Pozdrav neodrešeni domovini.
Domovina! Beseda. polna miline in sladkosti. Srce se mj trga. ko mislim nate v teh neiasnib dneh. — Trl dotea leta si bila priča nečloveških poboiev. tri" težka leta te je pojila rdeča kri. Tri brezkončna leta ie smrt orala tvoie !edine. ti zasaiala želo strupa v tvoio sveto prst. In Soča. ti krasna reka, ti kreoko dekle planinsko. ti liublienka svoilh otrok — ali boš res žubo-rela danes bo!i kot kdai prej mimo crobov slovenskesa domovania?
Nismo še pozabili Sepetanja tvoiih valčkov. dasi ie ločitev od tebe že tako doljra. Stiri leta že saniamo o tebi. Ko nam je duSa otožna. se zamislimo nazai v pre-krasno dobo. se spominjamo tebe. solnčna dežela!
Vellko te bilo na$e "or)e. Nlkdar ti ca ne bomo pripovedovali... In — ko ie na-nočil dan. da bi se svobodni zopet povrnill k tebl — ie bflo brezmejno naše veselie.
In Šli so k razorani. razteptani, a vroče Hublieni. skoro več nepoznanl malki. In 51! so z vriskom in upom v duši. poliubliali so troeča domača tla. plakali nad nilh razvali-naml... Strah }lh ie obdal. ko so vldell razdejanje... a ljubezen. Žarka. vse pre-maeujoča liubezen ie zmapala niih srca.. Sll so, da poseieio domačc nolie. jra opIo-diio s svolo liubeznlio. posnoiiio z eren-ktmi solzaml In z znoiem lastnega trplie-nja. — Sll sb — oonravliat rai Sloveniie. ln deiali so nam mlaiSim: .Potroite. tudi vl pridete za nami!" — Poslovfli smo se — a vedell. da se v kratkem vldimo tam. kier
smo se porodili. kier smo itcrali prve otro-ške iKre. —
Prišel je preobrat. In trleite! Ko ic naša trptča. z mrtveci naoolniena domo vina prvič zadrhtela v svojem osvobojenju, kl ga ie ona naibolj zaslužila. ko }e ovila s troboinicami razrušeno kamente nekdal krasnih domov — tedai — tedai j* stopil ored njo oni kleti tuiec. ki s:a W sovražila že od vekov. ki \\ \c orizade\ že ncštcto ran, jo žalil In io hotel uiconobiti ob vsaki prillki. da bi potem on zaeosuodaril čez njene loke tn cozdove. —
Prišel ie sem čez poliane s hudob-nostjo v srcu. Prišel ie in iztrga! vaše za-stave. zamoril s svojitn erohotom vaše na-vdušenje. A zatrl vam n\ vaSeKa ponosa. Poznam vas predobro. da nočete blti nje-^ovi sužnii.
Bratie! Pride trenutek, da se vidioio: napoči tudl vam dan vstaienia! In takrat zapojemo Iz dna duše, Iz tisoč s:ri: ,,Lepa naša domovina!" — da bo naša pesem vršela do neba oboka, da bo bobnela od sinjih gora. da se bodo tresle kraške oe-čine! Nikdar se ne uklonimo tuicu! Svo-bodni hočemo bitl. sai smo sinovi in hčere svobodnih srora. in iztrKati hočemo tebe. liuba Gori.^ka. srabežliivim rokam sovraea! — Sedai noslušai. bistra SoČa, kar jiorko ti srce naroča:
Kar 5e ie shranjenih voda
v oblakili  tvojesra  neba.
kar hranig v svoiih ie ravninah.
kar skrivaš v cvetnih  ie planinah —
pridrvi jih zdaj vse na dan.
narasti. vzkiDi v tok strašan!
Ne stiskal v meje se hregov,
srdlta čez bregove stopi
in tuice. zemlje lačne. vtfipi
na dno razpenjenih valov!
To ie klic tvoiih otrok. ki se danes ne morejo in ne smeio novrnlti k tebi. k! te nočejo ejedati v verieah suženstva. ker si ponos Sloveniie! Od nekdai ie ob tvojši brejrovih donela slovenska pesem in donetl mora, dokler biie zadnie Drimorsko — slo-vensko — slovansko srce!
Primorka