivanka, ki se ji je sploh mudilo, da pride iz gradu, »Klarice pa tudi pri ženinu ne morem same pustiti, to bodete uvideli, gospod Hrast.« Molče je Hrast prikimal. Rad bi bil sestri zadržal, a videč, da je tudi Klarica nestrpna, se ni upal ugovarjati. Spremil ju je do voza in tam poljubil Klarici roko. Poljubil ji je roko prvič, kakor bi ji hotel s tem pokazati, da je odločen navaditi se fi-nejšega obnašanja. Ctrtil je, da Je premalo fin in izobražen as Klarico in domneval, da je to vzrok njenemu nekam čudnemu obnašanju. Peschka za prihodnjo dni napovedal svoj prihod ua shode v Bolcanu, Celovcu in Solnogradu, kjer bi imel politične govore, a je vsled opomina ministrskega predsednika svojo ude ležbo odpovedal. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 5. februarja. Proračunski odsek je danes dognal postavko »sol«, nakar je začel razpravljati o naslovu »trgovinsko mini-s t r s t v o«. Finančni minister dr. Kor v t o \v s k i je še enkrat odločno izjavil, da mora odkloniti vsak predlog, ki zahteva znižanji* cene so-li. To je uvidela tudi večina odseka ter sprejela celo postavko nespremenjeno, odklonila pa vse predloge in resolucije za znižanje kuhinjske in živinske soli. Obenem pa se je napravil nekak junktim med zniža nje m d a v k a na si a d k o r in med sprejeto točko. Ako bi namreč gosposka zbornica ne odobrila tozadevnega zakona, ki ga je sprejela poslanska zbornica, potem se oživi zahteva po znižanju cene za sol. Proti podraženju živii in za znižanje zemljiškega davka. Dunaj, 5. februarja. Gospodarski odsek je danes nadaljeval p»> svetovanje o predlogih poslanca 1? e-sela glede odredb proti draženju živil. Vsi njegovi predlogi so bili odklonjeni, sprejet je bi! 1,» pretilog poslanca H e r z m i n s k e g a , ki zahteva, da v slučajih neupravičenega draženja živil po prekupčevalcih razglasijo krajevne oblasti maksimalne cene. — Potem se je razpravljalo o predlogih krščanskih socialistov, naj se čisti dohodki kmet" znova precenijo ter se zadolženim kmetovalcem odpišejo davki. Finančni minister se je izrekel proti prilogom ter priporočal, naj >e izroče davčnemu odseku. Obenem je napovedal n o v o davčno predlogo. Zvišanje plač častnikom in vojakom. Dunaj . 5. februarja. Glede predlogov za zvišanje častniških plač in dnevnme za moštvo se je doseglo med člani vojneg-i odseka v avstrijski delegcM-iji sporazumi jen je tako, da se vsi tozadevni predlogi združijo v enega, ki zahteva, naj se place častnikom in vojakom zvišajo z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. Tak predlog bo prodrl v odseku in v plenumu avstrijske delegacija. Kompromisna pogajanja v tej -c\ari med avstrijsko in ogrsko delegacijo sc nadaljujejo. Turčija se oborožuje? Petrograd. 5. februarja. »Novoja Vremja« poročajo iz Tifli-sa: »Položaj je zelo kritičen. Turčija se oborožuje za vojsko, česar niti Turki sami ne taje. V vojaških krogih na Kavkazu vlada soglasno prepričanje, da je spopad s Turčijo neizogiben. V Tiflisu se javno govori o vojski.« Dogodki na Portugalskem po kraljeuem umoru. Vojno sodišče na delu. Dosedanja poizvedovanja so baje dognala, da je bila res dalekosežna zarota pri kateri so bili udeleženi tudi pripadniki vojne mornarice. Na mestu umora so našli karabiner, kakršne ima mornarična pehota. T)o-sedaj je vojno sodišče v Lizboni že Gledal je za vozom toliko časa. dokler mu ni izginil izpred oči, potem pa se je naglo preoblekel, zadel puško na ramo in ne da bi bil obedoval, odšel v gozd. Tudi Hrast ni bil zadovoljen s tem dnevom, a sam ni vedel zakaj. Rekel si je večkrat, da ga Klarica sploh ne ljubi, a ni si vedel pojasniti, iz kakega vzroka se hoče ž njim poročiti. Znano mu je bilo, da ima Klarica lepo imetje in da ji torej ni treba zaradi preskrbi jenja misliti na možitev. Priznal si je tudi, da bi Klarica prav lahko dobila moža, če bi le hotela in moža v boljši službi ali boljših dohodkov, kakega uradnika ali trgovca ali večjega posestnika. Iz tega je sklepal, da ga Klarica vendarle ljubi in ga hoče vzeti iz ljubezni — a zdaj si zopet ni znal raztolmačiti, zakaj se vede tako čudno in hladno. Zopet mu je prišlo na misel, da ji je premalo fin in gosposki, da ga ima sicer rada, a da vpliva njegova preprostost in robatost neugodno nanjo. Legel je pod drevo, od koder je imel prost razgled po prijazni ravnini in dolgo razmišljal. Naposled je sklenil, da bo govoril pametno besedo z vrhniškim učiteljem. Hotel se je izobraziti in naučiti finejšega vedenja, da bi bil vreden ljubezni lepe Klarice. (Dalje prihodnjič.) obsodilo 300 oseb. Mnogo obsojencev, med njimi častnike, odvetnike in žurnal iste, ustrele. Republikansko časopisje. Republikanski časopisi prav nič ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad atentatom ter imenujejo smrt kralja in prestolonaslednika ^obračunan je ljudstva z dosedanjim vladnim zisteinom.« Nova vlada. Novo ministrstvo namerava umakniti vse dekrete, ki jih je izdal bivši diktator Franko. Predvsem se razveljavijo dekreti glede časopisja in imunitete za člane parlamenta in mestnih zastopov. Kralj Karlos je bil zavarovan za 5 milijonov. Umorjeni kralj je bil zavarovan pri sindikatu angleških zavarovalnih družb za 5 milijonov frankov za slučaj smrti. Sindikat pa se hrani izplačati vsote, češ, da kralj ni umrl naravne smrti. Kraljica ie naročila dvornemu maršalu, naj naperi proti sindikatu tožbo. Za dinastijo ni nevarnosti? Y Madridu smatrajo položaj na Portugalskem sicer za težaven, vendar ni neposredne nevarnosti za dinastijo. Večina prebivalstva ni republikanska in vojaštvo je zvesto. Ho-matije se morejo razviti le vsled prepirov med obema kraljicam*', taščo in sneno, ki niti pred mrtvaškim odrom ne morete prikrivati medsebojnega starega sovraštva. Franko, infant Alfonze in kraljica. Bivši diktator Franko se je odpeljal z avtomobilom v Madrid, da ubeži smrtni obsodbi, ki so jo izrekli nad njim republikanci. Pred odhodom se je baje pred svojo palačo na ulici jokal kakor otrok. V zadnjem ministrskem svetu ga je infant Al-fonzo hudo zmerjal ter mu v obraz zalučal očitanje, da je zakrivil katastrofo. Ko se je Franko hotel opravičevati, razkaeilo je infanta tako, da je hotel s pestmi naskočili franka ter so ga ministri le s težavo zadržali. Preden se je odpeljal, je hotel videti še enkrat trupli umorjenega kralja in prestolonaslednika. Kralj i ca-vdova, ki je bila v dvorani, j«4 pokazala z roko na trupli ter zaklicala: »To je vaše delo!« Franko je jecljal nekaj besed ter se naglo odstranil. Dnevne vesti V Ljubljani, 6 februarja. — Kandidaturo okrajnega glavarja radovljiškega pozdravljajo z velikim zadoščenjem in z iskrenim simpatijami — nemškonacijo-nalni listi. NajstrupenejŠi in naj-hudobnejši sovražniki slovenskega naroda se vesele kandidature c. kr. uradnika Detel e. To svoje veselje utemeljujejo s tem, da je bil Detela Nemcem vedno pravičen. Mili bože! Čez okrajne glavarje se pač še nikdar ni noben Nemec na Kranjskem pritožil. Tako pravičen kakor Detela je bil Nemcem še vsak okrajni glavar. Naj bi Nemci le raje prišli s pravo barvo na dan in priznali, da jim je ta kandidatura simpatična in da se je vesele, ker je Detela nemŠkutar, in ker je svojo „pravičnost" pokazal Nemcem s tem, da je po svojih podrejenih organih na Jesenicah storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi spravil to občino vnem-škonacijonalne roke in potlačil slovenstvo na Jesenicah pod nemški podplat. — Volilcif ki so pri državno-zborskih volitvah voMi v VI. mestnem okraju, imajo jutri, v petek, 6. t. m, ob 8 zvečer prijateljski sestanek v gostilni pri „Novem svetu" na Marije Terezije cesti. Voliloi se vljudno vabijo, da se v čim največjem Številu udeleže tega sestanka. — 0 »ajnovejših Ju stičnih imenovanjih govorimo na drugem mestu. Tam je tudi omenjeno, da je sodni pristav dr. Mohorič imeoo-van za sodnega tajnika v Ljubljani. Imenovan je bil, ker ga nikakor niso hoteli nastaviti kot okrajnega sodnika na Štajerskem — saj je narodnjak — prezreti pa ga niso več mogli. Mesto sodnega tajnika v Ljubljani pa sploh ni bilo razpisano in tako mesto tudi ni bilo izpraznjeno. Dr. Mohorič mora biti torej imenovan extra statum. Ta imamo dokaz, da vlada ne trpi na slovenskem Štajerskem nobenega slovenskega sodnika in da se ga iznebi na vsak način in za vsako oeno. — Nečnveno postopanje klerikalnega župama. Poroča se nam: Nad učitelj na Ornem vrhu nad Idrijo je hotel pri županstvu pregledati volilni imenik, a župan Rudolf ga mu ni hotel dati, češ, da ni vpisan in naj se reklamira, povedal pa ni, zakaj se ga je izpustilo. Nadučitelj je šel nato po nekega v imeniku vpisanega volilca, a župan mu tudi sedaj ni dovolil vpogleda v imenik, nakar je nadučitelj zahteval, da se to postopanje županovo sprejme v zapisnik, kar ae je tudi zgodilo. To je naravnost nezaslišano postopanje klerikalnega župana. § 24. deželnozborskega volilnega reda določa, da mora občinski predstojnik v občinski uradni pisarni razgrniti imenike vsakemu na vpogled. Ta pa se drzne klerikalni župan braniti vpogled v voli ni imenik in tako naravnost kršiti zakon. Ali je temu županu tako malo sveta njegova službena prisega? Ne čudimo pa se, da klerikalni župan tako postopa! Potuho mu dajejo vse oblasti. Še dobro nam je v spominu slučaj pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko je ravno Črnovrški župan nalašč izpustil 14 scc. demokratičnih volilca v, dasi je bil na vpis teh pravočasno opozorjen in o tem tudi glavarstvo obveščeno. To pač presega vse meje! Ali res hoče vlada še nadalje podpirati koruptno protipostavno postopanje klerikalnega župana? Naj se o kr. okr. oblastva nikar ne igrajo z ognjem, ker zna imeti to nedogled-nih posledic. — Kdor zaničuje ae sam . . . Slučaj nam je prinesel v roke uradni dopis županstva na Bledu. Gledali smo in gledali in nismo verjeli svojim očem. To pisanje je pisano na uradni poli občine blejske in na Čelu stoji debelo tiskano ,,Ge- meindeamt Veldea (Oberkraia)". Županski urad slovenske občine Bled ima torej s amo nemške uradne tiskovine. To je že škandal prve vrste, če bi občina imela zaradi tujskega prometa že dvojezične tiskovine in jih vpr rahljala pri dopisovanju s tujci, nezmožnimi slovenskega jezika, bi že nič ne rekli, dasi bi kak drug narod tudi kaj takega ne trpel. Ali da ima ta občina, ki velja za odločno narodno, kar sam o nemške uradne tiskovine in jih vporablja za dopisovanje Slovencem, to je naravnost sramota. — Driavnoielezni&ke delavnice v Ljubljani« Celovški poslanec Dobernig kar divja, ker je ministrski svet sklenil, ustanoviti državnoželez-niške delavnice v Ljubljani in ne v Celovcu ali v Št Vidu nad Celovcem. Celovec in Št Vid sta z novo železnico v Trst ogromno pridobila, dočim je Ljubljana vs'ed te železnice silno oškodovana Železniška uprava skrbi za Nemce v alpskih deželah kar naj-izdatneje. V Beljaku imajo železniško ravnateljstvo, v Judenburgu velike delavnice. Kar je bilo gospodarsko dobičkanosnih naprav, vse so ustano vili v nemških krajih, da bi Nemci bogateli, medtem ko so morali Slovenci trumoma bežati iz, domovine iskat kruha po svetu. Zdaj se je vlada po dolgoletnih prizadevanjih ljubljanskega občinskega sveta končno vendar odločila, da postavi v Ljubljani, oz. v Šiški večjo napravo državnoželez-niške delavnice. Odločila se je za to iz stvarnih nagibov. Ljubljana je naj pri prav nejša za take delavnice, ker spada pod tržaško železniško ravnateljstvo že cela vrsi . železnic in se te pomnože še z bel :ranjsko dalmatinsko železnico. Korist države, korist železniške uprava je zahtevala, da se napravijo te d> Mvnice v Ljubljani in vlada bi bila I /ezvestno oško do vala državo, če bi delavnice, namenjene za železnice na Kranjskem in Primorskem, postavila na — Koroško. Toda to gospodina Doberniga nič ne ženira. Kjer je kaj zaslužiti, to morajo dobiti Nemci, naj tudi država in železniška uprava imata škodo. To je princip teh ljudi, po tem se ravnajo. B *mo vid li. kak uspeh bo rodila ta vojska, ki so jo z vso svojo hudobijo iu Škodoželjnostjo začeli Nemci zgolj iz lakomnosti in iz zavisti, da pride večja gospodarska naprava v slovensko Ljubljano in da bodo imeli od nje nekaj koristi — Slovenci. — Promočila Na dunajski univerzi bode promoviral prihodnji teden doktorjem prava gosp. Albin Smola, odvetniški kandidat pri o. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu. Čestitamo! — Iz finančne službe na Primorskem Za rac revidenta v IX. Čin. razredu je imenovan rac. oficijai Josip Zorn, za ofioijala v X. čin. razredu provizorični oficijai Karel Peternel in za definitivnega asistenta v XI. čin. razredu provizorični asistent Roman Vetrič. — Iz veterlnarne alntbe. De želni živinozdravnik Josip Bih ar v Mokronogu je imenovan za provizo-ričnega veterinarnega asistenta. — Iz Šolske službe, Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica gdč. Marija Palme v Spodnjem Logatcu ter pride na njeno mesto kot suplen-tinja izprašana učit. kandidatinja gdč. Ivana Simčič. Nadučitelj v Bučki g. Ivan Štrukelj je premeščen kot učitelj v Dobrepolje. Iz gledališke pisarne- Jutri, v petek, 7. t. m. (par) se ponovi Anton Dvofakova lirična opera „Rusa lk a" z gospico Collignon v naslovni vlogi. Nastopi vse operno osobje. MIzza kongresa" ae no ponovi prihodnjo soboto na plesu pevskega zbora „ Glasbene Matice", kakor smo v včerajŠoji številki poročali. Misel za ponovitev je bila iešla iz srede prirediteljev Ciril-Metodove veselice. SnoČi pa se je pevski odbor „Grlasbene Matice" o tej misli posvetoval z nekaterimi prirediteljicami in prireditelji zadnje veselice ter po treznem in temeljitem preudarku prišel do soglasnega sklepa, da nikakor ne kaže prireditve ponoviti prihodnjo soboto, in to iz več vzrokov, osobito pa, da se ne oškoduje bližnje sokolove maškara de Plesni venček pevskega zbora ostane torej prihodnjo soboto tak, kakršen se je prvotno nameraval. „Izza kongresa11. Kdor ima še kak neporavnan račun za nedeljsko veselico v n Narodnem domua, naj ga najkasneje do sobote, dne 8. t. m. pošlje gospe Franji dr. Tavčarjevi ali gospe Ivanki Zupančičevi. Na pozneje došle račune se ne bo oziralo! 188. vodstvena s.Ja družbe sv« Cirila in Metoda z dne 31. januarja t. 1. se je bavila s proračunom za leto 1908 Družba bo potrebovala letos okroglo 100 000 K, nepokritih je 16 000 K in zato se mora pomnožiti izdatno slovenska požrtvovalnost Sprejme se nasvet, da se naprosi lastnik kinematografa Edison, da napravi vsak teden po eno predstavo na korist družbi sv.. Cirila in Metoda. Poslovnik organizacijskega odseka se odobri. Slavijo se predlogi zaradi denarne podpore neki solina Štajerskem. Odpoved šolskih sester na Muti, ki so naznanile, da odidejo o Vel. noči, se vzame na znanje in se sklene, da se mesto nadučitelja takoj razpiše. Rok za prošnje do 16. iebr. 1908. Nov časopis „Slovenski Branik" je ravnokar izšel. Slovenske rodoljube opozarjamo na ta list, ki bode jasno kazal pozicije in boje našega naroda v obmejnih krajih. To bi pač moralo zanimati vsakega zavednega Slovenca; ne smelo bi biti nobene zavedne družine brez tega časopisa in upamo, da kdor ga ne dobi, se takoj naroči nanj. Izhajal bo vsak mesec in bo veljal za oeio leto 2 40 K. Odbora šentpeterske ženske in moške podružnice v Ljubljani sta postavila lep spomenik prerano umrli predsednici gospe M. Trčkovi s tem, da sta ustanovila pokroviteljstvo pri družbi sv Cirila in Metoda rajnici v spomin Temu plemenitemu namenu so se pridružili s svojimi prispevki še: g. Ana Štrukelj 3 K, g M. Černe 3 K, g. Fr. Trček 50 K Nabiralnik „angeljček" v Narodnem domu je pridobil za družbo Cirila in Metoda v enem tednu 98 K 22 v. Seveda je imel veliko Setev ob veselici „Izza kongresau ko so ga priporočljivo predstavljali ro-doljubom-udeležencem gg. Drag. Fa-kin, Iv. Rak in Jos. Tomažin. Ta nabiralnik kmalu zasluži ča3tno diplomo. V pisarni družbe sv. Cirila in Metoda se nahaja nekaj najdenih stvari, ki so se izgubile na veliki narodni veselici „Izza kongresa" dne 2. febr. v „ Narodnem domuu. Uradniško stavbsnsbo društvo V Ljubljani je imelo saoči v mestni posvetovalnici izreden občai zbor. Na dnevnem redu je bil predlog odbora, da se društvo razpusti, oziroma da S9 spremeni v „Stavbinsko društvo za državne uradnike". Društveni pod predsednik g. višji računski svetnik Svetek je poročal o dosedanjem delovanju društva, ki se je registriralo pri dež sodišču v smislu zadružnega zakona. Medtem je pa odbor zvedel od poučene strani, da se takim stav-binskim društvom samo takrat podeljuje državna podpora, Če so njegovi Člani samo državni uradniki. Vsled tega je odložil dosedanji predsednik g. notar Plantan svojo funkcijo. Odbor je predlagal razpustitev društva in podal demisijo. Društvo ima zdaj 39 članov. Sklenilo se je nato, da se društvo spremeni v „Stavbinsko društvo za državne uradnike" in so se v pripravljalni odbor izvolili gospodje Rak, Ur-bančiČ in Vesel, ki bodo sklicali v kratkem nov občni zbor. ki bo izvolil nov odbor. Spominska večera Simon Gregorčiča, ki ju je priredila „ Glasb. Matica", sta nesla za Gregorčičev spomenik čistega dohodka 826 kron 20 vinarjev. Svota se je plodonosno naložila, knjižico pa shrani „Grlasbena Matica" dotlej, ko bode akcija za zgradbo spomenika zadobila konkretno obliko. V „Nar. domu" je bilo 518 oseb (295 na sedežih in 223 na stojiščih), v „Unionu" 527 oseb (332 na sedežih in 195 na stojiščih). Kosmati dohodki so znašali v „Nar. domu" 1018 kron, v .Unionu" 1002 kroni 40 vin. TroŠkov je bilo v „Narodnem domu" 575 kron 8 vin., v „Unionu" 619 kron 12 vin. Poslednja vsota pa vsebuje tud j troske za plačano reklamo v znesku 56 K 40 vin. Čistega dohodka je bilo torej v „Narodnem domu" 442 kron 92 vin., v „Unionua 383 kron 28 via. Pri plesnem venčku pevskega zbora „ftlisbene Matice" v soboto, dne 8. februarja v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma" svira po- polna „Ljubljanska društvena gc?dbaJ Začetek ob 8. Toaleta promenadn* Vstopnioe za člane pevskega zbor* „Glasbene Matice" iu dijake 1 krono za nečlane 2 kroni. Predprodaji vstopnic je v trafiki gospe Šešar-kove. Pred upravnim sodiščem bodo sledeče javne ustne razprave : 12 febr občine Žiri proti trg. ministrstvu iti proti podobčini Žiri zaradi neke tDžne pravioe; 20 febr. Ivana Kraherja iu Josipa Perhavca v Ljubljani proti trg. miuistrstvu zaradi odobritve p0. slovodje v potovalni pisarni. Slovenec notri v tujini Iz Cent* na Ogrskem se nam poroča: Ta j*, umrl 28. januarja v bolnici Szent Lazlo 291etni akademični slikar Fran Miroslav Ver bič, rojen Ljubljan-Čan. Naj v miru počiva! Znižanje voznik cen na dri. železnicab leta 1908 je dovolilo železniško ministrstvo za izleta, |jj jih delajo šole, društva in druge dražbe v proslavo cesarjevega vladarskega jubileja. Iz kemične tovarne na Selu se nam piše: Pogostoma se pritožujejo delavci iz te tovarne kako trpinčenje je v tovarni in vsled tega je ljudstvo jako razburjeno. Krivda za. dene edinole g. ravnatelja. Ravnokar se pripoveduje med ljudstvom, da on zahteva od delavcev, da moraju celih 12 ur stati. Se opoldan se ne smejo usesti, da bi mirno mogli svoje kosilo zaužiti. Ako je to res, je vendar tako postopanje več kot tiranstvo. Seveda, njemu je vse dovoljeno, saj se je baje enkrat bahal, da on sme vse storiti, kar hoče in da dobi od pristojnih oblastev vse, kar zahteva, če je temu tako, je gotovo, da rq nazadnje pri njem »jndje slabši kot tlačani. Tudi se čuje, da on slovenskih domačih moči sploh ne mara. Ziaj pripelje namreč iz Nemčije dva ■ knjigovodja (med temi bo tisti Berger, ki je bil svoječasno v Trstu aretiran, ker so ga imeli na sumu, da je morilec kočijaža) in enega poslovodjo, domačine pa zdaj enega adaj drugega na jako umazan način odslavlja. Pri takih razmerah se nam prav čudno zdi, kaj dela občinski zastop iz Most, da mu pusti veljati glede ograje? Saj se je baje enkrat izrazil, da ne pusti na ograji prav nič sjre meniti, naj m a občina predpisuje kar le hoče, zanj občina ni merodajuik. Lep občinski svet bi moral biti, da bi si pustil od takega hajlovca vse dopasti. Varujte se slovenski delavci pred to varno. Iščite si raje kruha pri domaČih podjetjih, ker stalnosti ne bo ira<»l nihče pri tem čioveku Saj pa tudi sam pravi: In unsere Pabrik ist schon schwer zu kommeu, aber die Leute herauszubeko m men is t sehr leicht. Slovenskega delavstva ne nazivlje drugače kakor z „Gesmdei-. „Trottelu. „Bagage" in „Tagdieb* Lepi izrazi za omikanega hajlovca. Proti tvrdki sami ne rečemo nič, ali tega Človeka naj odstrani in postavi takega, ki bode imel vsaj nekaj prakse, ker ta jo nima popolnoma nič Najboli imponira takrat, kadar prepeba'a ženo nekega poslovodje po tovarni — seveda je tudi ta huda hajlovka Zato je tudi ona rekla: Ioh will nioht einmal aufgemalen zwischt Krainern sterben. Proč s takimi ljudmi! Opazovalec. Občinske volitve v Cerkljah na Gorenjskem, ki bi se imele vršiti ta teden, so preložene na 11. in 12. marca. Nazadnjaki, dosedaj vladajoče stranke, se nič kaj dobro ne počutijo. Za preteklo nedeljo so hoteli pridobiti dr. Pega na iz Ljubljane, ki pa iz neznauega vzroka ni prifa Pričakujejo ga za pozuejši čas. Ponesrečen kmetijski tečaj v Cer ki [ah, Iz Cerkelj se nam piše „Slovenecu zadnjega petka piše o kmetijskem tečaju v Cerkljah Seveda presoja on s svojega zagiizeno strankarskega stališča. Da bode resnico ljubni in častiti „Sloveneou na jat* nem, da se je pošteno zlagal, oziroma da je bil njegov poročevaleo neko liko obseden, mu povemo to-le: Mie karska zadruga v Cerkljah je priredila kmetijsko predavanje dne 10. novem bra 1907. Udeležba je bila prav obilna in so bili ljudje zelo hvaležni gosp-ravnatelju Pircu za njegova izvajanja Že takrat se je izrekla misel in žel >a, da se priredi po Božiču kmetijski tečaj. Dne 15. deoembra 1907 je imela kmetijska podružnica svoj občni zbor. Takrat je bilo definitivno sklenjeno soglasno, da se priredi ta tečaj Pa pride nSloveučevu hinavec ter prične javkati, da je sklenila prired -tev kmetijskega tečaja mlekarna v Cerkljah. To je laž! nSloveneou vpr»; suje, zakaj se ta tečaj ni vršil zadnji dan. Prebrano je bilo pismo dotičnoga g- predavatelja, naj se skliče enkrat kmetijski shod v poletju, da se zamore na prostem tudi praktični izvajati in ljudem kaj pokazati. To se bode tudi svojeČasno zgodilo. — Obiskovalcev je bilo prvi dan GQ drugi dan 74 in to samo posestnikov* ki so se za predavanja zanimali. S6' % eda je kaplan agitiral proti tečaju, tudi župan je storil kaplana uslugo* da ni niti dal tečaja dotično nedelj® sjufcraj oklioati po občinskem slugi, ter je moral to storiti poaneje nekdo drugi. Taki so ti ljudski prijatelji v Cerkljah ! Ker so ljudje pametni, se javno toliko zmenijo zame, kakor za peto kolo pri vozu. Kako se klerikalci laŽDJivi. se vidi iz tega, da sedaj raznašajo, da je mlekarska zadruga v kraju, kjer je stroj ar na ; resnioa je pa ravno nasprotna, da imajo klerikalci ondi svoje konkurenčno pod letje, kjer je v poletnem času tak smrad, da leta 1907 ni hotel nihče masla kupovati in so morali precej dasa nehati z delom. — če je gospodom ljubo, jim prav lahko postrežemo s pismi, ki so jih pisali njihovi odjemalci! Lažejo pa, da so morali naprednjak i prenehati, kar pa ni resnično. Take laži raztresa celo akade-jnično izobražen dr. Pegan. Sram ga bilo. rSlovenecu in „Domoljub" naj le naprej tako hinavsko laže ta, tem prej pride spoznanje, da bodo metali poHeni Cerkljanoi Janeza Bistra prav v isti koš, kakor Sinkovčevega Matijo, oudno je le, da vsak korak, ki ga store naprednjaki, ponove klerikalci, kateri so kakor oponašajoče opice. Toda vedno pridejo po en iuesec za naprednjaki, ker klerikalci nimajo prav nič svojih lastnih misli. Dvojna mera« Iz Bohinja se nam poroča: Kakor ste že večkrat poročali in opravičeno ožigosali, prezira se v nemškemu hotelu ob Bohinjskem jezeru na skrajno žaljiv način vse kar je slovansko in skoraj se sme reči, da je Bohinj domena nemške gostilničarke Stohr. Omenjena go-stilničarka ima obrtno pravico le za hotel „St. Johann" ob Boh. jezeru za poletje, izvršuje se pa tudi po zimi ta obrt in sicer ne v hotelu ampak v drugi hiši, 10 minut oddaljeni, v hiši, koja je last hotelskega hlapca. Ka| bi počeli poklicani organi ko bi si to dovolil domačin? I a tu? Nobeden tega ne vidi. Nemcu je vse dovoljeno. — Domačin. Nenavadno priznanje je dalo „Prvi kranjski tovarni testenin" v Ilirski Bistrici o. kr. okrajno glavarstvo pri kolavdacij8kem ogledu. V odloku je izreklo, nda je tovarna lepo in primerno zidana in odgovarja vsem stavbno tehničnim zahtevam". Tovarna stoji, kakor vidimo, v vsakem oziru na višku. Priporočamo njene izborne izdelke. Telili požar v Zagorju, o katerem smo poročali v soboto, je napravil premogokopni družbi 100.000 kron škode. Nastal je, ker so se užgale petrolejske cunje, ki so bile premalo zavarovane pred ognjem. Predrzna sleparija. Pri obravnavi pred porotnim sodiščem v Celju proti Engelbrechtu, Schbntho nerju in Pohleju se je stvar za prvega obtoženca zasukala zelo ugod no. Mož, ki je nagnjen k abnormnim seksualnim ekscesom in po vsem te lesu močno tetoviran, je po izreku sodnijskih zdravnikov-izvedenoev slaboumen in se nahaja že v takem stadiju, da je lastno voljo popolnoma izgubil. Njegova slaboumnost da je prirojena. Njegov položaj je tak, da izključuje možnost razsoditi kaznjivost lastnih dejanj. Odgovoren obtoženec Engelbrecht za svoja dejanja ne more biti. Pii tem se je tudi konstatiralo, da je bil Engelbrecht svoj čas silno pobožen in veren, pozneje pa opustil to svoje prepričanje in ko mu je šlo slabo, se je spet »pokoril, ker je smatral svojo nesrečo za kazen svoje brezbožnosti. Dr. Hofmokl je predlagal vsled tega, da Engelbrechta takoj izpuste, a njegov predlog je bil zavrnjen, pač pa je zagovornik dobil nkor od sodišča, ker je obdolžil drž. pravdništvo, da špekulira na zmoto porotnikov »n pozabljivost na dolžnost napram nedolžnemu. Posavska podružnica ,SIoven-skega planinskega društva' priredi v soboto, dae 8. t. m. I. planinski ples v vseh prostorih restavracije „Unsohnldu v Rajhenburgu. Cisti dobiček je namenjen Jarkovi koči na Lisci. Pri velikem številu vabil, se lahko kdo prezre; kdor ni dobil vabila, naj to blagohotno oprosti. V konknrz je prišla trgovka v Ribnici na Pohorju Margareta H o h n j e c. Nevarna igrača. Pri Sv. Štefanu pri Brezah na Koroškem so prišli otroci krojača Daniela Davida v kamnolom, kjer so sprožili razstrelilno kapico. Šestletna deklica je izgubila oko, njena istoletna sestra je dobila rane po glavi, 31etnemu dečku je pa odtrgalo tri prste desne roke. Omejitev osebne svobode. Pri graščini Trnove c pri Slovenjem gradcu je bilo zaposlenih 18 hrvaških delavcev, ki so hoteli preteklo nedeljo dobiti izplačilo, češ da pojdejo do-*aov. Ker jih upravitelj Z u s m a n &i hotel izplačati, so mu zagrozili, ža, da ga vrtita. Ne ve se, kako se je enemu delavcu ročaj vijaka zmuznil iz rok in je drugega delavca drugi ročaj vijaka tako hudo udaril v brado, da mu je vse Čeljusti razbil, ob enem pa ga pahnil v globoko jamo. Nesrečni delavec je ostal na mestu nesreče mrtev. Sijajni Ciril-Metodov ples v Trsta. Tržaška slovanska mladina priredi v soboto 15. t. m. v dvoranah nNarodnega doma" v Trstu velik narodni ples na korist slovenske in hrvaške „Družbe sv. Cirila in Metoda". Kdor bi hotel za to prireditev žrtvovati svoj oboi ali se osebno udeležiti plesa v Trstu, lahko dobi astopnico v uredništvu „Slovenskoga Naroda*. Vstopnica stane '2 kroni. Ravnateljstvo državnih železnic V Trstu bodi tem potom vljudno opozorjeno, naj penzijo ni a to m pošlje njih legitimacije. Poskusen samomor. Zaradi nesrečne ljubezni se je vrgla v Trstu lTletna šivilja Marija Kramar skozi okno stanovanja na ulico, a se ni dosti pobila. Oddali so jo v blazni co. Ustrelil se je v Voloskem 40-letni rudar Herman Postikiz Celja. Težko ranjenega so prepeljali v reško bolnico. Mestne volitve v Pnlju so potrjene v II. in IU. volilnem razredu, razveljavljene pa v I. Semenj. Dne 5. t- m. je bilo na mesečni semenj prignanih 750 konj in volov, 149 krav in telet, skupaj 899 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa dobra. Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes in jutri sledeči zanimiv spored: Keramiška (porcelanska) industrija na Angleškem (interesantna projekcija, posneta po naravi). Bikoborba v Sevilji (najinteresantne)Ša zadnja novost, po naravi). Ujetnik (žaloigra) Strah pred bacili (smešno). Opozarjamo zlasti na biko borbo! „Društvena godba ljubljanska" koncertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropatf in sicer pri predstavah ob 4., o., 6., 7. in 8 Domača veselica na korist vdove Pirnat, napovedana na soboto, dne 8. t. m. v restavraciji :>Marčan<-:, se ne vrši, ker je gospod gostilničar nabral med svojimi prijatelji dokajš-n j o vsoto, katero je izročil danes v roke oskrbnika g. Aubla, da jo obrne v korist osirotele dece. Kdo je izgubitelj? Še dne 12. oktobra lanskega leta je našla u a Marijinem trgu posestnica Terezija Adamičeva iz Blata pri Grosupljem v robcu zavito večjo vsoto denarja, katerega je danes oddala pri mestnem magistratu, kjer naj 9e izgubi-telj zglasi. Izgubljene in najdene reči. Izgubljena sta dva bankovca po 20 K in zelena denarnica, v kateri je bilo okoli 8 K denarja. — Bandagist g. Ivan Obrekar je našel lorgnon, kojega dobi izgubitelj pri magistratu. — Neka dama je izgubila srebrno zapestnico, vredno 5 K. — Našla se je legitimacija nemškega drsalnega društva, glaseča se na ime Fr. Luck-mann. Dobi se v upravništvu »Slov. Naroda«. Na narodni veselici >Izza kongresa« je bil izgubljen v plesni dvo- rani zlat prstan z rdečim kamnom in s črkami F. V. 9./3. 1904. Pošteni najditelj naj ga proti dobri nagradi odda v upravništvu »Slov. Naroda«. Zamenjan klobuk. Na nedeljski veselici v »Narodnem domu« je neki gospod zamenjal v garderobi klobuk z marko Vojtich Skala, Pisek. Do-tičnik naj naznani svoj naslov gosp. Karlu Kfivancu, inženirju v Podbrezjah pri Podna rtu. Drobne novice. — Srbski prestolonaslednik se jo na lovu lahko obstrelil v nogo. — Vesti o preprečenem atentatu na srbskega kralja se uradno demen-tujejo kot izmišljene. Isto*a k ► ni resnična vest o demisiji vojn« j,u mi »litra Putnika. — Komornik groti Juri Csaky, ki je svoječasno dezertiral iz avstrijske armade ter pobegnil v Ameriko, je umrl v neki njujorški bolnišnici brez vinarja. — Bolgarska literarna družba v Sofiji se preosnuje v akademijo znanosti. Vodja narodne stranke .lesov je podaril v ta namen 140.000 frankov. — Umrl je v Kaltermi bivši državni poslanec dr. K o p p. — Cesarjev sin ni mogel plačati večerje. V Hamburgu so zaprli sina abesinskega cesarja, princa Meneli-ka II., ker je pobegnil iz hotela, ne da bi bil plačal večerjo. — Tovorni vlak so oropali blizu gališke postaje Podlenee neznani zlikovci, ki so vrgli najprej sprevodnika z vlaka. — Visoka starost. V Luča v i na Ogrskem je umrla 1151etna kmetica Kurnzava, ki ni bila nikdar bolna. — Reški guverner grof Nako se je vrnil ozdravljen iz Italije. Rožne stvari. * Prejšnji atentati na Portugalskem. Kavno pred 150 leti se je izvršil atentat na kralja Jožefa, Čigar premier-minister Pombal je bil najskrajnejše brezobziren. Atentat je bil izvršen 3. novembra 1758 ob 11. ponoči; kraljevi voz je na cesti napadlo več mož, od katerih je eden ustrelil na kralja in ga lahko ranil. Tudi v novejšem času niso bili napadi na portugalsko kraljevo rodbino ravno redki, tako da se je ustanovilo v Lizboni posebno sodišče za političm* prestopke. To sodišče se je bavilo z dvema poskusnima napadoma, ki sta se izvršila julija, oziroma avgusta 1907. V prvem slučaju je bila kraljica Amalija, ko se je vračala v avtomobilu z dežele v Lizbono, napadena s kamni in lahko ranjena. V drugem slučaju je pa eksplodirala bomba na cesti, kjer se je imel peljali kralj Karlos. (O še treh drugih poskusenth umorih kralja Karlosa smo poročali predvčerajšnjim). Ko je kralj pred nekaj leti obiskal kopališče Pedras Saliadas, sprejeli so ga s klici: »Doli z diktatorjem!« »Živela revolucija!« »Smrt tiranu!« — 20. stoletje jc glede umorov vladarjev doseglo rekord. Sele 7 let je minulo tega stoletja, a že so bili umorjeni laški kralj Um-berto, predsednik ameriških zveznih držav Mac Kinley, srbski kralj Aleksander in sedaj portugalski don don Karlos. Vsaki dve leti torej po en umor kronane glave! * Sežgana madžarska zastava. Reško sodišče je obsodilo delavca Samardžija, ki je pred kratkim sežgal madžarsko zastavo, na 45 dni zapora in 100 K denarne kazni. * Tretja madžarska univerza. Nedavno sta ministrski predsednik dr. ¥ e k e r 1 e in naučni minister grof A p p o n y i sprejela deputacijo meščanov iz Szegedina, ki so prišli prosit, naj se tretje madžarsko vseučilišče ustanovi v njihovem mestu. Ministra sta takoj obljubila ter na-glašala. da ni nobeno drugo ogrsko mesto tako pripravno za vseučilišče, kakor Szegedin. In vendar bi bila ministra lahko opozorila mestne očake iz Szegedina, da je v njihovem mestu 3187 otrok brez šolskega pouka ker ni zadosti ljudskih Šol. In tako je po celi ostali Ogrski. * 10.000 frankov v bombi. Znani francoski anarhist Louis Han-dagelt je zapustil, ko je nedavno umrl, popolno montirano bombo. Bombo so prenesli z vso opreznostjo v vojaško orožarno, da jo izpraznijo. Previdno so jo odprli, a mesto ras-streljiv so našli v njej 10.000 frankov, ki jih dobi njegov brat. * Inko dolgo ae sdril človek Spanja? S tem vprašanjem so se že v raznih časih pečali različni majhni in veliki ljudje. V ameriški državi Novi Ceraeji so poskušali nedavno, da rešijo to vprašanje na najbolj priljubljen način — s tekmovanjem. Tekmovalo je dvanajst o*eb, ki jim je bilo dopuščeno, da s Čimerkoli preganjajo zaspanec. Največ so rabili sa to črno kavo, samo malo jih je bilo, ki so odganjali spanec s kajenjem. Prvi je zadremal neki nadzornik, ki je že čes 28 ur kimal kakor konj in nato sladko zaspal. Nagrado je dobil neki Brik, ki se je zdržal celih 83 ur 27 minut, nato je tudi on zaspal. * Priroda opravlja človeštvu voliko korist, ker nam za toliko bolezni daje pomočkov. Izmed najboljših pomočkov, ki jih daje morje, je pa ribje olje, ki pa ima to slabost, da je zoprne slasti. V obliki „Sc otto ve emulzije" je pa ribje olje okusno in lahko prebavno kakor smetana in Soottova emulzija ne obsega samo vseh zdravilnih lastnosti ribjega olja, ampak so te lastnosti še večjega učinka. Soottove emulzije bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. Naprodaj je po vseh lekarnah. Književnost — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina februarskega zvezka. 1. Vladimir Levstik: Sonet. 2. Dr. Iv a o Tavčar: Izza kongresa. 3. C. G o -1 a r: Nevihta. 4. G 1 o n a r: Po vasi. 5. D r. J o s. T o m i n š e k: Slavna in bedna Italija. 6. Sobjeslav: Tako in obratno. 7. Ivan (Jan k ar: Pravična kazen božja. 8. V o j e s 1 a v Mole: Domovina. 9. D r. K a r e 1 Hinterleehner: Slovenska znanstvena organizacija in naše vse-učiliško vprašanje. 10. A. X š k e r c: Balada o lepi LTrški. 11. Dr. Dragan Š a n d a: Osnovne misli k bodoči zgodovini slovenskega slovstva. 12. Ljudmila Poljane o: Cari-grajske vizije. 13. Dr. V. Srni d: Staroslo venski grobovi v Bohinju. 14. P o d 1 i m b a r s k i: Iz starih zapiskov. 15. A d o 1 f R o b i d a: Vampir. 16. K j i ž e v n e novosti. Iv. Cankar: »Zgodba iz doline šeiitflor-janske«. — Vlad. Levstik: F. M. Dostojevskega »Zločin in kazen«. — L. O. N.: Ivan Lah: Vaška kronika. Dr. Jos. Tominšek: Zbornik. — Dr. P. Grošelj: Ivan Macher: Prirodopis živalstva. — Anton Jeršinovič: Val-ter Šmid: Die Reihenegritber von Krainburg. — »Komunistični manifest«, K. Marx. Fr. EngeU M. L-C. 17. Glasba. Dr. V. Foer&ter: Spominski večer Simonu Gregorčiču. — Jak. Iljaž: 1. zvezek mešanih in moških zborov. — Zorko Prelovee: Idrijske narodne pesmi. 18. U p o -d a b 1 j a j o č a umetno:;! Slovenska moderna umetnost, pomen razstav in kritik. — Slovenski umetniki na tujem. 19. G 1 e d i š 6 e Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. B. Opera. — Vladimir Levstik; Pohujšanje v dolini »entflorjan-ski. Ivan Cankar. 20. Med revijami. »Mlada Hrvatska«. — Dr D.: Moderni Kevue. — Dr. Fr. llešič: Slavjanskija izvestija«. 21. Splošni pregled. Dr. Fr. Ilešič: O Simonu Gregorčiču. — Prevodi iz tujih jezikov. — Dr. Fr. L: Dr. Jos. Karasek: »Havliček in Slovenci«. ---Tri častne nagrade. — Listnica uredništva. telefonsko m orzoiavm aorofilo Zaupni shod narodno-napredne stranke na Goriškem. Gorica, u*. februarja. Narodno-napredna stranka je imela danes opoldne zaupni shod, ki se ga je udeležilo 200 oseb. Andrej G a b r š č e k je v markantnih potezah očrtal politični položaj. Temu je sledila razprava o kandidaturah. Z velikim navdušenjem je bil postavljen za kandidata Andrej Ga b r š č e k , za splošno kurijo državni poslanec Alojzij Štrekel j , za kraške kmečko občine Josip Š t r e k e l j , za kmečke občine goriške okolice Fran O b 1 j u-b e k , župan v Kojskem. Glede ostalih kandidatov se je pooblastil izvr-ševalni odbor, da jih postavi v spora-zumljenju z volilci. Istočasno so zborovali tudi veleposestniki, ki so postavili za svoje kandidate Ignacija Kovača, župana v Ajdovščini. Frana Obljubeka, župana v Kojskem, in dr. Al. Franka, ki bo najbrže kandidiral v splošni kuriji. Med napredno stranko in agrarei se je doseglo sporazum ljenje. Minister zunanjih del pri cesarju. Dunaj, 6. februarja. Cesar je danes ob 9. dopoldne sprejel v posebni avdijenci ministra zunanjih del barona Aehrenthala. Baron Aehrenthal kapituliral pred m Madžari. Dunaj, 6. februarja. Minister baron Aehrenthal je na vsej črti kapituliral pred madžarskimi delegati. Danes je imela ogrska delegacija sejo, na kateri je v imenu barona Aehrenthala oddelni predstojnik grof Esterhazv podal izjavo, s katero so se madžarski delegatje popolnoma zadovoljili. Dunaj, 6. februarja. E s t r -h a z y je danes v ogrski delegaciji v Aehren tnalo vem imenu izjavil, da je Aehrenthal v svojem ekspozeju izrazil samo svoje osebno mnenje, ne da bi imel namena se izjaviti proti gospodarski ločitvi obeh državnih 1 polovic. Minister je hotel v svojem govoru samo poudarjati, da bi bilo želeti, da bi obe državni polovici tudi v bodoče na gospodarskem polju postopali skupno. Ministrstvo za javna dela. Dunaj, 6. februarja. Ministrstvo za javna dela je perfektno. Imelo bo tri sekcije; na čelu teh odd^lko^ bodo 3 sekcijski načelniki, a poleg teh bodo še 3 dvorni svetniki. Ministrstvo bo obsegalo te-le oddelke: 1. zgradbe; 2. industrijo in obrt in 3. rudnike. Dunaj, (J. Februarja. Da-li bodo na im.-, t a sekeijskih načelnikov v ministrstvu za javna dela poklicani parlamentarci ali strokovnjaki, še ni določeno. Baron Schwarz pri ni in istrskem predsedniku. Dunaj, 0. februarja. Kranjski deželni predsednik baron Schwarz je imel dolgotrajno konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bečkom. Konferenca j«* veljala kranjskim deželnozborskim volitvam. Kakor se čuje, je baron R < c k načelno nasproten temu, da bi kandidiral kak aktiven politični uradnik v deželni zbor. Iz dokaj zanesljivega vira je naš poročevalec izvedel, da bo glavar Detela dobil striktni migi j n j i da naj opusti vsako misel na kandidaturo. Vest o zaroti proti kralju Petru izmišljena. Helgrad, 6. februarja. (Uradno). Vest peštanskih listov, da je bila meseca oktobra lanskega leta odkrita v Bukarešta proti kralju Petni zarota in da so zarotnike neposredno pred izvršitvijo zločina prijeli v Belgradu in jih na mestu ustrelili, dasi so bili tuji podaniki', je od kraja do konca izmišljena. V Belgradu ni ničesar znanega o kakšnem takšnem dogodku. Srbski vojni minister. Belgrad, 6. februarja, t Uradno). Neki dunajski list je priobčil vest, da je vojni minister general Putnik podal demisijo. Ta vest ne odgovarja resnici. Generali Stesselj, Foek in Rejs niso obsojeni. Petrograd, 6. februarja. Vest, da so gerali Stesselj, Foek in Rejs obsojeni na sinrt,ne odgovarja dejstvom. Državni pravdni k je pač predlagal smrtno kazen za vse tri obtožence, toda sodba še ni bila izrečena. Ker je generaloma Focku in Rejsu sam državni pravdnik priznal olajševalne okolnosti, je docela vfa kij učeno, da bi jih sodišče obsodilo na smrt. Dogodki na Portugalskem. Tiskovna s v o b o d a. Bivši diktator F r a n k o. Lisabona. 6. februarja. Seji državnega sveta neposredno po umoru kralja in prestolonaslednika ie prisostvoval tudi kraljev brat vojvoda Alfonzo do O p o r t o. Ko je Franco naglašal, da bo treba pridržati pri vladanju dosedanjo smer, mu je vojvoda živahno ugovarjal. Med obema bi bilo skoro prišlo do dejanskega spopada. L i sabo na. 6. februarja. Bivšega diktatorja Franka nameravajo postaviti pred sodišče radi k r š e n ) a usta v e. Lisaboua. 6. februarja. P r a n -k o je Se vedno v Lisaboni. Včeraj je bil v kraljevi palači; ko jo je zapuščal, je jokal kakor otrok. Pogreb kralja in prestolonaslednika. Lisabona, 6. februarja. Pogreb kralja Karlosa in prestolonaslednika je definitivno določen na soboto, 8. t. m. D e i s i j e uradnih organov. Lisabona, 6. februarja. Skoro vsi vladni organi pri raznih oblast-nijah so podali demisijo. Revolucija v O p o r t u. Madrid, 6. februarja. V nedeljo so bili v Oportu krvavi boji med republikanci in monarhisti. Republikanci so na raznih vladnih poslopjih razobesili revolucionarne zastave. Zavarovalnina pokojnega kralja. Lisabona, G. februarja. Kralj don Karlos je bil zavarovan pri različnih zavarovalnicah; pri eni je bil zavarovan za 250.000 kron, pri drugi za 36 milijonov kron, pri tretji pa za 6 milijonov kron. Gospodarstva. — Splošno kreditno društvo ▼ LjnblJanL Denarni promet meseca januarja 1908: Skupni prejemki 288.893 K 28 v, izdatki 283 079 K 20 v, torej skupni promet 671.973 K 92 v. ■abranjuje Scottova emulzij*. To je najboljše lepilo in živilo za otroke in dooese zdravja tudi vašemu malema ljubljenčku, kakor jo je dokazano i»rovzročila že tisočem Scottova emulzija u h ta'j shujša • jf, tvori zdravo, trdno meso in daje otrokom veselje do življenja Kakor hitro otrok kaj poboli, pa mu neutrgouia d .-ti te „Scotta*. Vsaka s ekleoica Scotrove emulzije obsega enake, ntjfiuejše in najuspešnejše sestavine v vedno » . . _ eoakem znanstveno priznanem J*J2 Sam° Si! razmerju. znamko — ribi- , . . . čem — kot jam- Izv r- a steklenica »tveoim znakom leottevega ravnanja! SO * i v«. Naprodaj po vseh 12 lekarni cah. Umrli so v Ljubljani. Dne 1. februarja: Uršula Pirnat, gostija, 84 let. Radeckega cesta 11. Ostarelost. Dne 2. tebruarja: Marija Jerina, delavka, 63 let. Dne 3. februarja: Fran Sare. bivši gostilničar, 75 let. Karlovska cesta 7. Mrtvoud. — Fran Bregant, višji računski revident, 58 let. Terdinove ulice 2. Krvavenje iz možgan. — Ivan Čadež, delavec 28 let. Radeckega cesta 11. Caries multil. V lelalnl bolnici: Dne 30. januarja: Luka Gerčar, dninar, 70 let. Naduha. — Gregor Tomšič, gostač, 59 let. Pljučnica Dne 31. januarja: Alojzij Lowenstein, mornarski kapitan, 41 let. Jedka. - Anton Strah, poštni hlapec, 64 let. Pljučnica, -Fran Šikovic, posestnik, 36 let. Meningitis. Josip Bednarik, rekviziter, 48 let. Jetika. 2it"9 o*n$ y Budimpešti. Dne 6. februarja 19.8. Termin Henrca za april . . . za * 0 kg K 18' 4 Pšenica za oktober . . . za jO kg K 10 4ft RŽ za april . . . . n tO kg K UrJS Koruza za maj 1908 . . za fr; kg K 6*84 Otm za april .... sa 60 kg K 808 Efektiv. Mirneje Opomba: Včeraj 20 25 vin. višje (ne ceneje). MeteorolotKno porotno. vijina n*d morjem 206. Srednji mračni tlak 786« mtm U Caa baro g. Z, 5 opazo- i . g-> «. *T-7l\ metra S ct -fi vani a i ___I S £ v mm Vetrovi Nebo K j Kzv. j 746 3 i —3*8 j si. jvzkod | jasno 6, j 7. zj. { 747 0 j -53: al. svzh. I megla „ 2. pop. 746 7 j 19 al. ijvzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura: 3 3° normalna 1 2°. — Padavina v mm C*C Lepo stanovanje s 3 sobami in d ri tik liram i je za majev termin oddati ▼ Slomškovih mil cah štev. 4 433— v govoru in pisavi popolnoma zmožen nemščine in slovenščine, steno-grafije, se tako| sprejme 432-2 Samo pismene ponudbe na inženirja K Lachnika v Ljubljani, Bee-thovecove nI ce št 4. Ura z verižico za samo K 2a—• Zaradi nakupa velike množine ur racposUla ile zijaka razpošiljalnica: prekrasno pozlačene 86-urno precizijeko uro ankerico s lepo veri-žico za samo HL O«— kakor tudi 3letno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prasko-ileitfska razpottljevalniea F. WIKDISCH v ErakoTii TJ/33. NB. Za nengajajoče denar nazaj. 464 Kmečka posojilnica is him v Sv. Križu pri Kostanjevici ima dne 16. februarja 1908 ob treh popoldne redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. 463_HAĆELSTVO. Spreten uradnik popolnoma vešč slovenskega in nemilega jezika, so Sprefaae pri glavnem ;£«aeu)p8tva ltRlnnl#na Adrlatlea dl ■lOlllil" V »Imbltani. Eventualno se •prejme tudi fnspOmlČna s prakso. Ponudbe naj se stan jo na-Jtrdko Imb Pordan ▼ Mnoljani «es -1 otrtega * nenninosl, ne«rastr nljo, rrvinatlzf*in, bolrzsen v križu In v almvl. želodene In f»revtf>Ni*r alsit»oafzae^jplA^ra.o knjigo 64 strani obsežno, lepo ilustrovauo. Elektroterapevtiška ordinacija, 4f0 Dua| L, Nener Marki 14 L nadstr. odd. 61. Kupon za brezplačno knjigo. • Elektroterapevtiška oidiiucija na Dunaju l., Neuer Markt 14,1, odd. 61. M Prosim, poi\)ite mi knjigo , Razpravo o moderni elt s*«rol«*r »|»1JI'* gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime Naslov: a»a»n« •anmaawaaJlMD 11-lb Mnammm. iOulujansKa treoitna DanKa v Ljubljani podmfnica >o. Stvlt«vj»v« nllosj *i. 2. zrn« mj t» < NMfll visi »a fcvSalM plate teaZ* ffl Izdajatelj in;odgovorni urednik: Basto Pnatoalemiek. Lastnina in u&k .Narodne tiskarne* 23 W0N