delegatska tribuna ‘t, Številka xii. leto 1. april 1986 5~aSILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Gradivo za 1. seje zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Na podlagi 58. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Po-Ije sklicujem 1. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v ponedeljek, dne 14. aprila 1986 ob 8. uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. L Predlagam naslednji DNEVNI RED: Na podlagi 58. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Po-Ue 'o sklicujem 1. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v ponedeljek, dne 14. aprila 1986 ob 8. uri v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: I 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo občinske volilne komisije 3. a) Volitve skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane b) Volitve skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 4. Imenovanje delegatov za delo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih 5. Obravnava gradiva in delegiranje delegatov za 1. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 6. Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora združenega dela 7. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsednika zbora združenega dela PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ, l.r. Prvih sej zborov občinske skupščine se udeležijo delegati, ki so bili izvoljeni na volitvah dne 13. in 16. marca 1986. 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve j delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo občinske volilne komisije „. ' 3. Obravnava gradiva in delegiranje delegatov za 1. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 4. Volitve delegata, ki sodeluje pri sklepanju zakonskih zvez 5. Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti 6. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR, l.r- Na podlagi 109. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE (2. seja zbora združenega dela, 2. seja zbora krajevnih skupnosti in 2. seja družbenopolitičnega zbora), ki bo v ponedeljek, dne 14. aprila 1986 po končanih ločenih sejah zborov v sejni dv0rani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Na podlagi 58. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Predlagam naslednji sklicujem DNEVNI RED: 1. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, dne 14. aprila 1986 ob 8. uri v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in ugotovitev mandatov 3. Volitve predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora 4. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora , 5. Volitve delovnega predsedstva 6. Volitve delegatov za družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije in družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO, l.r. 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev delovnega predsedstva in zapisnikarja 3. Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine 4. Volitve predsednika izvršnega sveta občinske skupščine 5. Slovesna izjava predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednika izvršnega sveta občinske skupščine 6. Volitve podpredsednika in članov izvršnega sveta občinske skupš- čine 7. Imenovanje sekretarja občinske skupščine 8. Imenovanje funkcionarjev upravnih organov in strokovnih sluz 9. Volitve predsednika, namestnika predsednika in članov komisij za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve 10. Imenovanje predsednika, podpredsednika in članov sveta za SL 11. Imenovanje predsednika, podpredsednika in članov komiteja za SL0 in DS .*•„ 12. Volitve skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor obči Skupščine SRS h 13. Imenovanje delegata za delo zbora občin Skupščine SRS v izredni razmerah 14. Predlog sklepa o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje za lc 1985 predsednik SKUPŠČINE OBČINL Niko LUKEŽ, I f- sklicujem 1 SKUPNO sejo zborov skupščine OBČINE, ^ bo v Ponedeljek, dne 14. aprila 1986 po končanem skupnem zasedanju zborov skupščine občine DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Volitve predsednika in članov predsedstva SR Slovenije 3. Volitve delegatov za Zvezni zbor SFRJ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ, l.r. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE POROČILO »bc de| lnske volilne komisije o izidu volitev ix Satov družbenopolitičnega zbora ^ke skupščine limito nkl-na komisija v občini Ljubljana Moste-Polje obvešča .h ° izvor ne Ljubljana Moste-Polje. da so bili v občini pri glasovna J,tvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine ^oste-Poije dne 16. 3. 1986 doseženi tile izidi glasovanja o ;Svlv v°lilnih imenikih :)3Uj na volišču (po volilnem S SvPotrdili) ..'‘UValn rd-4-C) ] Za •isto kandidatov %jaVn Proti 'isti kandidatov ,, ne glasovnice X delovni ljudje in občani .£0.189 41.710 354 42.064 35.926 3.756 2.382 Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Zvonka ČERNETIČ 35.554 glasov 2. Rihard FIRM 35.451 glasov 3. Milka FUJS 35.533 glasov 4. Magda GERBEC 35.497 glasov 5. Miha JUHART 35.544 glasov 6. Slavka KERŽAN 35.467 glasov 7. Milica KOŠTRUN 35.528 glasov 8. Pia KUHARIČ-MAHKOVEC 35.468 glasov 9. Matjaž MAGAJNA 35.492 glasov 10. Jani MODERNDORFER 35.479 glasov 11. Marica RIHAR 35.438 glasov 12. Marko ROTH 35.513 glasov 13. Zdravko STOJANOVIČ 35.434 glasov 14. Rezka ŠKRLJ 35.511 glasov 15. Peter ŠTERK 35.456 glasov 16. Janez ŠKRABA 35.514 glasov 17. Lovro UŠENIČNIK 35.498 glasov 18. Franjo VINKO 35.404 glasov 19. Andrija VLAHOVIČ 35.292 glasov Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Kandid atov je bilo 19 delegatov. Tajnik: Tanja MEDVEŠČEK Predsednik: Milena JAZBEC-LAMUT Jbrazec 100-2,'96 I POLJI -ATl ^UStt/AMJA NA VOLIŠČIH POROČILO 0 GLASOVANJU IN IZVOLITVI [ELLGATOV v wj?uwH>Lrm>« zbor crčucke ikupšCine (Zbirnik za občino) Število delovnih ;.i ili in občunov glasovalo Število izvoljenih deleguujv j ''Pisamh v volilni na delu v ti>- Jini glasovalo s potrdili ipočtevano pri vol i 1. izida skupaj za listo kandidatov proti listi kandidatov neveljavne glasovi u ce po prven glasovanj v. T po perovnem j glasovanju _ 2 4 5 6 7 8 9 10 n S0.6I3 754 260 50.189 42.06« 35.926 3.736 2.382 19 1 Kandidati na listi kandidatov Izvoljeni delegati I f f* Is 3 S s § J 1 1 Is J mladina (do 27 let) 3 5 HJ C i ? po poklicni ti skup i h (delo, ki ga opravljal 2 _ * Iti A5 - H j L? Č -8 ili ji I, varstveni delavci J i 15 H ! li 11 i! le »1 *! 5 S i : Š s g - I N 21 tiim ; 2 3 4 5 6 » 7 8 9 10 a " 12 13 14 15 16 i7 ! ie 19 ! 10 _ it 8 4 18 3 19 • 4 18 3 / / 2 i 3 3 7 iTjjj V L>ibt>al DOLOČITEV KANDIDATOV ZA NOSILCE VODILNIH IN DRUGIH FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE _________________________________'\ 2. seja občinske skupščine kandidacijske konference je na osnovi sprejetega poslovnika o delu druge občinske kandidacijske konference ter poročila koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volilne komisije pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje določila: - za kandidata za predsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje tovariša IVA SAMCA, 1936, dipl. inž. arhitekture, Kvedrova 32, Ljubljana, namestnik republiškega sekretariata za LO Tovariš Samec je svoje delo opravljal med delavci za notranje zadeve ter dokazoval organizacijske sposobnosti kot načelnik republiškega štaba za CZ. V Ljubljani opravlja zahtevno nalogo predsednika komunalne skupnosti mesta (prej Zveza občinskih komunalnih skupnosti), svoje znanje in sposobnosti pa dokazuje tudi v pedagoškem delu kot izredni profesor Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo - katedra za obramboslovje. Vse naloge, tako profesionalne kot neprofesionalne opravlja strokovno in kvalitetno in pomembno prispeva k razvoju političnega sistema, k uveljavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in k urejanju skupnih nalog v mestu Ljubljana. - za kandidata za podpredsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje tovariša JOŽETA POČIVAVŠKA, 1928, dipl. pravnik, upokojenec, Novo Polje C XV/1 Tovariš Jože Počivavšek, ki je naloge podpredsednika skupščine že opravljal v letih 1967-1969 je večino svojega profesionalnega dela združil z gospodarstvom. Kot direktor DO HP Kolinska je uveljavil načrtno delo, tehnološki napredek in izvoz. HP Kolinska se je aktivno vključila v jugoslovanski in mednarodni prostor kot pomembna članica SOZD HP. Kot predsednik skupščine KS Zadobrova-Sneberje v zadnjem mandatnem obdobju, je vplival na rast in razvoj komunalnega sistema in uveljavljanje krsjevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, tako V političnem sistemu socialističnega samoupravljanja kot v sistemu družbenega planiranja. Tovariš Počivavšek se tudi aktivno vključuje v politično delo kot član predsedstva občinske konference SZDL - za kandidate za predsednika zbora združenega dela tovariša MIRANA JOVANA, 1947, ekonomist, Ljubljana, Snebersko nabrežje 74, pomočnik direktorja IX) za trženje, finančno in ekono”1 sko poslovanje Emona Commerce ^ Delo, ki gaje Miran Jovan opravljal kot produktni vodja za fi n8’’? in direktor marketinga v DO Slovin, kot član delovnih skupin in ganov v sozdu Slovin ter v Živilski poslovni skupnosti, dokazni®, soko strokoyiost, ki jo danes povezuje pri dinarskem in deviznem r slovanju, pri uveljavljanju informacijskega sistema in poslovne in* . malike ter pri uvajanju novih predpisov na področju ekonomskih ^ nosov s tujino. Svoje strokovno delo je vedno uspešno povezoval s samoupravnim odločanjem v delavskih svetih, tako v DO kot v s0* du Slovin in sozdu Emona. tovariša BOJANA KOVAČIČA, 1954, dipl. ekonomist, LjubUJJ Beblerjev trg 6, gospodarsko-fmančni pomočnik direktorja GIF čr80 - tozd SPO Bojan Kovačič se s strokovnostjo in delavnostjo uveljavlja v &ra~,,\o ništvu in v dejavnostih, ki sodijo h gradbeništvu. Svoje delegatsko <• in razvoj samoupravljanja je povezoval v delavskem svetu delovne . ganizacije v delegaciji tozda za zbor združenega dela in v konfet® ^ delegacij. V zadnjem letu tretjega mandata pa je predsednik/^, združenega dela občinske skupščine. Posebno se je angažiral p ri /f vanju težav v gradbeništvu in usmerjanju nadaljnjih aktivnosti,1(1 J je sprejela občinska skupščina. tovariša FRANCA VREČIČA, 1949, višji upravni delavec, LjubU Beblerjev trg 1, šef kadrovske službe ŽG ŽTO - tozd za transpo^^ Svoje strokovno delo združuje predvsem v ŽG ŽTO in v org8^ družbenopolitičnih organizacij za kadrovska vprašanja. Kot vztrai6^ dosleden strokovnjak seje uveljavil predvsem v Zvezi sindikatov, ^ deluje tako v občinskem svetu kot v odboru delavcev v prom®'. ^ zvezah. Kvalitetno je uveljavljal tudi delo v konferenci deleg88^. zbor združenega dela drugega mandata, v upravnem odboru in lavskem svetu DO ŽG ŽTO. - za kandidata za namestnika predsednika zl bor" združenega dela tovariša JANKA BADOVINCA, 1949, gimnazijski maturant, ' ZITO-1 jeva 7, Ljubljana, statistik-analitik ŽK Ču^' DSSS Tovariš Janko Badovinac si je ne podlagi dosedanjega dela moupravnih, družbenopolitičnih in strokovnega dela pridobil m®“ge-delavci DO ŽK Žito velik ugled in zaupanje. Kot predsednik rie*a ^gaga sveta, komisije za delovna razmerja in predsednik združene dp0|je, cije za zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-*^ £l»jspeval k uveljavljanju samoupravljanja v okviru DO, kot tudi šir-liii N'*egova aktivnost v okviru družbenopolitičnih organizacij je teme-jT a na doslednem izvajanju sprejetih nalog v smeri krepitve samoup-Vnega položaja delavca v združenem delu. Družbenopolitično akti-enJe tudi v temeljni delegaciji v krajevni skupnosti. " Za kandidate za predsednika zbora krajevnih Skupnosti AVGUSTA GOLOBA, 1933, gimnazijski maturant, Ljublja-,r\* r8 oktobrske revolucije 3, vodja splošnih zadev v DO Agroemona j?tt Tovarni močnih krmil .delegatske dolžnosti je poleg svojega dela v ozdu opravljal prizadevat bil povezan z nadaljnjo rastjo političnega sistema socialističnega ^noupravljama kot delegat krajevne skupnosti oziroma družbene aPnosti v osnovni šoli, kot predsednik delavskega sveta DO Agroe-J1® *n kot član delegacije za zbor krajevnih skupnosti Nove Fužine, sinrnfno 'n dosledno družbenopolitično delo je uveljavil tudi v Zvezi d I'katov - odboru sindikata delavcev v kmetijstvu in živilstvu, kot e8at zveznega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, kot član štaba lentorialno obrambo občine. ‘Jv*^ic° VESNO JUVAN-GOTOVAC, 1955, dipl. pravnica, Prištin-Ljubljana, DO Indos, vodja PP splošno kadrovskih zadev tovarišico označuje visoko strokovno delo pri strokovnem svetova-■n uveljavljapju pravno normativnih elementov Zakona o združeni0 delu in statuta družbenopolitične skupnosti v statutih delovnih vji!nizac‘j posebnega družbenega pomena, kar je opravljala kot sveto-kjjv *• v občinskem sekretariatu za občo upravo. Z neposrednim stro-p0,.nirn svetovanjem je uveljavljala tudi povezavo sisov z družbeno-■ thčo skupnostjo in nadzorstveno funkcijo. Kot svetovalka v se-obli atu.za občo upravo se je tudi neposredno vključevala v delo in 'kovanje strokovnih osnov za odločanje zbora krajevnih skupnosti. ANTONA KAŠETA, 1944, procesničar, Grajzarjeva 25, Ljub-ajla- vodja izmene DO Julon kreiv1 v°dja temeljne delegacije v krajevni skupnosti je prispeval h jPjtvi samoupravljanja, kot temeljne sestavine dela krajevne skupil 1 Skrbel je za uspešno delo delegacije in povezoval interese kraja-v okviru delegatskega skupščinskega sistema. Aktivno se vklju-jJ v razreševanje problemov krajevne skupnosti, tako na zboru kra-ov kot v svetu krajevne skupnosti. l ** kandidata za namestnika predsednika zbora tov^evn*h skupnosti Miho KLEŠNIKA, 1941, Rjava cesta 3, Polje, dipl. inž. le-jp«. Slovenijales - Trgovina rjje 'ba Klešnik se je poleg strokovnega dela na področju lesne indust-prj^rVeljavii kot aktiven krajan. V krajevni skupnosti ga poznajo kot njj aclevnega aktivista, ki je vedno pripravljen, na podlagi svojega zna-sjji Prevzeti naloge v krajevni samoupravi. Uspešno je deloval v komi-t,*}. komunalno gospodarstvo, predvsem pa seje izkazal z delom v in j: br>' delegaciji, prek katere je uspešno povezoval interese krajanov ^ družbene skupnosti. ** Predsednika družbenopolitičnega zbora vi*in ** LOVRA UŠENIČNIKA, roj. 1949, Rožna dolina C. XI/7, TQUpravn' delavec, vodja planskega oddelka v HP Kolinska - DSSS Uana-Poije MIKLIČ NIKOLAJ, roj. 1947, ekonomist, Vide Janežič 17, Ljubljana 1 * Področje kmetijske dejavnosti: ' KASTELIC DRAGO, roj. 1928, kmet, Sneberska 54, Ljubljana-Po-lje IPosvetno kulturno področje: r*V ARNIK MARJETA, roj. 1950, dipl. ing. kemije, Hošiminhova 2 v ’ Ijubljana, Srednja šola tiska in papirja KOŽUH MILENA, roj. 1947, PU, Narodne zaščite 12, Osnovna 3 sola Kette-Mum VALENTINČIČ SAVO, roj. 1950, akademski slikar, bibliotekar, _ ^abretova 2, Knjižnica Jože Mazovec 1 * socialno zdravstveno področje: ' ^IDMAR-BRAČIKA dr. DUBROVKA, roj. 1955, zdravnik, Ho- 2 Sirninhova 1, Zdravstveni dom Moste VRBINC ROMANA, roj. 1962, višji fizioterapevt, Ulica miru 2, 3 ^favstveni dom Moste KOGOVŠEK BRANE, roj. 1951, višji medicinski tehnik, Pot na „ V"ožine 47, UKC TOZD Psihiat. * Področje državnih organov, DPO, društev: 1. STRNAD MARJETKA, roj. 1958, dipl. oec., Kidričeva 15, Ljubljana, SO Ljubljana Moste-Polje PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ob konstituiranju občinskih skupščin aprila 1982 je zbor združenega dela v skladu z določili odloka o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/78) sprejel naslednje sporazume: 1. Sporazum o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane s področja kmetijske dejavnosti. Skupina šteje 13 članov. Zbor združenega dela delegira v skupino 4 delegate. Sedež skupine je pri Skupščini občine Ljubljana Bežigrad, Linhartova 13. 2. Sporazum o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SML s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirana kot OZD. Skupina šteje 12 članov. Zbor združenega dela delegira v skupino 3 delegate. Sedež skupine je v občini Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1. 3. Sporazum o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SML za področje oboroženih sil. Skupina šteje 14 članov. Zbor združenega dela skupščine občine delegira v skupino 3 delegate. Sedež skupine je pri skupščini občine Ljubljana Center. Ker se odlok ni spremenil in so bili sporazumi sklenjeni za nedoločen čas, so se tudi za mandatno obdobje 1986-1990 skupine delegatov oblikovale na podlagi v letu 1982 sklenjenih sporazumov. PR E D LOG 7- MAHKOVEC ALBIN, roj. 1927, novinar-publicist. Zaloška 76/a, KS Selo - iz družbenopolitičnega zbora: 1. ŠKRABA JANEZ, roj. 1938, ing. živilske tehnologije. Ižanska c. 235, Ljubljana, ŽITO TOZD Šumi ,2. VLAHOVIČ ANDRIJA, roj. 1940, ing. organizacije dela, Agro-kombinatska 6, Zveza skupnosti za zaposlovanje PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Ob konstituiranju občinskih skupščin aprila 1982 je zbor združenega dela v skladu z določili zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/82) sklenil naslednje sporazume: 1. Sporazum o določitvi skupine delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije s prosvetno-kultui nega področja za 3. okoliš. Skupina šteje 18 delegatov. Zbor združenega dela delegira v skupino 3 delegate. Sedež skupine je pri občini Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Sporazum o določitvi skupine delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine SRS s socialno-zdravstvenega področja za 3. okoliš občin. Skupina šteje 18 delegatov. Zbor združenega dela delegira v skupino 3 delegate. Sedež skupine je pri občini Ljubljana Vič-Rudnik. 3. Sporazum o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SR Slovenije s področja kmetijske dejavnosti za 2. okoliš občin. Skupina šteje 16 članov. Zbor združenega dela delegira v skupino 1 delegata. Sedež skupine je pri občini Ljubljana Moste-Polje. 4. Sporazum o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije s področja obrtnih in podobnih dejavnosti. Skupina šteje 20 članbv. Zbor združenega dela delegira v skupino 2 delegata. Sedež skupine je pri skupščini občine Ljubljana Šiška. 5. Sporazum o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirana kot organizacije združenega dela. Skupina šteje 27 delegatov. Zbor združenega dela delegira v skupino 1 delegata. Na podlagi 193. člena statuta občine I-jubljana Moste-Polje 'Ur. L SRS, št. 16/82) in 6. člena odloka o delegiranju delega-v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slove-llW (Ur. I. SRS, št. 9/82), je skupščina občine Ljubljana Mo- s'v-Polje na skupni seji zbora združenega dela, dne... zbora krajevnih skupnosti, dne..in družbenopolitičnega zb<>ra dne.... IZVOLILA skupino delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije v naslednji sestavi: ^_____________________________________________________y združenega dela: i, tTlCEK BARBARA, roj. 1953, dipl. pravnica, Marčenkova 1, 2 ^Kolinska ,1DOVEC STANE, roj. 1932, dipl. ekonomist. Dolenjska c. 64, 3, Valjana, Ljubljanska banka-gospodarska banka Ljubljana j. UVak EDO, roj. 1936, agronom, Frankopanska 16, ŽITO Ljub- 4 ^EROVNIK MARJAN, roj. 1948, dipl. ing. strojništva, Glinškova 5. K^ad 2, Saturnus ..'KOVAT BARBARA, roj. 1963, ekonomist, Berčičeva 6/a, Lj-Po- 6. ijn J>aPimica Vevče , K1BAR MIROSLAV, roj. 1961, ing. strojništva, Sostrska41, Dolnje, TOTRA Ljubljana * - sel 4. >maž Ša w r°Kopališka 45, KS zelena jama ij^MEC IVO, roj. 1936, dipl. ing. arhitekture, Kvedrova 32, Repub-J?ki ......... ^ sekretariat za ljudsko obrambo Ljubljana, KS Dušan Kveder i P NEŽKA, roj. 1936, učiteljica, Dolsko 56, KS Dolsko i KAMPI iž mu mi 194R sanitarni tehnik. Prvomajska 1 I^AMPUŽ MILOŠ, roj. 1948, sanitarni tehnik, Prvomajska 13, KS ^KLAVIČ JOŽE, roj 1946, ekonomski tehnik. Trg okt. revolucije ’ BTV Ljubljana, KS Fužine Sedež skupine je pri Skupščini občine Ljubljana Center. Ker se zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih za mandatno obdobje 1986-1990 ne spreminja, sporazumi o oblikovanju skupin delegatov pa so bili sklenjeni za nedoločen čas, so se skupine delegatov tudi za mandatno obdobje 1986-1990 oblikovale na podlagi v letu 1982 sklenjenih sporazumov. PREDLOG Na podlagi 196. člena Statuta Občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in Sporazuma o oblikovanju skupin delegatov za delo v zboru združenega dela pri Skupščini mesta Ljubljane, je zbor združenega dela na seji dne........... IZVOLIL delegate v skupne skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, in sicer: x_____________________________________________________J - za področje kmetijske dejavnosti: L HREN MARKO, roj. 1963, ml. kontrolor, Djakovičeva9, Ljubljana 2. JANČAR IVAN, roj. 1928, kmet, Zaloška 329 3. JEŽEK MATIJA, roj. 1944, kmet, Šmartinska 205 4. BIRK IVAN, roj. 1933, kmet, Vnajnarje 5 - za področje državnih organov: 1. JUVAN DARJA, roj. 1944, socialna delavka, Černivčeva 4, Naša skupnost 2. MANDELJC FRANC, roj. 1946, upravni delavec, Lužiško srbska 11, SO Ljubljana Moste-Polje 3. PRAČEK MIRA, roj. 1954, administrativni tehnik, Leninov trg 3, Ljubljana, Carinarnica - za področje oboroženih sil: 1. VASILJEVIČ MILAN, roj. 1955, električar, Petrovičeva?, Ljubljana, V.P. 1478 Ljubljana 2. MATIČ DRAGAN, roj. 1948, oficir JLA, Vlahovičeva 28, Ljubljana, V.P. 1478 Ljubljana 3. MOHAR IVAN, roj. 1962, oficir JLA, Novakova 5, Ljubljana, V.P. 4653 Ljubljana PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PREDLOG Na podlagi 193. člena stauta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in 3. člena odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je zbor združenega dela na seji dne.. zbor krajevnih skupnosti na seji dne.in družbenopolitični zbor na seji dne.. IZVOLIL komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve V.__________________________________________J i. V komisijo se izvolijo: 1. Brvar Andrej, 1941, kemijski tehnik, Ljubljana, Kvedrova 18 2. Berce Olga, 1956, kemijski tehnik, Ljubljana Polje, C. XXXVIII/16d 3. Filež Helena, 1954, višji upravni delavec, Ljubljana, Ul. Bratov Učakar 86 4. Čakš Marjan, 1938, organizator dela, Ljubljana, Poljanska 16 5. Jertu Stane, 1944, dipl. oec., Polje C XII/2 a 6. Nabergoj Milan, 1937, dipl. pravnik, Kvedrova 8, Ljubljana 7. Rihar Marica, 1928, upokojenka, Bavdkova 5 8. Rejc Staša, 1950, učiteljica. Trg oktobrske revolucije 13 9. Roth Marko, 1951, višji upravni delavec, Ljubljana, Archinetova 9 II. Mandat članov komisije trtua štiri leta. Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Področje in način dela komisije je opredeljeno v Odloku o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovsK zadeve ter poslovniku o delu komisije. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČIN* PREDLOG Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Poli6 (Uradni list SRS, št. 16/82) in 32. ter 33. člen statuta Zavoda za izgradnjo Ljubljane in 53. člena statuta TOZD Urbanizem - LUZ, je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne........zbora krajevnih skupnosti. dne ......... in družbenopolitičnega zbora, dne ......... sprejela SKLEP o imenovanju delegatov družbene skup' nosti v Zavod za izgradnjo Ljubljane^ 1. V delavski svet Zavoda za izgradnjo Ljubljane se imenuje *°v' BOJALO Milan iz Ljubljane, Novo Polje, C. 1/6 2. V delavski svet TOZD URBANIZEM - LUZ se imenuje tov. Db= MAN Miro iz Ljubljane, Funtkova 45 ix II. Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. PREDSEDNIK SKUPŠČIN5 OBRAZLOŽITEV Ker je dosedanjim delegatom v svetu Zavoda za izgradnjo IJub j!ye potekel mandat, Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zad predlaga zborom skupščine, kot ustrezne delegate tov. Bojalo Mi1®,] predsednika družbenega sveta za vprašanja s področja urbanizma, 8^ beništva in komunalnih zadev ter Dešman Mirota, sedanjega sekret sekretariata za urbanizem. PREDLO6 _____________________________________________ _ Na podlagi 195. člena statuta občine Ljubljana Moste-P°^ (Uradni list SRS, št. 16/82) In v skladu s poslovnikom o de zbora je družbenopolitični zbor na seji, dne. IZVOLIL • stalno verifikacijsko komisijo pri druZ' benopolitičnem zboru v sestavi: , 7ajošk8 1. Pia Kuharič-Mahkovec, 1930, gim. maturant, Ljubljana, 76/a 2. Miha Juhart, 1963, dipl. pravnik, Ljubljana, Kosovelova 6 3. Rezka Škrlj, vzgojiteljica, Ljubljana, Cerutova 6 Mandat članov verifikacijske komisije tr^ja štiri leta. preostra DRUŽBENOPOLITIČNEGA PREDLOG ----------------------~~ “ x podlagi 198. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje 'Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora krajevnih skupnosti dne. v IZVOLILA ^ilo JURCA iz Ljubljane, Pokopališka 1 ^delegata za sklepanje zakonskih zvez v skupščini mesta Ljubljana. PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTf Hkrati z razpisom so delegati zborov skupščine imenovali žirijo za priznanja občine v naslednji sestavi: Fani Tomičevič, predsednica in člani: Albin Mahkovec, Ljubo Zabukovec, Tihomir Pinter, Anton Kocjančič, Ivan Kuhar, Janez Lah, Pavle Jeriha, Marija Fedran, Ivanuša Melihar in Jelka Hrženjak. Žirija je objavila razpis v zadnji decembrski številki Naše skupnosti in prvi letošnji številki Delegatske tribune, sprejemala predloge in po obravnavi vseh predlogov ter vsakega posebej pripravila predlog, da se podeli pet nagrad in sedem plaket občine. Podelitev priznanj bo kot že vsa leta doslej na proslavi občinskega praznika. I. Žirija predlaga, da NAGRADE OBČINE prejmejo: Davorin FERLIGOJ PREDLOG podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje Uradni list SRS št. 16/82) ter v skladu z 8. in 9. členom odloka ? Priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, 24/77) je skupščina občine na skupni seji zbora združenega zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ......... 1986 sprejela SKLEP 0 Priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje ** leto 1985 v i. k) ^a®‘ade občine prejmejo za dosežene uspehe v V gospodarstvu: {vidrin Ferligoj b) > na organizacija Mineral v^benih dejavnosti: vj^an Gostinčar rjarija Urbančič 8nac Zajec. hr, II. a) občine prejmejo za dosežene uspehe v f?sPodarstvu: Tjhoupravnem in družbenopolitičnem delu: frn Korošec Ipjnski štab za teritorialno obrambo Ljubljana Moste-Polje fr PSeničnik Ma*o Stele. Skl, m- vp Prične veljati z dnem sprejema. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE OBRAZLOŽITEV N ^Ha^llagi občinskega statuta in odloka o priznanjih občine je skupš-? kra^lne Ljubljana Moste-Polje na sejah zbora združenega dela, zbo-^S^Vr!'h skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra ^ilof ie'a sklep o razpisu priznanj občine za leto 1985. Razpisanih pet nagrad in (največ) deset plaket za življensko delo in ^Pche na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ter ^ r>b(j^Vne8a in družbenopolitičnega dela, ki so trajnejšega pomena Tovariš Davorin Ferligoj seje rodil 4. junija 1921 v Rubjah - Gorica (Italija), stanuje v Ljubljani, Murgle 133. Strokovno znanje, ki gaje pridobil v času študija, je bogatil in širil ob delu v vrstah delavcev državne varnosti. Bilje predsednik skupščine občine Piran in pozneje podsekretar v Izvršnem svetu SR Slovenije. V času opravljanja te funkcije, odgovornega za področje gostinstva in turizma, je zasnoval in organiziral delovno organizacijo EMONA GLOBTOUR. Leta 1969 je postal njen direktor in jo uspešno vodi še naprej. Ves čas svojega delovanja se je posvetil krepitvi delovne organizacije, tako, da se je uvrstila v sam vrh tovrstnih delovnih organizacij v SFRJ. Njegov bistven prispevek je v tem, daje delovna organizacija s svojimi programi in usmeritvami sledila izboljševanju družbenih nalog na področju razvoja turizma. Pod vodstvom direktorja Davorina Ferligoja se je DO EMONA GLOBTOUR razvila v močno turistično agencijo. Ob minimalnem povečanju števila zaposlenih se je akumulacija na delavca iz leta v leto povečevala in je bila v zadnjih treh letih za ca 50 % nad poprečjem panoge. Delovna organizacija se po doseženem dohodku na delavca in čistem dohodku na delavca uvršča na peto mesto med 20 agencijami v Jugos-lavij i, po doseženi akumulaciji pa na tretje mesto, v Sloveniji pa je uvrščena v sam vrh. EMONA GLOBTOUR in osebno direktor tov. Ferligoj uživata tako med domačimi kot med tujimi organizacijami, ki se ukvarjajo s turistično agencijskimi posli, velik ugled. Dosegla gaje tudi zaradi osebnih prispevkov tov. Ferligoj pri stalnem izboljševanju organizacije poslovanja, njegovih teženj po posodobitvi poslovnih prijemov, racionalizaciji in realni presoji pri izbiri novih poslov in poslovnih partnerjev. Delovna organizacija je dosegla pomembne dosežke tudi pri povezovanju z velikimi inozemskimi agencijami, kot so: Kaufhof, Yugo-turs in druge, kar je prispevalo k povečanju števila tujih gostov. Vsi rezultati, ki jih beležimo v zvezi z dejavnostjo DO EMONE GLOBTOUR, so tesno povezani z delom tovariša Ferligoja. Njegov izreden občutek za delo na področju turizma mu priznavajo tudi številni inozemski partnerji in druge organizacije, s katerimi DO posluje, s^j je prejel številna javna priznanja in odlikovanja. V delovni organizaciji EMONA GLOBTOUR se upoštevajo merila kakovosti dela, uresničujejo se pobude delavcev, ki prispevajo k učinkovitejši dejavnosti in s tem krepitvi ekonomske stabilnosti organizacije. Pomemben je tudi njegov delež pri poglabljanju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji v tem, da z vso moralno politično odgovornostjo osebno prispevka k najučinkovitejšemu delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Samoupravno delovanje se kaže tudi v združevanju v druge samoupravne integracijske oblike. Delovna organizacija se je vključila v prizadevanja za hitrejši razvoj na področju turizma nerazvitih območij in sprejela svoje obveznosti pri združevanju sredstev za turistično nerazvita področja. Posebno skrb posveča uresničevanju programov drugih DO v sestavu SOZD EMONA za nastop v deželah v razvoju. Vsi dosedanji rezultati potrjujejo pravilnost razvojno gospodarske usmeritve delovne organizacije, sqj si je zagotovila pogoje za razvoj agencijsko turistične dejavnosti, s tem pa tudi vse potrebne elemente za ekonomsko osnovo nadaljnjega razvoja sistema socialističnega samoupravljanja in samoupravnih odnosov. Žirija meni, da bi bila podelitev priznanja-nagrade občine v letu 1985 tov. Ferligoj pomembno priznanje za njegovo življensko in revolucionarno delo, obenem pa pomeni to tudi priznanje kolektivu. Tovariša Ferligoja je za priznanje predlagal delavski svet delovne organizacije Emona Globtour, predlog pa je podprl tudi izvršni svet občinske skupščine. k Delovna organizacija Mineral Delovna organizacija Mineral je bila osnovana z odločbo Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS leta 1946 in dobila naslov »Tovarna cementnih izdelkov Ljubljana«. Nastala je iz nacionaliziranega podjetja AL-PEko, ki je bilo ustanovljeno leta 1936 za izdelavo cementnih izdelkov za okrasne in gradbene namene. V letu 1950 so delavci izvolili 1. delavski svet in upravni odbor ter s tem krenili v smeri samoupravnega gospodarjenja. Po letu 1953 seje začel prehod iz obrtniške na industrijsko proizvodnjo z glavno dejavnostjo pridobivanje, predelava in montaža okrasnega kamna, ter izdelava betonskih izdelkov. Skladno z razvojem delovne organizacije seje spreminjala notranja organizacija in način proizvodnje, saj so bili veliki fizični napori pri izdelavi betonskih izdelkov nadomeščeni z novimi stroji in novimi transportnimi sistemi s čimer se je večala humanizacija dela. * Mineral seje ponovno povečal, ko se je v letu 1977 pridružila DO Marmor. Hitrost razvoja se kaže tudi v stalni rasti razreza marmorja, saj so delavci leta 1954 razrezali 746 m5« marmorja, leta 1985 pa 92605 m5« marmorja. Na dolgi poti svojega razvoja je delovna organizacija nekajkrat zelo uspešno izvajala dela v tujini. Seveda je taka rast zahtevala vedno znova prilagajanje tehnološkemu razvoju in investicijska vlaganja. Zadnja večja investicija je bila dokončana leta 1984, s pomočjo katere so se zmanjšali proizvodni stroški in zmanjšalo onesnaževanje okolja. V letih 1981 do 1985 je Mineral dosegel: 2.212.660.817 din celotnega prihodka, dohodek v istem obdobju pa je znašal din 956.316.357. Povprečna letna stopnja rasti celotnega dohodka znaša 57 %, povprečna rast dohodka pa 71 %. V delovni organizaciji posvečajo veliko pozornost družbenemu standardu delavcev in sicer pomočem socialno šibkejšim delavcem, stanovanjskim problemom, zdravstvenemu varstvu, letovanju, družbeni prehrani, itd. Posebno skrb namenjajo izobraževanju in usposabljanju predvsem za izrazito deficitaren poklic kamnoseka. Poleg članstva v slovenski kamnarski industriji, ki je bila ustanovljena na pobudo delavcev Minerala in ima sedež v prostorih DO Minerala, je DO članica tudi Splošnega združenja gradbeništva. Delavsko samoupravljanje je v Mineralu napredovalo od skromnih začetkov do današnje visoke stopnje samoupravne organiziranosti. V samoupravnih organih DO je vključenih 37 delegatov in članov, v delegatski sistem izven DO pa je vključenih še okoli 60 delegatov in članov. Torej je v različne oblike samoupravnega odločanja vključenih okoli 35 % vseh zaposlenih. Družbenopolitične organizacije so imele na čelu z 00 ZK, pri razvoju vseskozi vodilno vlogo, saj so vodilni delavci s podporo družbenopolitičnih organizacij izvajali ukrepe za rast in razvoj kolektiva. Razvijanje in negovanje učinkovitega sistema, ki je istočasno human in skrbi za posameznega delavca, je in bo prva in največja naloga družbenopolitičnih organizacij. Izvajanje družbenih določil in spoštovanje družbenih norm ni bilo v Mineralu nikoli vprašljivo. Temu je seveda veliko pripomogla budnost družbenopolitičnih organizacij in njihov pravočasen odziv na določene reakcije. Skrbi za strokovno izobraževanje, sledi tudi skrb za družbenopolitično in samoupravno izobraževanje, s^j se delavci Minerala zavedajo, da je le strokovno usposobljen in družbeno obveščen delavec edini resnični pobudnik samoupravnih družbenopolitičnih odnosov. Delovno organizacijo Mineral je za priznanje predlagalo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje, predlog pa je podprl tudi izvršni svet občinske skupščine. Marjan GOSTINČAR Tovariš Marjan Gostinčar se je rodil 25. novembra 1938 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva in stanuje v Novem Polju, c. X/14a. Tovariš Gostinčarje dolgoleten družbenopolitični in telesnokulturni delavec. Aktivno se je v športu udejstvoval v Partizanu Tabor in Zelena jama ter v kegljaškem društvu Tekstil-Slovan. Upravljalske funkcije je v telesni kulturi opravljal in jih še opravlja v Partiznu Zelena jama, kegljaškem društvu Tekstil-Slovan in športnem društvu Polje. Sodeloval je v upravljanju Zveze športnih društev Slovan in gimnastične zveze Slovenije ter v organih občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana Moste-Polje, zveze telesnokulturnih organizacij Ljubljana Moste-Polje in telesnokulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje ter leta 1984 vodil organizacijo svetovnega prvenstva' kegljanju v Ljubljani. Društva, v katerih je tovariš Gostinčar delov® so dosegla pomembne dosežke. Tako na primer v TVD Partizan Zele* jama sodi v državnem merilu med ‘ najuspešnejša društva v žens* športni gimnastiki že blizu dvajset let, saj so osvojili državna prvensO' v vseh kategorijah. Društvo je uvedlo odprto prvenstvo Zelena jan* v športni gimnastiki, ki je z leti preraslo v odprto prvenstvo Ljubija1’1 v športni gimnastiki. V letu 1985 so zgradili prizidek k telovadnici in zagotovili nujne P" goje za sodobno vadbo ženske športne gimnastike. Društvo daje že I61, velik prispevek k delovanju ljubljanske in slovenske gimnastične zv< ze. Kegljaško društvo Tekstil-Slovan je ob rekreativnem športnem kei ljanju od leta 1979 dalje razvilo tudi vrhunsko kegljanje in se pri člaf” uvršča med najuspešnejše kegljaške kolektive v Sloveniji z vidnih uvrstitvami tudi v jugoslovanskem merilu. Športno društvo Polje je v obdobju 1980-1984, ko je v njem delov tovariš Gostinčar, preraslo v enega številčno najmočnejših športnih k” lektivov v občini z vrsto sekcij in so obnovili tudi stari športni obje* v Polju. Tovariš Gostinčarje tudi samoupravno in družbenopolitično vse» ransko aktiven. Poleg že omenjenih funkcij v zvezi telesnokultur™ organizacij in občinski telesnokulturni skupnosti, je opravljal P“ membne dolžnosti v občinski samoupravni stanovanjski skupnosti, je predsednik njene skupščine in skupščini občine, kjer je bil njen P?"f predsednik in vodja skupine delegatov za delegiranje delegatov v z1’6 občin republiške skupščine. Tovariša Gostinčarja je za priznanje za dolgoletno strokovno in0 ganizacijsko amatersko delo v telesni kulturi predlagala komisija za n grade in priznanja pri telesnokulturni skupnosti Ljubljana Moste-P°IJ Marija URBANČIČ Tovarišica Marija Urbančič seje rodila 6. maja 1936 v Celju. mirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za glasbo zgodovino, stanuje v Ljubljani, Zaloška 78/a. . Tovarišica Marija Urbančič dela na Glasbeni šoli Ljubljana Mos Polje že petnajsto leto, v občini Ljubljana Moste-Polje pa že dd 1 1962. Na glasbeni šoli poučuje nauk o glasbi in vodi pevski zbor svojem delu je izredno uspešna in vestna. S svojim znanjem, sposfc nostjo in prizadevnostjo bogati vzgojnoizobraževalno delo z nov’ oblikami in metodami dela. Z veliko mero odgovornosti skrbi za uspešno uresničevanje ene t venih dejavnosti glasbene šole - povezovanje z družbenim okolj6’’. Tovarišica Marija Urbančič že peto leto uspešno organizira in 'j glasbene ure za vzgojo varstvene organizacije naše občine. Pripravim^ skrbno načrtovan program, ki se ob koncu zaključuje s koncerti v N Španski borci in KD Vevče, ti so namenjeni otrokom in njihovim -st šem ter vzgojiteljem. ^ V petih letih vztrajnega in trdega dela seje skozi glasbene ure Vv zvrstilo preko 4500 otrok naše občine. Otroci, vzgojitelji in starš’J’ takšno obliko skupnega sodelovanja nadvse zadovoljni. Uresnic’1 tega programa je s svojimi sredstvi omogočila Skupnost otroškega v stva Ljubljana Moste-Polje. Tudi pri povezavi z osnovnimi šolami prispeva tovarišica Marija L bančič pomemben delež. Zelo je uspešna pri organizaciji in vode™ glasbenih kulturnih dni za osnovne šole naše občine. . «6 Z veliko natančnostjo, posluhom in delavnostjo pripravlja vsebin bogate in pestre programe, ki jih osnovnošolci in njihovi učitelj’r vdušujoče sprejemajo. . j Z vso upravičenostjo lahko trdimo, daje Marija Urbančič ena V*L učiteljic, ki ima mnogo zaslug, da se v manjši občini šriri krog Uu teljev glasbene kulture. . ,H ra Vevče, je član sveta krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj in ^usednik sveta za kulturo pri KS Vevče-Zg. Kašelj. ovariš Ignac Zajec je bil in je še vsestransko družbeno in družbe-n. Politično aktiven, še posebej pa se je izkazal kot animator in orga-^ator ter aktiven ljubiteljski kulturni delavec (instrumentalist, pevec) področju ljubljanskega kulturnega delovanja, ki.atek. daje bil Ignac Zajec 16 let predsednik PPO Vevče, orkestra, 8odhiZ *eta v leto napredoval in se prebil med naše najboljše pihralne svq| Pove, da je poleg aktivnega igranja v orkestru žrtvoval veliko tj ^Ja8a prostega časa tudi za organizacijsko delo in druge naloge v zve-Pdelovanjem orkestra, ki jih prav gotovo ni malo. tolzn ia ii tialilzi mari niotmuo 'zocliioa l ict urim no 1 oko je v veliki meri njegova zasluga ustanovitev mešanega UjeR ga zbora na Vevčah, kjer se prav tako maksimalno angažira kot -”V predsednik in aktiven član zbora. • FicuseoniK in aKtiven cian zoora. na vko si tudi predstavljamo katerokoli prireditev ali kutlurno akcijo v^včah, kjer Ignac Zajec ne bi sodeloval kot organizator ali kot iz skeZaobčinsko priznanje je tovariša Zajca predlagal izvršni odbor občin -veze kulturnih organizacij. v |J: ^‘rija predlaga, da PLAKETE OBČINE prejme- Ma arian KOCJAN I? Darjan Kocjan se je rodil 17. decembra 1923 v Ljubljani. Po ii u'ica diplomirani inženir kemije, stanuje v Ljubljani, Povšetova l K.Vab$ Kocjan seje leta 1947 zaposlil v Kemični tovarni Moste, f. niški v ^35 je absolviral na Tehniški fakulteti in bil asistent na Teh-Vkt IS°ki šoli. Od leta 1955 dalje je uspešno opravljal dela tehničnega p' v Ker^a v Belinki - Nafta Lendava in Izolirki ter se leta 1977 vrnil P slu0 tovarno Moste, kjer opravlja dela in naloge vodje tehnič-O^ktorj3 f 'itostVrP'tvi v Kemično tovarno Moste je pričel delo s temeljito ana-/ 'O v delovni organizaciji, kar je vodilo v akcijski program, pred-dtlaj_s ciljem uvajanja sodobnega tehnološkega procesa, razvojnega % priključitve v mednarodno delitev dela. Vse to pa je vodilo k bolj-r't$. slovnim rezultatom, ki jih Kemična tovarna Moste dosega da- C0,aris Marjan Kocjan je kot direktor tehničnega sektorja, ki obsega i rboo ,r>vesticijsko vzdrževanje in kontrolo, z delovnostjo, znanjem N v*vltlrni izkušnjami, ki si jih je pridobil z več kot tridesetletnim de-J* 'ovaenski kemični industriji, bistveno pripomogel, daje Kemič-vPr4jaarna Moste-Protektor v zadnjih letih rešila nekatera ključna i Oleriia Svojega nadaljnega razvoja. r na omejene možnosti rasti v Protektorju ter na močno kon-Nivn° pri izdelavi gumenotehničnih izdelkov, kjer neki večji kvan-Naln'kremiki niso možni, je odločilno pripomogel k razvoju novih , Meh 'h Poinil za gumo in plastiko, ki povzročtuo samougasljivost. 'Se ^i.uih, narejenih iz domačih surovin in na raznih izpeljankah ' Elitna sredstva, specialne glinice) bo v pretežni meri temeljil razvoj Kemične tovarne Moste v prihodnjem letu. Danes lahko ugotavljamo, daje prvi korak v to smer že narejen, saj je obrat za sušenje in mikronizacijo polnil že dograjen. Da je od ideje do realizacije le-te preteklo malo časa, pa je v veliki meri zasluga prav tovariša Kocjana. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, visoko strokovnostjo, predvsem pa s tovariškim odnosom do sodelavcev je uspel razviti investicijsko vzdrževanje do take mre, daje danes na relativno visokem nivoju, kar glede na gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja Kemična tovarna Moste in na slabe pogoje dela in s tem pogojem kadrovsko politiko, ni bilo lahko. Za naslednje srednjeročno obdobje se planirajo investicije TOZD-a Protektiranje in TOZD-a Aluminijev sulfat. Za TOZD Gumenotehnični izdelki se planira adaptacija skladišča aluminijevega hidrata, razširitev proizvodnih in skladiščnih prostorov ter preselitev strojnih naprav iz Šmartinske ceste na lokacijo Ob železnici. V fazi raziskave pa je projekt za uporabo določenih frakcij aluminijevega hidroksida kot polnila oziroma dodatka za samougasljivost ter raziskave o pomožnih sredstvih za gumarsko industrijo. Kot direktor tehničnega Sektorja je jasno definiral razvojne cilje, zdentificiral pot do njih in tehnično službo ustrezno kadrovsko okrepil. V veliki meri je prispeval k temu, daje Kemična tovarna Moste danes delovna organizacija z jasnim razvojnim programom, in daje finančno uspešna. Prav tako ne moremo mimo ugotovitve, daje tovariš Kocjan ves čas svojega dela aktivno vključen tudi v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij še zlasti pa v strokovne institucije. Tovariša Kocjana sta za priznanje predlagala občinske odbor za spremljanje izvijanja družbenega dogovora o kadrovski politiki in služba za kadrovske zadeve pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Matko JUSTIN Tovariš Matko Justin se je rodil 3. septembra 1920 v Ribnem pri Radovljici. Stanuje v Ljubljani, Pokopališka 4. Že takoj v začetku vojne se je tovariš Justin vključil v vrste narodnoosvobodilnega boja in deloval v Ljubljani kot ilegalec. Zaradi svojega delaje bil tudi zaprt, a je dočakal svobodo in leta 1945 postal član KPJ, leta 1946 pa član ZZB NOV. Takoj po preselitvi v Moste, kjer stanuje že preko 20 let, seje vključil v humanitarno delo Rdečega križa v naši občini. Tovariš Justin je kot predsednik uspel krajevne organizacije RK Selo s svojo organizacijsko sposobnostjo aktivirati v eno najbolj aktivnih v naši občini. S svojo aktivnostjo je med člani predsedstva občinske organizacije RK Ljubljana Moste-Polje izstopal in vedno znova samoiniciativno predlagal ideje za boljše izvajanje akcij občinske organizacije RK. Več let je vzorno skrbel za pretok materiala v skladišču odeda mestne organizacije RK in sodeloval pri vseh vajah, ki sta jih izvedli občinska ali mestna organizacija RK. Aktiven pa je tudi na drugih področjih; že dve mandatni dobi je v krajevni skupnosti Selo delegat delegacij za področje zdravstva in stanovanjskega gospodarstva, član skupščine krajevne skupnosti in predsednik komisije za spomenike NOB v svoji krajevni skupnosti. Tri leta je tudi predsednik občinskega odbora podpisnikov družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja, NOV in socialistične izgradnje. Vseskozi si prizadeva aktivirati vse krajevne komisije za varstvo spomenikov NOV, kakor tudi skrbnike spomenikov v občini, da bi zavzeto skrbeli zanje. Njegov trud ni bil zaman, siy so marsikje začeli posvečati tej problematiki večjo skrb. Hkrati je tudi delegat odbora v istovrstnem mestnem odboru, kjer zavzeto zastopa interese naše občine. Ob vseh nalogah seje lotil zbiranja gradiva in pisanja zgodovine občine Moste med NOB. Naloga terja veliko zavzetost in angažiranje, česar ima tovariš Matko Justin, kljub večkratnim bolezenskim težavam, še vedno v izobilju. Za priznanje sta tovariša Matka Justina predlagala občinska organizacija Rdečega križa in občinski odbor podpisnikov družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOV in socialistične izgradnje. Predlog je podprl tudi občinski komite za družbene dejavnosti. Marjan ŽVAN Tovariš Marjan Žvan seje rodil 13. decembra 1938 v Šenčurju pri Kranju, stanuje v Kranju, Mlakarjeva 20. Po izobrazbi je profesor industrijske pedagogike in zaposlen v Saturnusu kot vodja oddelka za izobraževanje. Tovariš Marjan Žvan se ukvarja z izobraževanjem odraslih že 25 let. Zaposlen je bil v Tekstilindusu Kranj kot inštruktor izobraževanja in organizator dela, dela in naloge vodja izobraževalnih področij in pomočnika direktorja na Zavodu za tehnično izobraževanje v Ljubljani pa je opravljal 11 let. V Saturnusu vodi oddelek za izobraževanje. Na sedanji stopnji razvoja delovne organizacije Saturnus si ni mogoče zamisliti nadaljnjega tehnološkega napredka ter produktivnega ekonomičnega poslovanja brez ustreznih kadrov. V precejšnji meri je zasluga Tovariša Žvana, daje bila v Saturnusu strokovna kadrovska dejavnost zasnovana tako, da bi zagotavljala vsem delavcem ob nenehnem izobraževanjem in usposabljanju prevzemati nove, zahtevnejše naloge tudi na višji stopnji razvoja delovne organizacije. Vodilno načelo, ki ga uveljavlja tovariš Žvan je, naj ima vsak delavec pravico in možnost napredovanja ter pravico in dolžnost, da se izobražuje. Vztnyno prizadevanje, upornost in strokovnost tovariša Žvana je v zadnjem času že dala tudi rezultate: - v letnih in srednjeročnem planu je sestavina tudi stalno uvajanje znanja v proizvodne, delovne in upravljalske procese in povečevanje vlaganj v razvoj znanja; - vse več je organiziranih oblik usposabljanja delavcev za uporabo njihovega lastnega znanja in sposobnosti, za pridobivanje informacij in znanja iz drugih organizacij in za razvijanje inovativnosti in ustvarjalnosti; - oblikujejo in izvajajo se programi stalnega dopolnilnega izobraževanja strokovnih in poslovnih delavcev. Precejšnja zasluga tovariša Žvana je tudi, daje bila delovna organizacija SATURNUS med prvimi, kije dosledno v življenje uresničevala zakon o usmerjenem izobraževanju in skušala v praksi odpravljati njegove slabosti. Izdelani so bili programi za proizvodno delo učencev, kj omogočajo varno, delovno koristno delo in učencem zagotavljajo spoznavati veliko faz in operacij dela. V času od šolskega leta 1981/82 do 31.12.1985 je v delovni organizaciji Saturnus opravilo proizvodno delo in delovno prakso 4.545 učencev iz 14 srednjih šol. Za to vzgojno izobraževalno dejavnost za bodoče delavce so v delovni organizaciji Saturnus usposobili 90 inštruktorjev za delo z učenci; za zaposlene delav-ce-pripravnike pa 139 mentorjev. Proizvodno delo in delovna praksa živita kot razvit sistem. V vsakem primeru so to prva srečanja mladine z resničnim delom in so ob primerni motivaciji učencev lahko podlaga za dolgoročnejšo kadrovsko politiko. Tovariš Marjan Žvan je zaradi svoje strokovnosti in pripravljenosti za delo vključen v vse aktivnosti, ki jih izvaja občinsko društvo kadrovskih delavcev. V svoji delovni organizaciji pa je aktiven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Za priznanje sta tovariša Žvana predlagala služba za kadrovske zadeve pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in društvo kadrovskih delavcev Ljubljana Moste-Polje. Anton KOROŠEC Tovariš Anton Korošec seje rodil 11. februarja 1925 v Reparjih pri Cerknici. Je upokojen polkovnik JLA in stanuje v Ljubljani, Puterle-jeva 37. Tovariš Korošec je bil rojen v napredni kmečki družini, ki se je že leta 1941 vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Njegova dva brata sta kmalu vstopila v NOV, kjer sta padla. Tovariš Anton Korošec je vstopil v NOV po kapitulaciji Italije in je bil član VOS-a, pozneje borec v enotah VDV in kasneje KNOJ-a. Po osvoboditvi je ostal v JLA kot oficir in opravljal različne dolžnosti, vse do upokojitve. Upokojen je bil kot polkovnik JLA. Za svoje delo med vojno in v JLA je prejel številna odlikovanja. Po upokojitvi 1966. leta pa do konca 1978. leta je bil vodja obrambnih priprav in varnosti na RTV Ljubljana. Takoj po priselitvi v občino februarja 1967. leta se je aktivno vključil v družbenopolitično delo v Krajevni skupnosti Kodeljevo. Postal je predsednik krajevne organizacije ZB NOV Kodeljevo in kmalu nato njen predsednik. Leta 1970. je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine. V času tega mandata je bil tudi predsednik komisije za ugotavljanje izvora premoženja in je uspešno opravljal to odgovorno nalogo. Leta 1974je bil izvoljen za člana delegacije KS Kodeljevo za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Poleg aktivnega dela v delegaciji in zboru in je bil tudi predsednik komisije za volitve in imenovanja pri občinski skupščini. Od leta 1978 do 1982 je bil delegat občinskega družbenopolitičnega zbora in njegov predsednik. V letih 1982 do 1986 pa je ponovno član delegacije KS Kodeljevo za zbor krajevnih skupnosti naše občinske skupščine in namestnik predsednika tega zbora. Zadnji dve mandatni obdobji, to je od leta 1978-1986 pa je tudi delegat za sklepanje zakonskih zvez naše občine pri Skupščini mest3 Ljubljane. V zadnjem mandatnem obdobju je tudi delegat v skupščini KS Ko-deljevo, kjer uspešno opravlja nalogo podpredsednika ih druge nalog6' Posebno aktiven je bil kot predsednik odbora za gradnjo objektov iz s3-moprispevka, kjer seje izredno zavzemal za pravočasno in uspešno izgradnjo VVZ in telovadnice pri osnovni šoli Kette-Murn. ^ Od konca leta 1978 naprej je sekretar občinskega odbora ZZB NO naše občine. Že iz teh skopih podatkov je razvidno, da je bil tovariš Anton K°' rošec vse od leta 1967 tesno vpet v družbenopolitično življenje občif1 in krajevne skupnosti Kodeljevo. Veliko zaslug ima za uveljavljanj6' razvijanje in utrjevanje delegatskega sistema, saj je bil v vseh dosed3-njih treh mandatnih obdobjih tudi nosilec odgovornih nalog v skup ' čini. Pobude za uspešno delovanje delegatskega sistema je uspešno P16' našal iz skupščine na teren in obratno iz krajevne skupnosti na skup Kot sekretar občinskega odbora ZZB NOV posveča veliko nap°r°v v uspešno delovanje organov občinske organizacije ZB NOV in Kr' jevnih združenj. Posebno aktiven je pri reševanju socialnih, zdravstv nih in stanovanjskih problemov borcev ter sodeluje v organih mestn ga odbora ZB NOV Ljubljana. ■. Pri svojem delu je marljiv in vztrajen, vse naloge in sklepe 'zvrT:a odgovorno v vseh organih v katere je bil izvoljen. Vedno se zaVZ?lJl. za utrjevanje samoupravnih odnosov in razvoj samoupravljanja v ki* jevni skupnosti, občini in družbenopolitičnih organizacij. ■ a Za priznanje je tovariša Korošca predlagalo predsedstvo občinski odbora ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje. Občinski štab za teritorialno obrambo Ljublj*119 Moste-Polje Občinski štab za teritorialno obrambo Ljubljana Moste-Polje J6 ustanovljen 1977. V tem obdobju so se formirale tudi enote in štabi ritorialne obrambe v krajevnih skupnostih ter v OZD. V prvem P61^ nem .obdobju je bila najpomembnejša naloga popolnih enote in $lK teritorialne obrambe s pripadniki in starešinami ter jim zagotoviti of .. je in vojaško opremo. Za uspešno opravljene naloge v urjenju in vZ® e je občinski štab za TO leta 1977 prejel pohvalo komandanta teriton*1 obrambe SR Slovenije, ena izmed enot TO občine pa je leta 1980 pmJ pohvalo komandanta teritorialne obrambe mesta Ljubljana. . ^ S spremembo mobilizacijskega razvoja v letu 1981 je občinski za TO sprejel tudi enote TO maneverske strukture, tako da se je Ste pripadnikov teritorialne obrambe občine Ljubljana Moste-Polje q) čalo za skoraj 200 %, število članov stalne sestave (zaposlenih v Ob pa se je povečalo za 100 %. ,.t6. * V tem obdobju (81-85), katerega lahko imenujemo obdobje kva livnih sprememb, so vse enote zelo uspešno izvajale načrtovano sabljanje - osnovno usposabljanje, dopolnilno usposabljanje, moh'. cijsko-taktične vaje in na koncu preverjanje bojne pripravljenost' Za izredne uspehe dosežene pri pouku in urjenju, vodenju in P° ^ Ijevanju z enotami, vložene napore in požrtvovalnost pri delu ter u pitev moralno-politične in bojne pripravljenosti je prejel občinski ^ za teritorialno obrambo leta 1982 pohvalo štaba za teritorialno obran ^ mesta Ljubljana, za najboljšo enoto TO mesta Ljubljana v letu l9® je bil proglašen del enote TO Mira Perca Maksa. plt- Leta 1983 pa je del enote teritorialne obrambe Mira Perca Maks3 P jel pohvalo komandanta TO SR Slovenije in prehodno zastavic0-Leta 1985 pa pomeni zaključek petletnega ciklusa in v tem ,ek0s bilo ocenjenih večina enot TO občine Ljubljana Moste-Polje, (6r strani Mestnega štaba za TO, kakor tudi Republiškega štaba z®1 končno v decembru Glavne inšpekcije narodne obrambe iz Beo8.yj; ki je ocenjevala enoto TO Mira Perca Maksa kot celoto v tekmova »Izbirajmo najboljšo enoto TO v oboroženih silah SFRJ«. . ij§o Ena enota teritorialne obrambe občine je bila proglašena za naj^rii v TO mesta Ljubljana. Enota TO Mira Perca-Maksaje bila v septe° ^ ocenjena in kasneje proglašena za najboljšo enoto TO v SRS in .gje cembru še za najboljšo enoto TO v oboroženih silah SFRJ. Ta en° a. bila še posebej ocenjena v tekmovanju za najboljšo enoto v vZ jfetjc r\ju in čuvarju materialno tehničnih sredstev, kjer je zasedla mesto v oboroženih silah SFRJ. , jeb- Ob vseh pohvalah, ki so jih prejele enote in štabi TO občine ljana Moste-Polje, je potrebno poudariti, da so delavci občinskega za TO prejeli za dosežene uspehe pri izvrševanju nalog v urJ!vnoSti vzgoji, krepitvi moralno politične enotnosti ter bojne pripravil enot in štabov TO pohvale komandanta TO mesta Ljubljana in komandanta TO SR Slovenije. Občinski štab za teritorialno obrambo je v letu 1984 prejel tudi plaketo Mestne konference ZRVS Ljubljana za izjemne uspehe pri delu razvoju ZRVS, krepitvi SLO in DS ter uveljavljanju organizacije ZRVS v mestu Ljubljana. Za priznanje je občinski štab za teritorialno obrambo predlagal svet j3 splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Alojz PŠENIČNIK Tovariš Aloj Pšeničnik seje rodil 25. novembra 1937. Po poklicu je Prometni inženir, zaposlen v Ingrad TOZD Prevozi kot direktor. Stanje v Zalogu, Agrokombinatska 18/d. , Tovariš Pšeničnik se je v našo občino preselil iz občine Ljubljana Šiška leta 1976. Delegatske dolžnosti na področju stanovanjskega gospodarstva je za-r®l ppravljati že v letu 1978, najprej v krajevni skupnosti Zalog, nato Jo bil izvoljen za podpredsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V mandatu 1982-1986 opravlja funkcijo podpredsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in •unkcijo podpredsednika zbora uporabnikov pri samoupravni stano-yanjski skupnosti Ljubljana. Svojo funkcijo je vselej opravljal vestno ln dosledno. Vidni rezultati zavzetega dela na stanovanjskem področju so pred-vsem v krajevni skupnosti Zalog, kjer je tudi predsednik sveta stano-valcev. Tovariš Pšeničnik se je vedno zavzemal za demokratične po- stopke pri razreševanju nastalih problemov na področju stanovar\jske-ga gospodarstva. Marko STELE Tovariš Marko Stele se je rodil 21. aprila 1941 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Štepanjska 18. Po poklicu je avtoklepar in je samostojen obrtnik. Tovariš Marko Stele se je že ob ustanovitvi društva obrtnikov leta 1975 vključil med aktiviste za povezavo obrtnikov in vsa leta aktivno deloval v organih društva ter od leta 1979 v organih upravljanja obrtnega združenja Ljubljana Moste-Polje. Izredno požrtvovalno je delal kot delegat delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in sicer dve mandatni obdobji. Predvsem v zadnjem, ko je bil vodja te delegacije, je bil njegov prispevek v delegatskem delovanju bistvenega pomena za razvoj in uveljavljanje delegatskih pobud in predlogov s področja obrtne dejavnosti. S svojo osebnostjo, tovariškimi in demokratičnim odnosom je v kritičnih obdobjih obrtnega združenja odločilno prispeval k kontinuiteti dela v obrtnem združenju, organiziranosti, predvsem pa k razvoju širšega delovanja obrtnega združenja kot povezovalca aktivnosti na področju razvoja drobnega gospodarstva. Tovariš Marko Stele je trenutno podpredsednik obrtnega združenja, vodja delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in aktiven član odbora za kulturno-družabne prireditve ter komisije za šport in rekreacijo. Tudi kot obrtnik je vzoren. Poleg njegovega zavzetega dela v civilni zaščiti aktivno dela v krajevni skupnosti. Za priznanje sta tovariša Steleta predlagala komisija za priznanja in izvršni odbor obrtnega združenja Ljubljana Moste-Polje. ŽIRIJA ZA PRIZNANJA OBČINE ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE zbor združenega dela SKRAJŠANI ZAPISNIK ?.* *• seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Po-^5’ki je bila dne 26. februarja 1986 ob 15.30 v sejni dvorani skupščine “tint- Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. I. jjejo je vodil Bojan KOVAČIČ, predsednik zbora združenega dela. ^Delegati zbora združenega dela so brez razprave soglasno sprejeli DNEVNI RED: L Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve 1 delegatov ter ugotovitev sklepčnosti Potrditev zapisnika 50. seje zbora združenega dela z dne 29. ja-. nuarja 1986 • Predlogi in vprašanja delegatov -• Predlog statuta občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane • Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in upravnih orkanov ter strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje za leti , 1984 in 1985 ■ Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih •j upravnih organih in strokovnih službah • Osnutek dogovora o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 • Osnutek odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov y v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje • Predlog lovsko gospodarskih načrtov za lovišče lovskih družin ■>ugled in Laze za obdobje 1986-1990 Predlog ribiško gojitvenih načrtov ribiške družine Vevče in Zavoji za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990 • Poročilo samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo • . oi _ i . mor • _______ i..«„ 1 I) ''srednje Slovenije za leto 1985 in program za leto I986 • Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/85 13. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic neurja v letu 1985, ki je prizadelo občino Maribor - Pesnico 14. Predlog sklepa o določitvi liste možnih članov disciplinskih komisij organizacij združenega dela 15. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 43. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 16. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 17. Obravnava ostalega gradiva za 43. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane K 1 1ZVOI ITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija, v katero so bili soglasno izvoljeni: 1. Branko NOVARLIČ, delegat XI. konference - ŽG Gradbeno podjetje 2. Terezija MIHELIČ, delegatka XV. konference - Gradis 3. Ivan BRUSAČ, delegat XIII. konference - BTC je po pregledu pooblastil ugotovila, daje od 39 delegatov zbora na seji navzočih 22 delegatov. Odsotnih je 17 delegatov: 1 delegat I. konference - Saturnus 2 delegata III. konference - Žito 1 delegat V. konference - Julon 2 delegata VIL konference - Papirnica Vevče 1 delegat XIV. konference - Intereuropa 2 delegata XVI. konference - SC I TOZD Strojni inženiring I delegat XVII. konference - SCI' TOZD Tesarska dejavnost 1 delegat XIX. konference - Petrol 1 delegat XXI. konference - Emona ERC I delegat XXIV. konference - Totra 1 delegat XXV. konference - Staninvest 2 delegata XXVI. konference - Kmetijska zadruga 1 delegat XXVIII. konference - OŠ Edvarda Kardelja. Seja zbora združenega dela je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, Nina JEVŠNIK, Uroš JANKO, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta občinske skupščine, Ivan VUKMAN, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta, Leopold GORŠE, predstavnik ribiške družine Vevče, Slavko GERLIC, urednik »Naše skupnosti«, in Irena JUVAN, članica statutarno-pravne komisije. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 50. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Z DNE 29. JANUARJA 1986 Delegati zbora združenega dela so brez razprave soglasno potrdili zapisnik 50. seje zbora združenega dela z dne 29. januarja 1986. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. K 4 PREDLOG STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN MESTA LJUBLJANE Delegati so pred sejo prejeli amandmaje in redakcijske uskladitve statutarno-pravne komisije na statut občine Ljubljana Moste-Polje, amandmaje predsedstva občinske konference SZDL, KS Stepanja vas in 25. maj na statut mesta Ljubljane. Amandmaji, ki so bili sprejeti na statut mesta Ljubljane, so sestavni del zapisnika. Do amandmaja KS Stepanja vas in 25. maj se je opredelil tudi izvršni svet občinske skupščine, ki meni, da amandma ni potreben. Kratko obrazložitev k temu amandmaju je podal Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Delegati zbora združenega dela so stališče, da amandma ni potreben, soglasno sprejeli. Delegati zbora so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema statut občine Ljubljana Moste-Polje skupaj z amandmaji in redakcijskimi pripombami, ki jih je predlagala statutarno-pravna komisija. 2. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča statutarno-pravno komisijo, da uskladi redakcijske pripombe in pripravi čistopis besedila statuta. Nato so delegati brez razprave soglasno sprejeli še naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema amandmaje, ki jih je podalo predsedstvo občinske konference SZDL na statut mesta Ljubljane. 2. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k statutu mesta Ljubljane in pooblašča delegate delegirane na sejo skupščine mesta Ljubljane, da v njihovih zborih usklajujejo amandmaje skupaj z delegati ostalih ljubljanskih občin. POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE IN UPRAVNIH ORGANOV TER STROKOVNIH SLUŽB OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETI 1984 IN 1985 Uvodno obrazložitev je podal Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Stališča in pripombe občinskega sveta zveze sindikatov je podal Ivan VUKMAN, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta, ki so sledeče: 1. Poročilo IS skupščine občine je tako vsebinsko kot strokovno analitično izredno kvalitetno izdelano in kaže po vseh segmentih ob-širnost in strokovno poglobljenost dela IS in hitro odzivanje reševanja zadev iz njegove pristojnosti. Ta pa je po ustavi in zakonu odgovoren za vse probleme in zadeve, ki se uresničujejo na področju in območju občine Ljubljana Moste-Polje. Iz dela IS so tako hkrati razvidne tudi vse številne družbenopolitične aktivnosti DPO in ZS. Kvaliteto in pravočasnost dela in odziva IS na aktualna družbenoekonomska in družbenopolitična dogajanja v občini odsevajo tudi izredno ugodni gospodarski rezultati v preteklem obdobju, saj so po verificiranih kazalcih uspešnosti, predvsem rasti industrijske proizvodnje, rasti produktivnosti in izvoznih prizadevanjih nad povprečjem v SRS in tudi v Ljubljani. 2. Sodelovanje IS pri delu družbenopolitičnih organizacij, predvsem Občinskega sveta ZS in njegovih organov, je bilo vzorno, predvsem pa si v ObS ZS želimo še nadaljno tesno sodelovanje in skupno vključevanje v aktualne in bistveno pomembne aktivnosti ZS kot so pravočasno in sočasno planiranje vseh nosilcev planiranja, to je OZD, spremljanje obravnav rezultatov gospodarjenja (periodični in zaključni računi), spremljanje delovanja delegatskega sistema, uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov predvsem s področja delegatskih razmerij in oblikovanja sredstev za OD in skupno porabo. 3. Predvsem gre pohvaliti strokovne podlage in analize obeh komitejev, na osnovi katerih smo v občinskem svetu ZS lahko vodili potrebne kvalitetno pripravljene družbenopolitične aktivnosti in njihovo udeležbo ter razlago na organih ObS ŽS in posvetih in strokovnem izobraževanju članov ZS. Posebno kvalitetne so bile analize posameznih panog gospodarstva in družbenih dejavnosti. 4. Predlagamo v okviru družbenopolitičnih organizacij, predvsem SZDL še večjo časovno usklajenost vseh aktivnosti, predvsem pa predlagamo racionalizacijo dela in učinkovitost dela na vseh področjih uresničevanja pristojnosti DPO in organov skupščine občine. Kot prvo konkretno nalogo predlagamo združitev vsebine poročila izvršnega sveta in poročila upravnih organov v kolikor za to ni zakonskih ovir, saj se vsebina obeh poročil v bistvenih elementih podvajajo. 5. Predlagamo skupno planirane aktivnosti ne samo ob akciji »ZR 85«, marveč tudi v naslednjih mesecih, za pospešitev sprejema srednjeročnih planov in prometno javljanje OZD o sprejetih planskih dokumentih oz. rokovniku sprejemanja. Prav tako predlagamo po volitvah skupno vodene aktivnosti v OZD glede ekoloških rešitev, terjamo pa tudi odgovornost OZD za realizacijo ukrepov za sanacijo onesnaževanja. Pogrešamo seznam OZD, ki tega še niso realizirale. Podpiramo sklepe IS, da ne investiramo v nove onesnaževalnc OZD, dokler niso dosedanji viri sanirani. 6. Pri urejanju prostora (stran 7) izpostavljamo odgovornost za dolgo sporazumevanje in pridobivanje zemljišč za Zaloško cesto in odgovornost v VVO Angelce Ocepek za pravočasno soglasje pri izgradnji podhoda pod železniško progo (Proletarska c.). 7. Pozitivno so ocenjena prizadevanja za dvig družbenega standarda in dostopnosti dobrin na ravni mesta Ljubljane in ne več v večjem zaostajanju za drugimi občinami. 8. Predlagamo IS, predvsem Komiteju za družbene dejavnosti, da se tudi v bodoče tako kot dosedaj vključuje in sodeluje z zahtevami ZS in še bolj odločno vztraja na skupnih zahtevah po izboljšanju družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih (skupna poraba) in delavcev, ki pridobivajo svoje OD na podlagi proračunskih sredstev (splošna poraba). Veljavne sistemske rešitve ne dajejo tem delavcem zadostnih možnosti za meritorno odločanje o svojem družbenoekonomskem položaju, predvsem pa je zaostajanje OD teh delavcev za OD delavcev v gospodarstvu ob večjih inflatornih gibanjih od pričakovanih dodaten udar na njihov družbenoekonomski položaj. ZS v primerih prekinitev ne more nastopati kot edini »gasilec« težav in problemov, ki sojih z odločitvami in predpisi ali uresničevanjem le-teh povzročili drugi organi oz. dejavniki. 9. Predsedstvo ObS ZS Lj. Moste-Polje daje polno podporo organiziranju ene delovne skupnosti v skupnosti upravnih organov. V razpravi je sodeloval Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, kije menil, daje potrebno dati vso pohvalo našemu izvršnemu svetu, saj je v sedanji sestavi zelo dobro opravljal svoje naloge. Ob tem se je zlasti angažiral pri pripravi strokovnih podlag k gradivu za skupščino mesta Ljubljane in republiško skupščino. Skupaj z delegat; skupščine je razreševal odprta vprašanja, ki so nemalokrat bila tudi sistemskega značaja. Izvršni svet je pripravil za razpravo na sejah zborov občinske skupščine vrsto aktualnih tem z različnih področij. Tako smo na zborih skupščine obravnavali vrsto odprtih vprašanj, kot npr-s področja agroživilstva, gradbeništva, prometa itd. Izvršni svet je posebno pozornost posvetil zlasti vprašanju družbenoekonomskih odnosov, saj je spremljal področje razvoja, nagrajevanja po delu, vprašanja osebnih dohodkov, kar je eden izmed poglavitnih faktorjev nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov. Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sc je zahvalil za vzpodbudne besede ter podal konkretni odgovor na predlog predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov glede združitve poročila izvršnega sveta s poročili upravnih organov. Ta predlog je v nasprotju s stališčem družbenega sveta za vprašanja političnega sistema v občini, ki ravno to ločitev izpostavlja kot posebno kvaliteto. Opozoril pa je tudi, daje v skladu s statutom občine ta ločitev potrebna, ker je med drugim v statutu opredeljeno, da morajo upravni organi samostojno nastopati in poročati občinski skupščini, prav tako pa je potrebno zagotoviti tudi samostojno nastopanje upravnih organov in krepiti odgovornost posameznega upravnega organa. Namcj) tega poročila pa je tudi, da daje možnost vsakemu občanu detalnejst pregled delovanja upravnih organov. Predsednik izvršnega sveta pa je delegate obvestil tudi o prizadeva- njih izvršnega sveta in še vedno odprtih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na lokacijo Toplarne, izgradnje Zaloške ceste itd. Predsednik zbora je delegate seznanil s stališči, predlogi in sklepi' upravnega družbenega sveta za davčno politiko občine Ljubljana Moste-Polje. Delegati zbora združenega dela so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo izvršnega sveta občinske skupščine skupaj s stališči predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Nato so delegati soglasno sprejeli še naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo upravnih organov in strokovnih služb za leti 1984 in 1985 skupaj s stališči, predlogi in sklepi upravnega družbenega sveta za davčno politiko, razen točke 2 in 6. K 6 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH Milan JELENC, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, je delegate obvestil s pripombami statutarno-pravne komisije, katere je izvršni svet upošteval in skladno z njimi pripravil predlog odloka: V 2. členu je potrebno delovno področje občinskega komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja dopolniti, saj niso zajete vse upravne naloge, ki jih opravljajo v tem upravnem organu. Oceni naj se smotrnost tretje alinee 2. člena, kjer so opredeljene naloge »izdeluje prostorske dele družbenih planov« (srednjeročni in letni), saj je to tipična naloga, ki naj bi jo opravljale strokovne organizacije s tega področja. Komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja naj bi le skrbel za izdelavo teh delov družbenih planov ter jih usklajeval. V 3. členu v prvem odstavku je potrebno redakcijsko popraviti in izpostaviti besedico »preneha« in namesto nje vstaviti besedico »nadaljevati«. Delegati zbora združenega dela so soglasno brez razprave sprejeli Delegati so nato brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 skupaj s pripombami statutarno-pravne komisije in ga prekvalificira v predlog. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dogovor o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča izvršni svet občinske skupščine, da pripravi čistopis dogovora in ga objavi v »Naši skupnosti«. K 8 OSNUTEK ODLOKA O KONFERENCAH DELEGACIJ IN DELEGIRANJU DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Informacijo o osnutku odloka je podala Erika Račič-Šift. sekretar-j ka občinske skupščine. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje skupaj z dopolnitvami in ga prekvalificira v predlog. Nato so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah skupaj s pripombami statutarno-pravne komisije ter ga prekvalificira v predlog. Nato so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembah in dopolnitvah odloka 0 občinskih upravnih organih in strokovnih službah. K 9 in 10 Predsednik zbora je predlagal, da se ti dve točki obravnavata sku- PREDLOG LOVSKO-GOSPODARSKIH NAČRTOV ZA LOVIŠČE LOVSKIH DRUŽIN PUGLED IN LAZE ZA OBDOBJE 1986-1990 PREDLOG RIBIŠKO-GOJITVENIH NAČRTOV RIBIŠKE DRUŽINE VEVČE IN ZAVODA ZA RIBIŠTVO LJUBLJANA ZA OBDOBJE 1986-1990 Skupno uvodno obrazložitev je podal Uroš Janko, član izvršnega sveta občinske skupščine. Delegati zbora združenega dela so brez razprave soglasno sprejeli: K 7 OSNUTEK DOGOVORA O SODELOVANJU MED OBČINO LITIJA IN OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE PRI URESNIČEVANJU PLANSKIH NALOG V OBDOBJU 1986-1990 Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil z naslednjimi pripombami statutarnopravne komisije: 1. Načelna pripomba je. daje potrebno opustiti vse nepotrebne formulacije. 2. Vsebina 3. člena bi sodila v I. poglavje splošne določbe. Izraz »širše območje mesta« ni skladno z dikcijo statuta SML. 3. Potrebno je smiselno združiti 2. in 3. člen omenjenega osnutka dogovora 4. V 4. členu je potrebno konkretneje opredeliti naloge. 5. 1. odstavek 5. člena ni potreben. 6. V II. členu je potrebno opredeliti oz. konkretizirati, s kakšnimi aktivnostmi se bo podprl hitrejši-ždzlvoj kmetijstva. 7. 15. člen redakcijsko ureMifi.1111,1 ' 1 S. Odveč je 3. odstavek I 5."člen'a. 9. Potrebno je konkretizirati 2. odstavek 16. člena. Nina JEVŠNIK,članica izvršnega sveta občinske skupščineje predlagala, da sc te pripombe upoštevajo pri čistopisu dogovora in da naj Sc osnutek dogovora prekvalificira v predlog. SKLEP: 1 Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema lovsko-gospodarski načrt za lovišče lovske družine Pugled za obdobje 1986-1990 v predloženem besedilu. 2. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema lovsko-gospodarski načrt za lovišče lovske družine Laze za obdobje 1986-1990 v predloženem besedilu Delegati so brez razprave soglasno sprejeli še naslednji SKLEP: L Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema ribiško-gojitveni načrt ribiške družine Vevče za obdobje 1986-1990 v predloženem besedilu. 2. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema ribiško-gojitveni načrt Zavoda za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990 v predloženem besedilu. K 11 POROČILO SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA OBRAMBO PRED TOČO OSREDNJE SLOVENIJE ZA LETO 1985 IN PROGRAM ZA LETO 1986 Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za leto 1985 in program za leto 1986 v predloženem besedilu. K 12 PREDLOG SKLEPA O UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC ZIMSKE IN SPOMLADANSKE POZEBE V LETU 1984/85 Uvodno obrazložitev in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/85. K 13 PREDLOG SKLEPA O UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA V LETU 1985. KI JE PRIZADELO OBČINO MARIBOR-PESNICO Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic neurja v letu 1985, kije prizadelo občino Maribor-Pesnico. PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI LISTE MOŽNIH ČTANOV DISCIPLINSKIH KOMISIJ ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil z dopolnitvijo liste članov za disciplinske komisije in sicer: HP KOLINSKA 1. Trebar Dunja, roj. 1947, stan. Ul. Pohorskega bataljona 85/b, dipl. ing. živil, tehnologije 2. Kovačič-Debcljak Zdenka, roj. 1950, stan. Grablovičeva 32, V - referent za izobraževanje 3. Vurkeljc Karlo, roj. 1951, stan. Trg oktobrske revolucije 2 V -producent - organizator v propagandni službi JUGOTEKSTIL ONA-ON 1. Prvanja Marija, roj. 1934, stan. Vošnjakova 5, VI - kadrovski referent OLMA Ljubljana I. Hrovat Boris, inž., roj. 1947, stan. Povšetova 14 - vodja proizvodnje ZDRAVSTVENI DOM MOSTE 1. dr. Hing Sašo, roj. 1942, stan. Bratovševa ploščad 17, VII -zdravnik Delegati so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema listo možnih članov disciplinskih komisij organizacij združenega dela skupaj z dopolnitvami. K 15 KADROVSKE ZADEVE - SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA VOLILNE KOMISIJE - SKLEP O IMENOVANJU NAMESTNIKOV DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA LJUBLJANA - SKLEP O IMENOVANJU DELEGATA IN NJEGOVEGA NAMESTNIKA, V ODBOR ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI - SKLEP O IMENOVANJU DELEGATA V ZBOR DELEGATOV UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O ŠTIPENDIJSKI POLITIKI V SR SLOVENIJI - SKLEP O IZVOLITVI POKLICNEGA SODNIKA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI - SKLEP O IZVOLITVI NEPOKLICNEGA SODNIKA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI Delegati so vse kadrovske zadeve obravnavali skupaj ter brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema kadrovske zadeve v predloženih besedilih. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 43. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Predsednik zbora je predlagal, da se 43. seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, ki bo v četrtek, dne 6. marca 1986 ob 16.30 na Magistratu, Mestni trg 1, udeležijo naslednji delegati: področje gospodarstva: Levec Franc, delegat I. konference - Saturnus Tomažič Stanislav, delegat II. konference - Kolinska Brilly Mitja, delegat X. konference - ŽG Centralne delavnice Špindler Božidar, delegat XVIII. konference - Izolirka Ambrožič Dušan,delegat XXIII. konference-Tiskarna Jože Moškrič Hostič Stjepan, delegat XVII. konference - SCT socialno zdravstveno področje: Omahen Janez, delegat XXIX. konference - ZD Moste prosvetno-kulturno področje: Magajna Andrej, delegat XXVII. ku> 're - OŠ Kette-Murn obrtno področje: Stropnik Tatjana, delegatka XXXI. konference K 16 PREDLOG DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN RAZPOREJANJU SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANA ZA LETO 1986 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil, da jc predlog obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine in nanj ni imel pripomb. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986. K 17 OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 43. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Osnutek odloka o stavbnih zemljiščih Na osnutek ima zbor združenega dela naslednje pripombe: 5. člen drugi odstavek: za besedo »uredil« postaviti piko in črtati besedilo: »oziroma jih uredi Sklad, če investitor plača Skladu prispevek k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča«. 8. člen: besedico »ali« nadomestiti z »in«. 11. člen: V točkovnem sistemu je dana prevelika teža premoženjskemu stanju in manj pogojem, kijih zakon opredeljuje kot prioritetne (stanovanjski in delovni pogoji ter zdravstveno stanje). 12. člen: besedilo »družbenim dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstva« nadomestiti z »družbenim planom občine«. 15. člen: Smiselno vključiti določbe 3. in 4. odstavka 53. člena zakona, ki se nanašajo na ugovor. 17. člen zadnji odstavek: uskladiti z določbami 2. in 3. odstavka 43. c|ena zakona in planirano bazno ceno določiti ločeno za pripravo (na X?e zemljišče) in posebej za opremljanje zemljišča (investitorjevo zem-Uisče). 18. člen prvi odstavek: besedi »s sklepom« nadomestiti »z odlokom« (4. odstavek 43. člena zakona) 19. člen: J. Definirati korekcijski faktor (da pomeni »za« množenje z. baznim •aktorjcm in ne seštevanje). 2- Niso jasni termini: »poslovni objekti«, »ostali objekti družbenega standarda znotraj velikih sosesk« in kaj sodi pod »poslovno industrijske objekte«, zato naj se jih precizira. S tem v zvezi menimo, daje za trgovine osnovne preskrbe in za os-novne storitvene dejavnosti znotraj sosesk treba zagotoviti uporabo korekcijskega faktorja 1.0. 3- Pojasniti kriterije za »izjemno ugodne lokacije«. Dsnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Zbor združenega dela ima na osnutek odloka naslednje pripombe: '• Do faze predloga odloka je treba zagotoviti usklajenost z Dogo-vorom o usklajevanju meril in območij za plačevanje nadomestila za Uporabo stavbnih zemljišč. - V 2. členu naj se podrobno uredita odmera in pobiranje nadomes-tlla za uporabnike družbenih sredstev. T 3. V odlok naj se vključi obveznost Zavoda za izgradnjo Ljubljane ! DZ D Urbanizem LUZ o posredovanju podatkov za odmero nadomestila. Na ostalo gradivo zbor ni imel pripomb. Soja zbora je bila zaključena ob 17.15. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. sekretarka OBČINSKE skupščine br'laZc za "bdobje 1986-1990 • Predlog ribiško gojitvenih načrtov ribiške družine Vevče in Zavo-j| “a za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990 • 1 uročilo samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo 12 "srednje Slovenije za leto 1985 in programom za leto 1986 • Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje po- 13 pC(Ec zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/85 ' ‘ ' red log sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic 14 wVUria v let" 1985, kije prizadelo občino Maribor-Pesnica Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 42. sejo zbora ob-Cln Skupščine mesta Ljubljane 15. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 16. Obravnava drugega gradiva za 42. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. K 1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Pavlo ZUPANČIČ, delegatko krajevne skupnosti Lipoglav, 2. Jožeta POLANCA, delegata krajevne skupnosti Klopce in 3. Jožeta DOLINARJA, delegata krajevne skupnosti Bizovik. Po pregledu pooblastil je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 14 delegatov. Odsotnih je 13 delegatov in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Besnica 1 delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril 2 delegata krajevne skupnosti Kodeljevo 1 delegat krgjevne skupnosti 25. maj 1 delegat krajevne skupnosti Polje 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje 1 delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi 2 delegata krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj 1 delegat krajevne skupnosti Zadvor in 2 delegata krajevne skupnosti Zalog. 1 ’ Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Kasneje so oddali pooblastila še I delegat krajevne skupnosti 25., maj in 2 delegata krajevne skupnosti Kodeljevo, tako daje bilo na seji navzočih 17 delegatov NAVZOČI VABLJENI: Jelka PEČAR, predsednica statutarno-pravne komisije Lidija LIVEK, članica statutarno-pravne komisije Eva KOVIČ, predstavnica občine Litija Iztok STANOVNIK, predstavnik lovske družine Pugled Peter ZUPANČIČ, predstavnik lovske družine Laze Alenka OCVIRK, predstavnica Zavoda za ribištvo Ljubljana Franc VREČIČ, predstavnik ribiške družine Vevče Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine i Miro DEŠMAN član izvršnega sveta občinske skupščine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta občinske skupščine Uroš JANKO, član izvršnega sveta občinske skupščine. Brane MATJAŠEC, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve in Franc MANDELC, predstavnik občinskega sekretariata za občo upravo. POTRDITEV ZAPISNIKA 49. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 29. JANUARJA 1986 Delegati so obravnavali zapisnik 49. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29. januarja 1986, nanj niso imeli pripomb in ga soglasno potrdili. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Friderik OROŽ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, je v imenu delegacije zahteval pismeno informacijo o predvidenih pričetkih gradnje VVO, osnovne šole in zdravstvenega doma v krajevni skupnosti in večje angažiranje pri reševanju problemov njihove soseske. Predlagal je tudi, da se dopolni 4. člen sporazuma o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine Ljubljana Moste-Polje in sicer pri številu prebivalcev. Nada MUMINOVIČ, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje, je ponovno vprašala, kakšen je čistopis besedila sklepov, ki se nanašajo na sprejem odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje in zakaj je šel zapisnik na glasovanje brez pojasnil na pripombe na podlagi mnenja enega samega delegata. Prav tako je želela vedeti, na kakšen način organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev planirajo stroške družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih, oziroma koliko bodo Ic-ta v krajevnih skupnostih deležna sredstev iz posebnega dela proračuna. Prav tako jo je zanimalo, kakšna so merila za razpolaganje tega denarja v proračunu in v posameznih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. K 4 PREDLOG STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN MESTA LJUBLJANE Delegati so pred sejo prejeli amandmaje in redakcijske uskladitve na statut občine Ljubljana Moste-Polje statutarno-pravne komisije, amandmaje na statut mesta Ljubljane predsedstva občinske konference SZDL in amandmaja na statut mesta Ljubljane delegacij krajevne skupnosti Stepanja vas in 25. maj. Amandmaji so sestavni del zapisnika. Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, je obrazložil amandmaja, ki jih je dala njihova delegacija na predlog statuta mesta Ljubljane ter vprašal, kakšno je stališče izvršnega sveta občinske skupščine do predloga statuta občine in mesta. Ivan ŠUŠTARIČ, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine je vprašal, v čem je bil dosedanji statut pomanjkljiv, da seje pristopilo k spremembi. Jelka PEČAR, predsednica statutarno-pravne komisije je povedala, daje prišlo do pobude za spremembo statuta že pred enim letom in da je zaradi spreminjajoče se zakonodaje na področju planiranja, ljudske obrambe, volilnem področju in še na drugih področjih bilo potrebno uskladiti tudi statut občin. V sedanjem statutu so črtane nepotrebne določbe, tako da je krajši prav tako pa je tudi usklajen z mestnim statutom., Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine, je podal stališče izvršnega sveta do amandmaja delegacij krajevnih skupnosti Stepanja vas ter 25. maj in sicer, da amandma ni potreben, da pa lahko delegacija na seji mestne skupščine postavi vprašanje usklajenosti z zakonodajo na tem področju. Prav tako je opozoril na možnost uskladitve, kije dana s prehodnimi določbami statuta mesta Ljubljane. Jože POLANČ, delegat krajevne skupnosti Klopce, je menil, da morajo biti statuti v skladu z zakoni in da mora republiška skupščina dati avtentično tolmačenje zakonov. Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje, seje opredelil za predlagano rešitev ureditve inšpekcijskih služb in menil, da je združevanje takih služb smotrno, če se s tem pridobi na kvaliteti. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema statut občine Ljubljana Moste-Polje z amandmaji in redakcijskimi uskladitvami. 2. Zbor krajevnih skupnosti pooblašča statutarno-pravno komisijo, da uskladi redakcijske popravke in pripravi čistopis statuta občine. Delegati zbora krajevnih skupnosti so z enim glasom proti zavrnili amandmaje delegacij krajevnih skupnosti 25. maj in Štepanjsko naselje. Nato so z enim vzdržanim glasom sprejeli še naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema amandmaje predsedstva občinske konference SZDL na statut mesta Ljubljane. 2. Zbor krajevnih skupnosti daje soglasje k statutu mesta Ljubljane in pooblašča delegate, da v zboru občin skupščine mesta Ljubljane usklajujejo amandmaje z ostalimi delegati. K 5 POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE IN UPRAVNIH ORGANOV TER STROKOVNIH SLUŽB OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETI 1984 IN 1985 Delegati so pred sejo dobili naslednja stališča, predloge in sklepe upravnega družbenega sveta za davčno politiko občine Ljubljana Moste-Polje: 1. Upravni družbeni svet v celoti sprejema poročilo občinske uprave za družbene prihodke za leto 1985. 2. Upravni družbeni svet ugotavlja, da o obrtništvu in njegovem razvoju razmišlja občinska uprava za družbene prihodke in tudi predlaga ukrepe za njegov razvoj. Drugi dejavniki, vključno s komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, pa se glede na svoja delovna področja in vlogo premalo vključujejo v razprave na področju obrti. 3. Kljub pozitivnim premikom na področju informiranja in izobraževanja je potrebno, da tako občinska uprava za družbene prihodke kot obrtno združenje storita več, da se obrtniki ne bodo pritoževali, da niso seznanjeni s predpisi in to navajali kot vzrok za morebitne pomanjkljivosti oziroma kršitve predpisov. 4. Občinska uprava za družbene prihodke naj ugotovi strukturo materialnih stroškov, ki ob ugotavljanju dohodka niso bili priznani med stroške. 5. Občani, ki nameravajo začeti z opravljanjem dejavnosti, naj bi pred izdajo obrtnega dovoljenja opravili tudi preizkus poznavanja določenih predpisov, kijih morajo poznati in se po njih ravnati, da ne bi pri opravljanju dejavnosti, kljub občasnim pojasnilom in navodilom uprav za družbene prihodke, neznanja kršili predpise in zašli v težave. 6. Upravni družbeni svet podpira predlog naveden v poročilu, da naj se del sredstev, ki jih občinska uprava za družbene prihodke pridobi po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke, nameni kot dohodek delovni skupnosti občinske uprave za družbene prihodke. Uvodno obrazložitev je podal Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, je v razpravi pripomnil, da se delavci občinskih upravnih organev še vse prevečkrat obnašajo kot pravi birokrati do delovnih ljudi in občanov, ki tudi v času uradnih ur ne morejo uresničiti svojih pravic zaradi odsotnosti občinskih delavcev in nedosegljivosti funkcionarjev. Menil je, da tudi delegati v občinski skupščini nošo mogli v celoti uveljavljati svojih pravic, saj niso vedno dobili odgovorov na vprašanja. Glede priporočila ZIS, da se postopoma zmanjšuje zaposlenost v upravnih organi, je dejal, da tega ni razvidno iz poročila in da ni pravilno, da se ukinejo samo dela in naloge čiščenja poslovne zgodbe, ki so se prenesla na DO Hišne storitve. V zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov v upravi je menil, da se ta prepočasi uvaja v delo upravnih organov tako na področju financ, na področju planiranja in tudi na področju urbanizma in gradbeništva ter da se na določenih področjih dela m naloge dublirajo. Nada MUMINOVIČ, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sne-berje, je menila, da delo izvršnega sveta le ni bilo tako javno, kot Je bilo rečeno v uvodu, saj je imel izvršni svet v letu 1984 tri zaprte seje. v letu 1985 pa že sedem zaprtih sej. Delegacija krajevne skupnosti Je ugotavljala, daje v zadnjem obdobju viden pozitiven premik v delu izvršnega sveta, kar velja predvsem za posluh in hitro reagiranje na pereče probleme, ki so se pojavljali. Pri delu ostalih upravnih organov pa ni bilo opaziti vidnega premika. Delegacija jc menila, daje samo poročilo preveč nejasno in y nekaterih primerih preveč splošno. Iz poročila bi moralo biti razvidno, koliko nalog, ki jih je sprejela skupščina, je realizirano in katere niso ter zakaj. Isto velja tudi za naloge, ki izhajajo iz plana. Poročilo izvršnega sveta se preveč prepleta in istoveti s poročilom upravnih organov skupščine in je preveč statistično. Naj večja pomanjkljivosLporo-čila pa je, da ne navaja vsaj glavnih problemov, ki so ostali nerazrešeni, ter vzrokov za to. , Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce, je povedal, da je njihova delegacija ocenila poročilo v glavnem kot dobro, imela pa je pripombo k reorganizaciji na področju komunalnega in cestnega sistema, saj jc preteklo šest mesecev predno je bila izvedena, kar je vplivalo tudi na zmanjšanje sredstev zaradi inflacije. Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skup" ščine, je pojasnil, da so bile seje izvršnega sveta zaprte samo tedaj, k“' dar so se obravnavala vprašanja s področja ljudske obrambe in diu, bene samozaščite. Glede zmanjšanja števila zaposlenih delavcev v o -činski upravi jc menil, da to ne bo bistveno zmanjšanje glede na ti •, daje občina po številu zaposlenih na število prebivalcev na predz'" dnjem mestu v Sloveniji, da pa se vsak izpad delavcev nadomesti bolj kvalificiranimi delavci. Brane MATJAŠEC, vodja službe za proračun, finančne in skup zadeve, je povedal,daje zmanjšanje števila zaposlenih v upravnih o ganih dolgoročna usmeritev, kije pogojena z boljšo tehnično opre Ijenostjo in boljšo kadrovsko strukturo zaposlenih, -i Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje, je men • daje bilo delo izvršnega sveta pri zagotavljanju osnov za delo dcleg«1 . pozitivno in daje zagotavljal tudi podlage za delovanje v repubhi skupščini, da pa ni bil v celoti uspešen pri uresničevanju družben planov in kot za primer navedel vprašanje izgradnje Zaloške CCS Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti sogUsn° sprejeli H SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-I0 Uc sprejema poročilo o delu izvršnega sveta skupščine in upravnih orkanov ter strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje za leti 1984 "i 1985 s pripombami iz razprave in stališči, predlogi in sklepi upravna družbenega sveta za davčno politiko, razen točke 6. K 6 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODl.OKA O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH Uvodne obrazložitve ni bilo. Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti,je delegate seznanila z naslednjimi pripombami statutarno-pravne komisije: V 2. členu je potrebno delovno področje občinskega komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja dopolniti, saj niso zajete vse upravne naloge, ki jih opravljajo v tem upravnem organu. Oceni naj se smotrnost tretje alineje 2. člena, kjer so opredeljene na-'ogc »izdeluje prostorske dele družbenih planov« (srednjeročni in letni), saj je to tipična naloga, ki naj bi jo opravljale strokovne organizacije s tega področja, komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja naj bi le skrbel za izdelavo teh delov družbenih planov ter.iih usklajeval. . V 3. členu v prvem odstavku je potrebno redakcijsko popraviti in izpustiti besedico »preneha« in namesto nje vstaviti besedico »nadaljevati«. Komisija predlaga predlagatelju odloka, da pri predlogu odloka Upošteva predlagane pripombe. . Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnea sveta občinske skupine. je povedal, da seje izvršni svet seznanil s pripombami in jih v Ct-'loti osvojil. Predlagal je, da bi se osnutek odloka sprejel po enofaz-nem postopku. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: .. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-■I® sprejema osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ubčinskih upravnih organih in strokovnih službah s pripombami statutarno-pravne komisije ter ga prekvalificira v predlog. Klalo so delegati še soglasno sprejeli SKLEP: .. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-■lv sprejema odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih davnih organih in strokovnih službah. OSNUTEK DOGOVORA O SODELOVANJU MED OBČINO LI-‘ IJA IN OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE PRI URESNIČE-VANJU PLANSKIH NALOG V OBDOBJU 1986-1990 Uvodne obrazložitve ni bilo. ..Marica RIHAR, predsednica zbora, je delegate seznanila z nasled-JIIT|i pripombami statutarno-pravne komisije: L Načelna pripomba je, daje potrebno opustiti vse nepotrebne formacije. .5; Vsebina 3. člena bi sodila v I. poglavje splošne določbe. Izraz >s>rše območje mesta« ni skladno z dikcijo statuta SML. . Potrebno je smiselno združiti 2. in 3. člen omenjenega osnutka d°govora. , Potrebno je smiselno združiti 2. in 3. člen omenjenega osnutka U°8»vora V 4. členu je potrebno konkretneje opredeliti naloge. ;?• U odstavek 5. člena ni potreben. ,1 "■ V M, (i, jc potrebno opredeliti oz. konkretizirati s kakšnimi ak-uostmi sc bo podprl hitrejši razvoj kmetijstva. '■ 15. člen redakcijsko urediti. Odveč je 3. odstavek 15. člena. v' Potrebno je konkretizirati 2. odstavek 16. člena, sk > lla/Prav' sta sodelovala Uroš J AN KO, član izvršnega sveta občin-e skupščine, in .Eva KOVAČ, predstavnica občine Litija. ^legati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: |j.iy;b,lr.krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-o sPrejema pripombe statutarno-pravne komisije k osnutku dogovora „ sodeh.vanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri ra.ničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 in ga prckvalifici-v Predlog. Nato so delegati še soglasno sprejeli SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste- Polje sprejema dogovor o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990. « 2. Zbor krajevnih skupnosti pooblašča izvršni svet občinske skupščine, da pripravi čistopis dogovora in ga objavi v občinskem glasilu »Naša skupnost«. K 8 SPORAZUM O MERILIH IN KRITERIJIH ZA UDELEŽBO POSAMEZNE KRAJEVNE SKUPNOSTI NA DOHODKU IZ PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Nada MUMINOVIČ, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje, je posredovala naslednje pripombe delegacije: Delegacija KS Zadobrova-Sncberje ugotavlja, daje določilo v četrtem členu sporazuma, da sredstva za materialne izdatke krajevnih skupnosti predstavljajo 19 % sredstev, namenjenih za OD, neustrezno. Vemo namreč, da indeksi porasta osebnih dohodkov in indeksi porasta materialnih stroškov ne rastejo enakomerno oz. niso isti. Posledica tega se bo pokazala že v prihodnjem letu, če ne že letos. Istočasno ugotavljamo, da takšno določilo lahko zavira samoupravno aktivnost krajevnih skupnosti, saj so stroški za materialne izdatke že sedaj večji. To dokazuje tudi dejstvo, da že osnutek proračuna predvideva, da bodo sredsta za materialne izdatke predstavljala 20,23 % sredstev za OD. Predlagamo, da sc to določilo črta iz sporazuma in sc kot merilo vzamejo sredstva za materialne stroške iz preteklega leta, povečana za ustrezen indeks. Istočasno ugotavljamo, da jc neustrezen tudi delež sredstev, ki jih zagotavlja dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 v 19. in 20. členu, kar dokazuje dejstvo, da že osnutek odloka o proračunu občine Moste-Polje predvideva 18 % oz. 19,137.000,00 več sredstev za KS, kot to opredeljuje omenjeni dogovor. Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, je opozoril na napako vil. členu, kjer pri krajevnih skupnostih 25. maj. Sotočje, Stepanja vas in Kodeljevo manjka »I. člen«, ter se strinjal s stališčem delegacije krajevne skupnosti Zadobrova-Sncberje. Vida BOGATAJ, delegatka krajevne skupnosti Novo Polje, je menila, da pomeni sporazum velik napredek. Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce, jc predlagal, da se v 4. členu pri oddaljenosti upošteva še kriterij »nad 15 km« ter da se v 9. člen vnese še »gradnja«. Drago KASAGIČ.član izvršnega sveta občinske skupščine, je dejal, da izvršni svet sprejema: I. Pripombe delegacije krajevne skupnosti Nove Fužine, da se 4. člen - število prebivalcev dopolni od 5500 do 7000 prebivalcev 70 točk od 7000 do 8500 prebivalcev 80 točk od 8500 do 10000 prebivalcev 90 točk nad 10000 prebivalcev 100 točk 2. Pripombe, delegacije krajevne skupnosti Klopce, da se v 4. členu oddaljenost od občinskega središča dopolni še z »nad 15 km 10 točk«. 3. Pripombo delegacije krajevne skupnosti Klopce, da se v 9. členu vnese še »gradnja«. V razpravi so sodelovali še: Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje, Ivan ŠUŠTARIČ, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine in Brane MATJAŠEC, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti z enim glasomprofi sprejeli SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje daje k sporazumu o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine Ljubljana Moste-Polje pozitivno mnenje. 2. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, da je prenehal veljati sklep o kriterijih in merilih za funkcionarje funkcionalne dejavnosti KS v občini Ljubljana Moste-Polje z dne 26. januarja 1983. 3. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, da je prenehal veljati sklep o kriterijih in merilih za financiranje glasil KS z dne 6. marca 1985. k 9 PREDLOG LOVSKO GOSPODARSKIH NAČRTOV ZA LOVIŠČE LD PUGLED IN LAZE ZA OBDOBJE 1986-1990 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Pavla ZUPANČIČ, deletka krajevne skupnosti Lipoglav, je pripomnila: - da je odstrel premajhen, da bi v lovskih komisijah bil še en predstavnik občine ali pa eden od kmetov, da bi bile ocene škode objektivnejše. Prav tako je posredovala pisno vprašanje glede škode, ki jo povzroča divjad. Prav tako je posredovala pisno vprašanje glede škode, ki jo povzroča divjad Uroš JANKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, je v razpravi povedal, da sta lovski družini predvideli povečan odstrel divjadi, da je bilo tudi dogovorjeno, da se bo škoda, ki jo povzroča divjad, ocenjevala takoj ter da se bo cenik za ocenjevanje škode, ki je sprejet ob začetku leta in ki ni upošteval inflacije med letom, popravljal s korekcijskim faktorjem. Predlagal je, da zbor posreduje Lovski zvezi Slovenije zahtevo po ukinitvi dogovora, da se od mraka do zore ne sme Streljati jelenov in prašičev. : Iztok STANOVNIK, predsednik Lovske družine Pugled, je omenil, da so bile glavne pripombe na cenik in da so predlagali, da se ta večkrat letno korigira. Opozoril je tudi na sklep Lovske zveze Slovenije, da se ne sme tri leta streljati prašičev težjih kot 60 kg. Peter ZUPANČIČ, predstavnik Lovske družine Laze, je predlagal, da se posreduje Lovski zvezi Slovenije pripomba glede njenega odlika v tem smislu, da naj bi ta odlok veljal le za gojitvena področja. Po končani razpravi so delegati zbora krajevni skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema lovsko gospodarski načrt za lovišče lovske družine Pugled za obdobje 1986-1990. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema lovsko gospodarski načrt za lovišče lovske družine Laze za obdobje 1986-1990. Delegati zbora krajevnih skupnosti so nato soglasno sprejeli še SKLEP: POROČILO SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA OBRAMBO PRED TOČO OSREDNJE SLOVENIJE ZA LETO 1985 IN PROGRAMOM ZA LETO 1986 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce in Uroš JANKO, član izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-Ije sprejema poročilo samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za leto 1985 in program za leto 1986. K 12 PREDLOG SKLEPA O UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC ZIMSKE IN SPOMLADANSKE POZEBE V LETU 1984/85 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Betka ŠETINA, delegatka krajevne skupnosti 25. maj, je posredovala mnenje, daje potrebno povrniti škodo čimpreje, ker je drugače razvrednoteno, Uroš JANKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine, Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce in Ivan ŠUŠTARIČ, delegat krajevne skupnosti Hrušica Fužine, kije menil, da morajo sadjarji in vinogradniki narediti selekcijo sort, glede na to, da so te pozebe vedno pogostejše. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih' skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: Zbor kiajcvnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Mostc-P°* lje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje p®" sledie zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/85. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sprejema pripombe glede ukinitve dogovora o prepovedi streljanja od mraka do zore, glede sklepa o prepovedi streljanja na prašiče in pripombe glede vključitve predstavnika krajanov v komisijo za ocenjevanje škode. PREDLOG SKLEPA O UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA V LETU 1985, KI JE PR1" ZADELO OBČINO MARIBOR-PESNICO : K 10 PREDLOG RIBIŠKO GOJITVENIH NAČRTOV RIBIŠKE DRUŽINE VEVČE IN ZAVODA ZA RIBIŠTVO LJUBLJANA ZA OBDOBJE 1986-1990 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Franc VREČIČ, tajnik ribiške družine Vevče, je opozoril na varstvo okolja in voda ter na togost upravnih inšpekcijskih služb, ko se prijavljajo onesnaževalci. • Alenka OCVIRK, predstavnica Zavoda za ribištvo Ljubljana, je povedala, daje del voda, kijih imajo v upravljanju v naši občini, najbolj onesnažen. V razpravi so še sodelovali: Uroš JANKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, Jože POLANČ, delegat krajevne skupnosti Klopce, Vida BOGATAJ, delegatka krajevne skupnosti Novo Polje in Jože LESKOVŠEK, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Poljv sprejema ribiško gojitveni načrt ribiške družine Vevče za obdo-tje 1986-1990. 2. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sprejema ribiško gojitveni načrt Zavoda za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990. Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delcgiti zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-P?' lje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo poslcdn neurja v letu 1985, ki je prizadelo občino Marihor-Pcsnico. K 14 KADROVSKE ZADEVE Delegati zbora krajevnih skupnosti so brez razprave in uvodne obrazložitve soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevnih skupnosti v volilni komisiji razrešuje člana kom' sije Jerka Kovača in za novega člana imenuje Leopolda Jagra. 2. Za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja L)u ljana se imenujeta Jernej Rovšck in Marina Juvančič. 3. Za delegata v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogo' ra o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji sc imenuje M" Pavliha, za njegovega namestnika pa Albin Mahkovec. 0 4. Za delegata v zbor delegatov udeležencev družbenega dogovor" štipendijski politiki v SR Sloveniji se imenuje Slavica Arbiter. ,• 5. Za poklicno sodnico Sodišča združenega dela v Ljubljani sc Maja Dolenc. 6. Razreši se nepoklicna sodnika Sodišča združenega dela v Ljub-uani Antona Kopača in Majo Dolenc in izvoli za nepoklicnega sodnika f.odišča združenega dela v Ljubljani Mirana Vidica in ljubico Zupančič. DELEGIRANJE delegatov in obravnava gradiva ZA 42. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Po-‘Je za 42. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane delegira nasled-»je delegate: Jožeta POLANCA, delegata krajevne skupnosti Klopce, Jožeta VALENTINČIČA, delegata krajevne skupnosti Stepanja vas. Edvardo ZORC, delegatko krajevne skupnosti Selo, Jožeta DOLINARJA, delegata krajevne skupnosti Bizovik, Gizelo LIKOVIČ, delegatko krajevne skupnosti Dolsko, Friderika OROŽA, delegata krajevne skupnosti Nove Eužinc. predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANA ZA LETO 1986 11. člen: V točkovnem sistemu je dana prevelika teža premoženjskemu stanju in manj pogojem, ki jih zakon opredeljuje kot prioritetne (stanovanjski in delovni pogoji ter zdravstveno stanje). 12. člen: besedilo »družbenim dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstva« nadomestiti z »družbenim planom občine«. 15. člen: Smiselno se vključi določbe 3. in 4. odstavka 53. člena zakona, ki se nanašajo na ugovor. 17. člen zadnji odstavek: uskladiti z določbami 2. in 3. odstavka 43. člena zakona in planirano bazno ceno določiti ločeno za pripravo (na vse zemljišče) in posebej za opremljanje zemljišča (investitorjevo zemljišče). 18. člen prvi odstavek: besedi »s sklepom« nadomestiti »z odlokom« (4. odstavek 43. člena zakona) 19. člen: 1. Definirati korekcijski faktor (da pomeni »za« množenje z baznim faktorjem in ne seštevanje). 2. Niso jasni termini: »poslovni objekti«, »ostali objekti družbenega standarda znotraj velikih sosesk« in kaj sodi pod »poslovno industrijske objekte«, zato naj se jih precizira. S tem v zvezi izvršni svet meni, da je za trgovine osnovne preskrbe in za osnovne storitvene dejavnosti znotraj sosesk treba zagotoviti uporabo korekcijskega faktorja 1.0. 3. Pojasniti kriterije za »izjemno ugodne lokacije«. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP: Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Nada MUMINOVIČ, delegatka krajevne skupnosti Zadobro-Va-Sneberje, je posredovala naslednje stališče delegacije: Delegacija KS Zadobrova Sneberje ugotavlja, da dogovor ne daje krajevnim skupnostim ustrezne materialne podlage z njihovo delo. R°t smo opozorili že pri 8. točki dnevnega reda našo ugotovitev dokazuje dejstvo, da tako naša kot druge občine namenjajo za krajevne ?^upn°sti več sredstev, kot jih oblikuje omenjeni dogovor v členih 19 Ne moremo se strinjati z odgovorom, da je zahteva po povečanju Sredstev za KS neutemeljena, če pa ugotavljamo, da je delež sredstev, natrienjenih za delovanje KS nasproti celotnim sredstvom splošne po-rabe v Ljubljani, padel s 6,72 % v letu 1985 na 5,87 % v letu 1986, Lk* i jli/vi 'Jimsjllliuup ;. me Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in upravnih organov strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje za leti 1984 in 1985 skupaj s stališči predsedstva občinske konference SZDL in občinskega družbenega sveta za vprašanja političnega sistema. Družbenopolitični zbor sprejema tudi stališča upravnega družbenega sveta za davčno politiko, razen 6. točke omenjenih stališč. K 6 Uvodne obrazložitve osnutka odloka o spremembah in dopolnit-; vah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Franjo Vinko, ki je delegate seznanil s pripombami skupščinske statutarnopravne komisije in Marijana Šturbej, članica izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Družbenopolitični zbor soglaša s pripombami skupščinske statu-larno-pravne komisije na osnutek odloka. 2. Družbenopolitični zbor prekvalificira osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah v predlog in ga sprejema v predlaganem besedilu skupaj s pripombami skupščinske statutarnopravne komisije. K 7 Uvodne obrazložitve osnutka o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju nalog v obdobju 1986-1990 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Franjo Vinko, kije delegate obvestil o pripombah skupščinske sta-tutarno-pravne komisije, Pavle Jeriha, ki je predlagal, da se v 3. členu omeni tudi krajevna skupnost Zalog, ki tudi meji na občino Litija. Zvone Tušek, član izvršnega sveta občinske skupščine in Marijana Šturbej, članica izvršnega sveta občinske skupščine, ki je dejala, da se bo pripomba o Zalogu upoštevala v letnih planih obeh občin. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1 • Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Mostc-Polje Prekvalificira osnutek dogovora o sodelovanju med občino Litija in ob-v 11,(1 Ljubljana Moste-Poljc pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 v predlog in ga sprejema skupaj s pripombami sta-'utarno-pravne komisije. 2, Družbenopolitični zbor pooblašča izvršni svet občinske skupine, da pripravi čistopis dogovora. Uvodne obrazložitve predloga dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto l986 ni bilo. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje _ Prejema dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne po-11 “c v občinah in mestu Ljubljani za leto 1986. K 9 K/M)ROVSKE ZADEVE j Delegati družbenopolitičnega zbora so brez uvodnih obrazložitev brez razprav soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: *; V občinski volilni komisiji se kot član komisije razreši Jerko Ko-ylz Ljubljane, Reboljeva 11. novega člana občinske volilne komisije se imenuje Leopold er, <11,,1 _n. I I..I.I1__„1 1 U|V Viaiia (MK IIINHv VUIIIIIV liUIIIISIJV SC imcillf|V I AW|MMU •»«’ b nipl. pravnik iz Ljubljane, Streliška ul 3. lig - Za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-?e se imenujeta Jernej Rovšek in Marina Juvančič. r ’• Za delegate v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovo-I*■■"i^esničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji se imenuje Milan } 'ha, za njegovega namestnika pa Albin Mahkovec, skl' Za delegata v zbor udeležencev družbenega dogovora o štipendij-1 P°btiki v SR Sloveniji se imenuje Slavica Arbiter. 5. Za poklicno sodnico Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvoli Maja Dolenc. 6. Za nepoklicna sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvolita Miran Vidic in Ljubica Zupančič. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik zbora ob 16.30 uri zaključil 49. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO AMANDMAJI IN REDAKCIJSKE USKLADITVE NA STATUT OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE * V 6. Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva 45. člen Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo v družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. 46. člen Družbenopolitične organizacije kot oblika svobodnega političnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov na razrednih socialističnih temeljih, imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoja samoupravnih odnosov v občini. V teh organizacijah dajejo delavci, delovni ljudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve za razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samoupravnih odnosov v občini kot družbenopolitični in samoupravni skupnosti ter sprejemajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje, usmerjajo razvoj družbenega sistema informiranja, zagotavljajo družbeno vlogo sredstev javnega obveščanja ter skrbijo za pravočasno in resnično obveščenost delavcev, delovnih ljudi in občanov. 47. člen Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejno politična sila delavskega razreda in vseh delovni ljudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov. Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna demokratična in enotna fronta delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine. V socialistični zvezi delovnega ljudstva uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani. Zveza komunistov kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev NOV, Zveza socialistične mladine in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost pri usmerjanju družbenega razvoja na temelju oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci zavzemajo za svoj ustavni družbenoekonomski položaj in vlogo, za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov, za uresničevanje interesov ter samoupravnih in drugih pravic delavcev in za urejanje vpašanj, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda. V Zvezi socialistične mladine se mladi ljudje dogovarjajo o dejavnem vključevanju in o usmerjanju tega vključevanja v družbenopolitično in samoupravno življenje občine, o sodelovanju pri sprejemanju družbenih odločitev ter o urejanju tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo gospodarski, socialni in samoupravni položaj mladine. V zvezi združenj borcev NOV se njeni člani na podlagi svojih revolucionarnih izkušenj tvorno vključujejo v vsa družbena dogajanja, še posebej na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Obenem si prizadevajo za reševanje socialnih in zdravstvenih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne in invalidov. 48. člen Delavci, delovni ljudje in občani se zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo v družbenih organizacijah in društvih v skladu z zakonom po svojih statutih in programu Socialistične zveze delovnega ljudstva in sc prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini. 88. člen pod točko e) imenujejo in razrešujejo se pravilno glasi: »-družbenega pravobranilca samoupravljanja, njegove namestnike in pomočnike;« 100. člen, 5. odstavek se pravilno glasi: »Kandidati za predsednike in namestinke predsednikov zborov so izvoljeni, če na volitvah dobe večino glasov vseh delegatov zbora. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru. Volitve so tajne.« 117. člen: v 10. alinci sc črta besedilo »in imenuje občinski štab za civilno zaščito.« Obrazložitev: Statutarno-pravna komisija je do svoje seje, ki jo je imela dne 24. februarja 1986, prejela naslednje amandmaje in pripombe. Z. Amandmaje so podale:predsedstvo občinske konference SZDL, in to na poglavje II. Uresničevanje samoupravljanja v občini, točka 6. Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, in sicer na člene od 45 do 48 predloga statuta. Komisija je prvotno besedilo, ki ga je prejela od družbenopolitičnih organizacij mesta L jubljane, ponovno obravnavala in se strinjala z novim dopolnjenim tekstom oziroma amandmaji, ki so jih podale družbenopolitične organizacije Ljubljana Moste Polje. 2. Pripombe na predlog statuta je podalo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ljubljana Moste-Polje. ki so v glavnem redakcijskega značaja in so delno upoštevane ter navedene v tem predlogu (117. člen). J. Komisija je pri obravnavi predloga statuta zasledila tudi redakcijske napake, in to pri členu 88 in 100, in jih popravila. 4. Komisija je prejela tudi načelne pripombe temeljne delegacije Izolirka, DSSS, ki se nanašajo predvsem na očitek, da so posamezni členi povzeti iz ustave in zakona o združenem delu. Komisija je ob lem ugotovila, da so pripombe delno utemeljene, toda zaradi kompleksnosti urejanja določenih področij, se ni možno v celoti izogniti ponavljanju nekaterih ustavnih določb. Komisija predlaga zborom občinske skupščine, da predlagane amandmaje in pripombe na predlog statuta, kakor sam statut, sprejmejo. STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA AMANDMAJI NA STATUT MESTA LJUBLJANE * V I. predlog amandmajev 25. člen Delovni ljudje in občani Ljubljane se svobodno združujejo v družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. Obrazložitev Usedanjem 25. členu besedilo ... družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva .. ni precizno in ga je mogoče razumeti tako, kot da so družbenopolitične organizacije društvene organizacije. 26. člen Družbenopolitične organizacije kot oblika svobodnega političnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov na razrednih socialistični temeljih v mestu, imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoja samoupravnih odnosov v mestu. V teh organizacijah dajejo delavci, delovni ljudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve za razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samoupravnih odnosov v mestu kot posebni družbenopolitični in samoupravni skupnosti ter sprejemajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje, usmerjajo razvoj družbenega sitoma informiranja, zagotavljajo družbeno vlogo sred- stev javnega obveščanja ter skrbijo za pravočasno in resnično obveščenost delavcev, delovnih ljudi in občanov. Obrazložitev Spremembo v tekstu I. odstavka tega člena predlagamo zalo, ker vloga družbenopolitičnih organizacij v celotnem poglavju 5 ni dovolj definirana. I 2. odstavku predlagamo, da se osvoji terminologija: »delavci, delovni ljudje in občani« zaradi poenotenja tudi v ostalih členih. 26. člen Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi jeglavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov. Obrazložitev I celoti nov člen predlagamo zato, ker v sedanjem I. odstavku ‘žb. člena vloga Zveze komunistov ni ustrezno opredeljena, glede na to, da pa sedanji 27. člen opredeljuje vlogo vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij. 27. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna demokratična in enotna fronta delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in poliličo silo, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu mesta. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani, Zveza komunistov kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije: Zveza sindikatov. Zveza združenj borcev NOV, Zveza socialistične mladine in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost pri usmerjanju družbenega razvoja na temelju oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Sedanji 2., 3. in 4. odstavek ostanejo nespremenjeni kot 3., 4. in 5. odstavek tega člena; Obrazložitev Kov tekst L odstavka predlagamo zato, ker sedanji tekst premalo poudarja vlogo Socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte in kol najširše osnove za uresničevanje družbenopolitične aktivnosti vseh frontnih delov. Sov tekst 2. odstavka predlagamo zalo. ker je v sedanjem L odstavku tega člena med naštevanjem družbenopolitičnih organizacij Zveza sindikatov, celotni predlagani nov tekst pa je bolj v skladu z opredelitvijo vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva iz ustave SR Slovenije. kot pa je bil to dosedanji tekst. 28. člen Delavci, delovni ljudje in občani sc zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo v družbenih organizacijah in društvih v skladu z zakonom, po svojih statutih in programu Socialistične zveze delovnega ljudstva in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v mestu. Obrazložitev Spremembe v 28, členu predlagamo zato, ker sedanji tekst premah1 poudarja vključenost družbenih organizacij in društev v Socialist f110 zvezo delovnega ljudstva in v uresničevanju programa SocialistiOn' zveze delovnega ljudstva. /r sedanjega teksta je namreč možno razbrali, kot da so te organizacije izven Socialistične zveze delovnega ljudstva. PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE S/DL DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT -DOMA, Erika RAČIČ -ŠIFT in Janez RUDOLF. Glavni in odgovorni urednik. Erika RAČIČ —ŠIFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik —BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421 -1/72 — z dne 8. 6. 1977. Tiskano v nakladi 5000 izvodov.