Poštnina plačana v gotovini Cena 'današnje Štev.'75 para
P osamezne Številke: Navadne Din “—'75f ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* “k»i» V“k <}*°-
nedelje i» prein.kov, ob 18. uri e datumom naBlednjctra doc tor stane mesečen po poki D 10-—, aaino-*«nstr > D 18* dostavljen na dom D 17'—» o® >xkainice D 10 —t nserati po dogovoru.
Naroči se pri upravi »TABORA** MART JOK Jurčičeva ulica štev. i*
TAB
I
am BR
| I' '
R
Pesamezne štcvlDcoi Navadne Din «75^ ob nedeljah Din 1* ,
UREDNIŠTVO .e o.h.j« v Mu>
boru, Jurčičeva n!, »t 4, L nadstropje. Telefon interurb. ut 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičev* ulici at- 4, pritličje, desno. Telefon št, 24. — SHS postnočekmi račun štev. 11.787.
Na naročila brex denarja se m osiro. — Rokopisi se na vračaj«
Naslov
l. ca
.Ljub
i c e
Maribor, sobota 6. decembra 1924.
CURIH, 5. dec. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.45, Beograd 7.55, London 2449, Praga 15.55, Italija 23.35, Newyoa'k 516110, Dunaj 0.007270.
• ZAGREB 5, dec. Pariz 172.80-377.50, Švica 1317—1327, London 318.80—320.80, Duma j 0.0948—0.0968, Praga 204.25—207.25, Milan 292.60—295.60, Netv.vork 07.30-08.30
Izjava ministra PribEčeviia © dijaških
izgredih.
Današnji dan pred univerzo,
RFOGRAD 5. decembra.
5nSi dogodkih pred beograjsko'univerzo je dal prosvetni minister Svetozar Pnbi-čevič sotrudniku »Vremena« nastopno
Zborovanje je bilo sklicano vsled akcij« zagrebških dijakov, ki so nezadr^lj ni z upokojivijo profesorjev Bazam, Poliča in Barca. Ta trojica je bila vpoko-jena, ker so člani Hrvatske zajednice in sicer je eden, generalni tajnik, druga clva: .pa sta odbornika. Zajednica in navedem trije gospodje so zavzeli republikansko stališče. Člen 4. uradniškega zakona pa pravi, da ne more biti v državni službi noben uradnik, ki javno	načete,
katera so v nasprotju z obstoječo dr za,\ mo obliko. Vsled tega je vlada postopala na podlagi člena 344 uradniškega zakona, ki določa, da se lahko stabilnost uradnikov v dobi 3 let pod gotovimi pogoji suspendira., Ker zakon velja za vse in za ;vsakogar, sem moral nastopiti tudi zoper omenjene profesorje. V tem smislu bom 'nastopil tudi proti vsakemu drugemu uradniku mojega resorja, ki sc pregreši zoper člpn 4. Kot reakcija na to je nastala med dijaštvoin agitacija, ki so sc ii pridružili komunisti in pristaši separatističnega bloka. Ostalo dijaštvo pa slej-koprej obiskuje predavanja. Vlada bo gnala z močno roko varovati red in spoštovanje obstoječih zakonov.
Doslej sem dobil iz Zagreba'dvoje telefonskih poročil, ki sc glasita jako ugodno. Nič mi ni znano o prihodu prorektorja dr. Zimmermanna v Beograd in zanj tudi ni povoda. Vpokojeni pofesorji so oči-vidno hoteli na cenen način doseči lo-
Doma in po svetu.
— Barbarsko nasilje nad našo manjšino v Italiji. Prepovedi dramiitskih prom L v v slovenskem in hrv at-k o m jeziku je sledilo še gorostssAejša nadlje [nad našimi rojaki v Primorju: Šolska oblasti so odredile, da sc omeji peuče* n-nie slovenščine oziroma hrvaščine v ta-kozvanih dodatnih urah iti sicer v tem smislu, da se ne sme rabiti nikaka učna knjiga uiti učiti pisanje. S tein jo sramotno nezadostni pouk v materinščini uveden ua najmanjše, kar sploh more biti: malo še in bo odpravljen popolnoma. Barbarsko zatiranje naših manjšinskih pravic- v Italiji ni samo kričeča ma-roga italijanskega kulturnega slovesa, temveč je, sramota vse Evrope. Spin naj bi vtaknili svoj nos tisti angleški in francoski modrijani, ki pišejo sentimentalne članke o manjšinskih pravicah na Češkoslovaškem, Poljskem in v Jugoslaviji. Lahko miimo rečemo, da so Italijani prekosili kulturna barbarstva azijat-sko-prusaških tlačiteljev, ki so kodaj zatirali Poljake v nekdanji Nemčiji!
— Radičcvsko maščevanje n»d L<>v-rekovičom? »Reč« poroča, da je radjeev-skega disidenta Lovrekovica, obiskal neki mladenič in mu priznal, da je od 1 re-davca dobil 10.IH10 din-, dfl ubije Lovre-koviča in niu zažge hišo. Mladenič pa je rekel Lovrekoviču, da ga preveč spoštuje in no more storiti zločina, svari pa ga, naj bo previden in naj se varuje. — vest so sicer ne glasi preveč verjetno, radi pa verjamemo, da so radičevci zreli tudi za taka dejanja. Zakaj to, kar jih druži in podžiga, je. gola livržnja in vsi vemo, da se iz sovraštva rode najhujši zločink
— Vesti o vpokojitvi Slob. Jovanoviča izmišljene. '11 Nacijonalno dijaštvo za Pribičeviča.
O včeraj-
vorjeve vence. Hoteli so ostati v opoziciji proti, državni obliki, vendar pa uživati vse njene ugodnosti.
Z namenegn, da bi dijaštvo še bolj razdražila — je ,pristavil minister zelo ogorčeno — je »Pravda« obelodanila vest, da bo vpokojen tudi Slobodan Jovanovič- (Vest so prinesli z debelimi črkami tudi nekateri zagrebški listi. Op. ured.) Reči moram, da sem to vest izvedel šele iz «Pravde«. V mojem ministrstvu je po-popolnomn neznana.
BEOGRAD, 5. dcc. Dijaštvo, ki se no strinja s komunistično - separatistično gonjo, je sklenilo, da skliče zborovanje, na katerem bo odobrilo stališče prosvetnega ministra.
BEOGRAD, 5. dec. V zvezi z včerajšnjimi dogodki je bil notranji minister dr. Maksimovič sprejet v nvdijenco na dvoru.
BEOGRAD, 5. decembra. Glavni odbor Davidovičeve stranke je izdal komunike, v katerem so glede dijaških izgredov pridružuje protivladnemu stališču in pravi, da bo v skupščini zahteval obtožbo prosvetnega, notranjega in vojnega ministra.
BEOGRAD, -6. dec. Danes dopoldne je bilo pred poslopjem beograjske univerze jako živahno. Dijaki so se zbrali v palači in pred njo. Profesorji so jih prosili, naj se ne zbirajo zunaj, ker preti nevarnost spopadov. Na vratih pa je grabit proglas dijaštva, da je napovedana do pendeljka protestna stavka. Dopoldne so dijaki, protestirali pr, rektorju nad postopanjem policije. V ta namen’ se je še dopoldne sestal akademski senat, ki bo popoldan nadaljeval sejo in. storil potrebne sklepe.
— Radič goljufal hrvaške kmete. —
Bivši Radičev poslanec Lovrekovifi je izdal poseben manifest,'v katerem obtožuje Radiča, da je iz volilnega fonda, ki so ga nanosili kmetje, dal svoji ženi za vporabo enkrat 50.000, drugič 100,000 K. Novačanu' 125.000 K in da so Radičevi-gospodje lepo živeli na račun kmeta, — Tudi ni Radič pcšlal svojih poslancev v Beograd zaradi sporazuma s Srbi, ampak da so um prinesli denar. — Broz ko-
— Minister dr. Beneš o panslavizmu. »Češke Slovo« je objavilo izvleček iz pomembnega govora, ki ga bo imel mini-, ster dr. Beneš na prihodnjem zborovanju narodno-socialiatične stranke. V tem govoru se bo dr. Beneš izjavil za priznanje sovjebike Rusije, češ, da je napočil primeren trenutek za ta kor.ak. S Priznanjem- Rusije zavisi vprašanj® tako imenovane slovanske politike. Predvojna koncepcija slovanske politike ne pri de več v poštev že radi tega, ker ji je dajala preveč obeležju carska Rusija, ki je zanesla vanjo rrakcijouarne elemente. Danes ne smemo slovansko politike in rusofilske politike zamenjati. Slovanska politika bo morala »topiti na nova pota, ki ne bodo tekla po starem tiru paislavizma, ki ga ostala Evropa srečuje z nezaupanjem. Med posameznimi slovanskimi narodi je preveč kulturnih in socialnih razlik, da bi bilo mogoče voditi enotno slovansko politiko. Tudi ni v našem interesu — meni dr. Beneš — du bi strašili svet s panslavističnimi načrti; dovolj jo, če uredimo razmerje s sedanjo Rusijo in utrdimo kar najbolj zvezo med Oehoslovnki in Jugoslovani, ne pozabljajoč pri tem interesov, ki na« spajajo s Poljsko, Romunijo in z vso ostalo Evropo. Dr. Bcuoš sklepu, da jo
najvišja naloga češke zunanje politike, da reši današnji rod pred izolacijo in ga dvigne nad provincijalizem, v katerem je doslej rasel in živel,
— En milijon oseb je v Jugoslaviji bolehalo na malariji. Tako pravi statistika ministrstva narodnega zdravja. — Polovico teh bolnikov se je doslej zdravilo v malavijskih štacijali. Te dni se otvori nova bakteriološka postaja v Gosp iču.
— Kako je z analfabeti v Jugoslaviji.
Analfabetski tečaji, ki so bili tekom zadnjih pet let vpeljani v vsa zakotja naše države, so pokazali v nekaterih krajih prav čedne uspehe. Ob zadnji raziskavi uspehov se je ugotovilo, da je bil najboljši rezultat dosežen v Dalmaciji, zatem pa v Bosni in Srbiji. V Dalmaciji je število analfabetov padlo za 7 odstotkov, izmed okrajev se je najboljše izkazal Šibenik, kjer je ostalo le še kakih 10 do 15 odstotkov nepismenih. V Bosni, ki je inrela pred vojno okoli 75% nepismenih, je padlo njih število na 48 odstotkov; izmed okrajev je na prvem mestu travniški, ki izkazuje 29-31 odst. analfabetov, V Srbiji, zlasti v stari Srbiji je število analfabetov dokaj padlo; računa se, da jih je ostalo 40-42 odst. V Južni Srbiji je bilo delo silno otežkočeno, vendar pa je tudi ondi padlo število nepismenih za nekoliko odst. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da organizira nove zimske tečaje. Honorar, ki ga dobe učitelji, je bil znatno povišan. Izdelan je program, da se izpelje obsežna akcija za odpravo analfabetizma, ki bi v treh letih znižala število analfabetov v naši državi na kakih 10—15 odst. To višino so dosegle doslej Slovenija, Hrvatska, Slavonija in Vojvodina ter se mu približuje tudi Dalmacija. Krediti za tako akcijo so že določeni v budžetu.
— Proslulo taborišče v ZHa-Egersze-gu, ki je še zadnje leto nudilo strahotne prizore, kakor j,ih je zabeležila zgodovina iz medvojnih avstrijskih internacijskih taborišč, bo s 15. decembrom razpuščeno. Sedaj biva v njem 180 internirancev, ki so po večini madžarski socialisti in komunisti.
— Skrivnost vile Angerstein. Včeraj smo' opisali na tem mestu nečuven zločin ravnatelja Angersteina v Siegn-u v Nemčiji, ki je umoril vseh 8 članov svoje družine, zažgal lastno vilo, sebe pa obstrelil. Nadaljna preiskava je dognala, da je moril svoje ljudi v samotni vili celo usodno noč in ves dopoldan. Po dolgem obotavljati ju jč ravnatelj Anger stein solznih oči priznal, da je umoril vseh osmero oseb in sicer namenoma in premišljeno. Po vseli znamenjih je sklepati, da je Angerštein duševno bolan in so ga tudi že prepeljali v bolnico.
Članski sestanek JBS v Peklu pri Poljčanah, ki ga je sklicala Lamošnja krajevna organizacija za četrtek 4. dcc. 1924 ob %8. uri zvečer v Mahoričem restavracijo, se je razvil v lep shod Narodnega bloka. Celo iz daljnih Studenic je bila lepa udeležba. .0tvoril in vodil je shod predsednik organizacije g. Rožman, o položaju in volitvah sta razpravljala gg. oblastni tajnik J DS Špindler in dr. Pučnik iz Slov. Bistrice. Ob splošnem soglasju navzočih sta povdarjnla zgodovinski pomen sedaj ni h volitev zlasti tudi za nas slovenske naprednjake. Vsestransko odobravanje je želo poročilo o dr. Pivku kot nosilcu lisic Narodnega bloka. Poljčamka in sbudeuiška fara h-ota tokrat dali lepo število glasov za Narodni blok.
Leto: V. — Številka: 279.
H ari barske vesti.
Maribor. 4. decembra 1924.
Miklavž prihaja.
Ko bo drevi utonilo mesto v večernem mraku, iz katerega bodo sijale električnemu plinske luči, bo sivobradi sv. Miklavž vzel v roke popotno škofovsko palico in so oprezno, da ga vidijo samo tisti, ki irnaj čisla srca in nedolžne oči, napotil minio hiš. Za njim bodo krevsali pritlikavi sluge, stokajoči pod težko butaro vsakovrstnih darov, ki jih je dobrodušni sv. Miklavž namenil pridnim otrokom. Dovolj časa je imel, da je nakupil v naših trgovinah, ki so njemu na čast prevlekle izložbe z rdečini in črnim papirjem, polne košare prelepih daril, če pa so trgovino še vedno' polne in »ko vabi v večerni luči iz rdečih izložb tisoče mikavnih predmetov, tedaj ;ie to znamenje, da sv. Miklavž ni preveč zadovoljen z otroci. Saj vemo, da je nebeški denar izaned vseh valut najsvetlejši, še boljše, dobrotnejše pa je starčevo srce. In če so Miklavževi sluge vendarle obloženi z butarami darov, — kdo izmed malih bo tako srečen, da bo nocoj potihoma potrkalo na okno in bo — kakor v sanjah priplula skozi šipe rdeča košarica Miklavža?..,
Vrano, da jih bo veliko, ki bodo zaman poslušali glasove za temnimi okni in kukali za zavese, ked-aj sc bo prikazal Miklavž in potrkal na okno... Utegne se zgoditi, da se bo pojavil Miklavžev nasprotnik — rogati, črni hudobec z dolgimi kremplji, z velikim košotm na grbavem hrbtu in pretežkimi verigami, ki zvone s strahotnim zvokom, kateri ježi deei lase... Kaj bo, če pride na namesto Miklavža?...
In še več jih bo nemara, h katerim rie pride nobeden, ki zanje niso pravljice, ker jim je mladost že v zgodnjih letih bridka resnica. Zanje ni ne Miklavžev ne Božičev, kajti revščina je sovražna lepim sanjam. Zato je dolžnost njih, ki jim je usoda naklonila Miklavževo zlato valuto in ki so se odkupili od bede življenja, da prineso več luči v ta mrak, da delajo vsak na svojem mestu, kako bi bilo vsemi topleje na zemlji in vsakomur udobneje med ljudmi. Naj sine vsem ljudem Miklavževa luč in naj se skrije v najtemnejši kot zemlje duh hudobije, greha in revščine... Dajmo glavam več resnice in srcem več pravljice, Tako bomo odrasli in otroci zarajali sveto človečansko kolo okoli Miklavža, simbola darežljive dobrote.
a
m Smrtna kosa. V Radvanju je umiri g. Ludovik Zohrer, oskrbnik tamošnje grajščine. N. v m. p.!
m Zaprisega novega župana. Kakor izvemo, bo v sredo dne 10. trn. ob 18. uri zaprisega novega mariborskega župana dr. J. Leskovarja.
m Društvo »Jadran« ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 13. tm. ob
8.	uri zvečer v dvorani restavracije pri »Plzenskem viru« Taftenbaebova ul. z dnevnim redom gl. pravil. Člani se s tenu obveščajo in vabijo k udeležbi. — Odbor.
m Če pridejo naše novice v Zagreb...
Ni dolga pot, vendar pa je dolga dovolj, da dobe mariborske novice posebno, bolj pisano zunanjost, kakor se že spodobi za kraljevsko republiko. Prve dni tega tedna smo zabeležili, da so v metodistični molilnici peli pesem, ki se je glasila kot stara cesarska himna. Stvar se je potem pojasnila tako, da je bila pesem cerkve ne vsebine napev pa je bil od Haydua;
iAe Ji»“ pi IIILII1EI fEEEI
v nedelo, 7. dec. (ne v soboto) v restavraciji „Pri Plzenskem Taienbachova iiHea. — Začetek ob 7. uri zvečer.
viru",
Daroue za obdarauanje nai se izroča u trgouini POŽRR, Bosposka ulica ali u trgouini ŠlHiGCTJ, Rlekscndroua cesla 18.
Stran
»TAR 'O 1?>
"V Mariboru, <7 n c C. ileo e ml) ra lasi
i š 8 i g i	El ITMI
l»,»n,lVELKAl	ELil NI KONCERT
llBS 1 *AVAR- i	
NA	
i BBjMg« S H O H	Miklavževa akademija s plesno zabavo
g 2740 BBnHBBfSBBinESEBŠfBIBOlHISEJDSfflrannBEm	
Kil
u
KLUB
BAR
po njem so kasneje posneli habsburško himno. Zadeva je tedaj v popolnem redu in nedolžna oblastvena preiskava, upeljana šele na podlagi naše notice, je pojasnila stvar v navedenem smislu. Sedaj pa čujte, kaj poroča o tej marilor-
sk novici neki zagrebški dne v n
v r •
s V
nedeljo bi v Mariboru skoraj prišlo do krvavega pretepa v kapelici tamošnje metodistične sekte. Mimogrede5i so slišali, kako prihajajo iz cerkve glasovi ekoraj že pozabljene cesarske avstrijske himne: »Bog ohrani...« Pred kapelico se je začelo zbirati vedno več občinstva, ki je z nejevoljo in z žaganjem spremljalo petje. Ker je bila nevarnost, da pride do resnega spopada, je bila poklicana policija, ki je takisto prepoznala v pesmi cesarsko himno. Takoj so agenti 'stopili v kapelico in proglasili v imenu zakona, da so vsi navzoči aretirani. — Medtem se je sedaj cela reč preobrnila.« Nato list navaja to, kar smo povedali zgoraj in pristavlja šegovo: »Mariborčani pripovedujejo, da so metodisti izbrali to pesem, ker jim ni bilo treba imeti vaj, kajti Haydnova kompozicija je že povsem dobro znana...« Seveda je poročilo zagrebškega lista sad bujne fantazije, ki se je bogudanemu piscu notice vzbudila nad neznatno vestjo v našem listu in ga jadrno zanesla v sfere volilnih spopadov in krvavih pretepov. In zdajci so se na prazni ulici zbirali ljudje in vedno večje so bile množice in pretnje od minute do minute strahotnej-še. In vse policije po mestu so zasrbele pete in so pribežali v Sodno ulico (pred kapelico, ki je sploh ni). In so vdrli nad pobožne pevce iif jih zgrabili za vratove.... hop.... tu se je fantazija ustavila. Pojasnilo se je, da ni bilo tako. temveč drugače — toda notica je že bila napisana. »Nesite jo, g. metteur.«
m Starček s pipico. Osemdeset let ima že na plečih. Služil je cesarja, snedel cele vozove žemelj po dva krajcarja in izpraznil polovnjake vina, kakšnega danes ne dobiš več in ki si ga naročil za toliko denarja, kolikor daš v teh vražjih časih za škatljo vžigalic. Preklicano se je vse tzpremenilo! Zaman je: ne gre, Pa ne gre. odkar ni več cesarja s tisto lepo brado, ki jo zdaj nosita samo še neki cestni pometač in Pa neki baron iz okolice... Starček, ki rad poseda med ljudmi in pokramlja o zlatih starih časih, puhne včasih iz majhne porcelanaste pipice in pravi: »Še tobak je zn nič, odkar so prišli novi časi in novi ljudje!« A glej: kdo gleda z njegovega vivčkal Nihče drugi kot cesar Franc Jožef in Viljem z zavihanimi brki... Ni tedaj čudo, če je jugoslovanski tobak v taki pipici za nič. Medtem pa, ko dobri starček puba dim iz pipice, pristopi k njemu gospod, ki se razume v postave in pozna sedanje čudne čase. pa pravi: »Očka. zapisali vas bomo ker nosite prepovedano pipico«. Starček ga pogleda široko ne more razumeti in — oh, zlati, dobri časi! — Pipca s Francom Jožefom in Vi-
ljemom je zaplenjena in izročena policijskemu arhivu. Nič ne pomaga: treba je kupiti leseno pipico ali pa porcelanasto, če ni predraga, ki je brez slike. Mi pa upajmo, da bo posihdob tudi tobak boljši, ker ne bo smrdelo po preteklosti...
m Narodnemu gledališču. Naprošoni objavljamo: Repertoar Nar. gledališča se nam v zadnjem času ne zdi pravilen. Abonement »B« že tretji teden ni imel nobene predstave, medtem ko drugi po 2 tedensko. Ako bi se razdelitev ne regulirala pravilno, bi bili abonemeati »B« prisiljeni izvajati konsekvence.
m Predmestna slika. Včeraj je stražnik zasačil na železniškem prostoru blizu Koroškega kolodvora slabotnega, bedno oblečenega človeka, ki je paniral o-koli kurilnice razsuti premog. Ko je mož ugledal redarja, je prestrašeno pustil premog in nagloma izginil. Poizvedbe so dognale, kdo je ta mož. Bil je nedavno nastavljen v železniških delavnicah, pa so ga reducirali. Od tistega časa je zaman iskal delo. Zdaj je zaeno z bedo potrkala tudi zima na vrata. Treba je jesti in se greti. A — kako?!
m Konjska tatova, ki sta se peljala v zapor. Pred nekaj dnevi smo sporočili, da sta bila posestniku Vetrihu na Radiju pri Remšniku ukradena dva konja. Tukajšnji policijski komisarijat je vzel stvar energično v roke in se mu je posrečilo, da je tatova zasledil v Ptuju, kamor sta se pripeljala z ukradenimi konji. Ta ptička se pišeta Brgljez in Šparovec. Ko so jih v Ptuju zasačili, je zasedla voz eskorta in tatova sta morala peljati redarje v Maribor, sebe pa v zapore. Tako so se srečno pripeljali na Pobrežje. Medtem pa se je znočilo in prebrisani. Brgljez je izrabil neopažen trenutek, skočil z voza in izginil v temi. Doslej ga še niso uiolh zato pa Šparovec že »špara« v sodnih zaporih.
m Prvo darilo za centralno ljudsko knjižnico v Perkmurju. Klicu iz Prekmurja, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, se je prvi odzval g. inž. Roglič in izročil v našem uredništvu tro.ie lepih knjig. Želimo, da bi imel obilo po-snemalcev.
m Podružnica udruženja vojnih invalidov v Mariboru, javlja da so došle za one člane in članice, ki so svojčas oddali slike, nove članske knjižice, katere naj člmprej dvignejo v podružniški pisarni Rotovški trg št. 9, med uradnimi urami.
m Izobraževalno društvo »Bratstvo« vabi cenjeno občinstvo, da se udeleži Miklavževe prireditve v vseh prostorih gostilne »Jadran«. Rotovški trg. št. 2., ki se vrši v soboto dne 6. tm. Ob K 20. uri razdelitev daril, po razdelitvi daTil zabava s plesom. Darila se oddajo pri gospodični natakarici. — Vstopnina je samo 5 Din — Zdravo! Odbor! N 60 m Po ceni meso. Dne 6. dec. 1921 (v soboto) od 8 ure naprej, se bo na prost! stojnici na sejmišču pri mestni klavnici
mala oznanila.
Kam ? Kam ? Kam ?
V novo prevzeto gostilno pri „Mestu Trst* (Rapoc) na Tr iaški cesti, kjer se nudijo o-xusna, topla in mrzla redila, tofiijo izvrstna domača vina in svira v soboto 6. t. m. v nedeljo in pondoljek zvečer priljubkena ciganska godba.	‘2757
V nedeljo 7. decembra ob 3 uri popoldan so vrsi pri BeifcU-novki v Svetini prostovoljna
dražba blnpriine in pohištva 2726 2—2
Priproda gospodična iiče sobo i eno ali če mogoče z dve ma postelpima k)e v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi.	2747
Hiša v sredini mesta Maribora s stanovanjem ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 2733 2-2
Ugodna prilika. V Ptuju na zračnem prostoru je po jako nizki ceni lepa družinska hifla 7. »rtom na prodaj. Resni re-flektantje na.lovite dopise na poStn’ predal 14. 2737	3—2
Otomana, divan in 6 foteljev dobro ohranjeno 900 Din. 12 omar, po.tilje. 2 pisalni mizi, omare s prodali, mize stolice na prodaj. Rotivški tr.-81. 6, I. nadslopje, lev.o. 2753
Ne pozabi naročnino!
Perica ra tedensko pranje perila v hi*i se sprejme. Vprašati Sodna nlica it. 30/1. pri Fr. Novak.	2741
RAZPRODAJA
železnine, loncev, krampov, sekir i. t. d. po zelo ugodnih cenah pri tvrdki 2744
Davorin Kren
Maribor, Koroška c. 48.
PoIecSSna domačih jefternih, krvavih in drugih klobas ter krofov.
KONCBRT
V soboto zvečer 6. decembra 1924 dol. ure zjutraj.
Gostilna	zlatem	konju“
Maribor, Vetrinjska, ulica st. 4.
v Mariboru prodajalo goveje msso po 13 D 1 kg. Prodajalo se bode samo kon-sumentm Po 1—2 kg.
m Velika zabava OrJunc s plesom se vrši v sohoto dne 10. januarja 1925 v renoviranih prostorih Narodnega doma. Prosimo Orjuni naklonjena društva, da ta dan ne prirejajo drugih veselic.
m Mestni kino: »Idamis, kneginja Tra-cije«, krasna drama v 5 činih v glavni vlogi Maciste se predvaja od petka 5. do vključno pondeljka 9. dec.
Narodno @fedalSš£e.
REPERTOAR.
Petek, 5. dec. Zaprto.
Sobota, 6. dec. »Petrčkove poslednje Banje«. Ah. A. premijera.
Nedelja, 7. dec. ob 15. uri »Liliorn«. Ob 19 'A. »Canrnen«. ah. C. Gostuje g. Ca-marotta v vlogi Don .Tose.
Torek, 9. dec. »Carmen«. Ab. A. Gostovanje g. Camtmerotta kot »Don Tose« v »Carmen«.
Prva mladinska predstava v letošnji
sezoni. Kot prva mladinska predsta va v letošnji sezoni se bo vprizorila Pavel Golju božična povest v štirih slikah »Petrčkove poslednje sanje«. Za Miklavža in za Božič je ta lepa, lirična povest posebno pi-ikladna. Odrasli se bodo spominjali pri »Petrčkovih sanjah« svojih mladih, srečnih božičnih dni, mladina pa bo s pridom uživala vse romantične čare bajne dvorane »Kralia Matjaža« in njegov zaspane vojščake. Zelo ljubka in otroško naivna je zlasti 3. slika, kjer praznuje Peterček svoj Sv. večer v gozdu v Gorjancih, kjer kraljuje že 200 1 Oče Hrast, dalje 0-pro.je.ilfa - Bukva, Čarodej - Grča ter Ostalo gozdno prebivalstvo kot so Palček - Strahopetček. Palček - Sivčak itd. itd. — Goljeve »Pe-terčkove sanje« so pred dvema letoma-vprizorjene v Ljubljani, preko 20kraf napolnile dramsko gledališče, kar je dokaz, da si je ta lepa božična povest na-roah osvojila srca malih kot odraslih. — Prva predstava se vrši v soboto, 6. tm. za ab. A. repriza bo v pondeljek 8. tm. ob 15. uri.
Zanimivo gostovanje. Gostoval bo g. Cammarotta. Za nedeljo, dne 7. in torek
9.	tm. se nam obeta zelo zanimivo gostovanje v operi »Carmen«. Nastonil bo g. Camrmarotta v vlogi Don Tose. Sicer rodom Italijan, je vse svoje življenje preživel v Jugoslaviji ter si je zlasti za zagrebško opero stekel neprecenljivih zaslug. Posebno zanimivo je dejstvo, da je ta odlični operni pevec skoro že starček. ki pa še vedno z velikim uspehom nastopa. Nedavno je gostoval v Zagrebu in Beogradu, kjer je bil jaiko simpatično pozdravljen. Cammarotta šteje danes že 64 let, a je kljub svoji starosti še zelo gibčen ip uverljiv igralec, isto-tako je odlični umetnik glasovno še čudovito svež. — Vsekakor bo v nedeljo in v torek lep in^ zanimiv operni večer V našem gledališču.
IMBBP nBBBIimiReSBBBBnBSUSESBBBB
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja, 20 Mesto na kmetih.
Prosimo bralce, da se povrnejo z nami vred na pet ali šest let v minulost in da krenejo v majhno mestece, ki ga boste nemara poznali le po imenu in ki stoji v starodavni pokrajini Franche Comte.
. Majhno mestece se imenuje Vesoul in je glavno mesto te županije.
Vesoul je sedež prefekture, višjega sodišča, ljudske šole in semenišča. Mesto Vesoul se razprostira kraj reke Durgeon na rodovitni ravnici, kjer se zlivata dve reki in je obdano z vinorodnimi hribčki. Za hrbtom vstaja hrib v obliki stožca, ki ga zovejo La Motte de Vesoul; na strmih rebrih tudi raste vinska trta. S tega vrha se odpira krasen razgled daleč naokoli; vidiš pa tudi vse mestece z njegovih pet do šest sto hiš. Med javnimi poslopji omenjamo mestno hišo, kavalerij-sko vojašnico, meščansko in vojaško bolnico in cerkev, čije oltarje krase sloviti kipi. — To je opis mesta po šolski knjigi.
Tiste čase, ko se je dogajala našft zgodba, še mesto ni bilo zvezano z železnico.
Ker Vesoul leži na poti v Švico in na Alzaško ter je blizu zdravilnih vrelcev des Plombičres in Luxeuil, je bilo bašv juniju in v avgustu v mestu jako živahno. Raznovrstni potniki so se ustavljali ondi skoraj vsako uro po dnevu in po noči; »pri Magdaleni« in »Pri Štorklji« je bil zmiraj živahen promet.
Kako so se izpremenili časi!
Danes vozijo tam mimo vlak! !n gtt skoraj ni popotnika, ki bi se hotel tamkaj ustaviti.
V mesecu septembru 1. 18- je vozil skoz! m-esto krasen diligence. vprežen 0 tremi konji. Bilo je ob petih popoldne in voz je imel počivati eno uro v Plottf-bidresu, preden bi krenil v Besancon.
»Predstavitelja« obeh gostiln, ki smo jih omenili zgoraj, sta uro zahtevala k vozu. odprli vrata in jela vprašati, kar kor je že navada:
»Ali treba prtljago gospode prenesti v gostilno »pri Magdaleni«!«
»Ali treba prtljago gospode odnesti i. gostilno »pri Štorklji«1?«
Visok črn mož, ki je sam sedel y vozu, je odvrnil:
— Ne mo ne drugo.
Tedaj se je obrnil h sprevodniku, kf je potoval z diligenoom in dejal:
— Bodite tako prijazni in poskrbite; da bo prtljaga prenešena v urad tistega diligence, ki bo najprej odrinil v Pariz.
— Torej do podjetja Lafitte in Cnil-lard, — je odvrnil sprevodnik. — Njihov voz gre prvi.
— Je-li urad daleč (idtod!
— Dvajset korakov.
Veliki črni gospod «i je prižgal smied-ko in je nadzoroval prenašanje svojih stvari, nato pa se je sam napotil v nrad tvrdke Lafitte in Caillard.
Hranilnica in posojilnica v Radvanju
javlja, da je njen dolgoletni in velezaslužni načelnik, gospod
LUDOVIK ZOHRER
oskrbnik
danes preminul. Pogreb se vrši v nedeljo 7. decembra 1924 ob 3. uri od graščine Radvanje na domačo pokopališče.
Radvanje, dne 5. decembra 1924.	2754
Ohranimo mu časten spomin!
Lasruik in izdajati!j: Konsoccij »Tabor«. Glavni in Odgovora! jrciluik: Vekoslav Soijidler. —< Tiska Mariborska tiskarna d. d.