FAKULTETA, TEČAJI, IZLETI, ABONMAJI...
Eva rada posluša in uboga očeta
Kljub temu, da je dopolnila šele 22 let, ima Eva Rupert iz gostilne Ulčar Da Igu že dolg seznam opravljenih oblik izobraževanja ob delu. Za to sta dva glavna vzroka. Že v tretjem letniku srednje šole za industrijsko oblikovaoje v Ljubljani je spoznala, da bo s to izobrazbo težko dobila službo. PrisluhniU je nasvetu očeta JožeU, ki ga zelo rada posluša, ker mu prizna njegovo nvljenjsko izku^enost in še med šolanjem opravila tečaj za servirke v restavraciji Urška. Znanje, ki ga je pridobila na tem lečaju, je Ukoj po koDČanem šolanju pričela uporabljati v prvi uposlhvi, v domači gostilni. Potem pa je priŠela nizati najnziičnejše oblike izobraževanja ob delu.
»1984. leta sem se vpisala na fakulteto za hotelir-stvo Opatija, oddelek Bled. Takrat nas je pričelo s študijem nad 60 študentov in študentk. Trenutno je v naši skupini ie okrog 15 vse boljših poznavalcev gostinstva in hotelirstva,« je pričela navajati podatke o njeni najzahtevnejši obliki dodatnega šolanja.
In kakšen je trenuten rezultat tega študija?
»Opravila sem prvi letnik in nad polovico drugega letnika. Imam še šest izpitov in diplomo. Predvide-vam, da bom diplomirala marca«
Si se že odločila za diplomsko nalogo?
»Opisala bom vlogo zasebnega gostinstva v sloven-skem turizmu v predvojnem in povojnem času.«
Lahko odgovarjaš na izpitih v slovenščini?
»Lahko. Vendar je študij na hrvaški fakulteti zelo zahteven. Znano je, da ima hrvaščina veliko izrazov, ki jih mi ne poznamo. Ker pa so to strokovne besede, je vse skupaj še precej bolj zapleteno. Mislim, da bi
morali geslo »o turizmu in Ijudeh« v Sloveniji oboga-titi tudi s tem, da bi imcli v naši republiki podobrlo fakulteto za hotelirstvo in lurizem.
Na usmeritvi ekonomika in turizem moraš opraviti še šest izpitov. Si vse opravila v prvem roku?
»Ne. Ponavljati sem morala angleščino, italijanšči-no in dvakrat politično ekonomijo. V srednji šoli nismo namenjali potrebne pozornosti tujemu jeziku, italijanščine pa se pri nas ne učimo. Zato sem naredi-la iz obeh jezikov tečaj pri delavski univerzi »Boris Kidrič« in potem izpita uspešno opravila. Sedaj pa zaradi naše gostilne obiskujem še tečaj nemščine. Pa še nekaj je, predavatelji so na izpitih zelo strogi in imajo enak kriterij za redne študente in študente ob delu.«
Za tvoje ime smo zvedeli na Medobčinskem skla-du za izobraževanje delavcev na področju samostoj-nega osebnega dela Ljubljana. Kako pa si ti zvedela za ta sklad?
»Z njim me je seznanil naS natakar Martin, ki je bil predsednik področnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov viške občine na Rudniku. Nisem mu verjela, da je mogoče dobiti povrnjene stroške za šolanje. Potem pa me je napotil k sekretarki Malči Macura in ta mi je podrobneje predstavila izobraže-valno, poučno in kultumo dejavnost sklada.«
Omenila si študij na fakulteti in tečaje tujih jezi-kov, si še v drugih oblikah koristila možnosti sklada?
»Obiskovala sem tečaja varstva pri delu in higien-skega minimuma, bila na poučnih izletih v Munchnu, na Brionih in v Titogradu in eno leto koristila abon-ma v Mestnem gledaliSžu ljubljanskem«
V letih po rednem šolanju si si nabrala številna nova znanja. Zakaj?
»V gostinstvu in turizmu oziroma hotelirstvu sem našla svoj delovni življenjski cilj. UpošlevaJa sem očetovo navodilo, da človek toliko velja, kolikor jezikov zna, pa še ugodni pogoji za šolanje, ki jih nudi sklad, so pripomogli svoje k mojemu hotenju, da bi se naučila čira več.«
In, kaj boš z vsem tem znanjem?
»RazmiSljala sem, da bi odprla majhen penzion. Če pa mi to ne bo uspelo, bom ie vedno lahko našla primerno zaposlitev v hotelu. Konec koncev ne bi bilo slabo, če bi čim širše spoznala opravljanje te zanimive dejavnosti.«
Navedla sva niz pozitivnih podatkov o tvojem položaju in šolanju. Imaš tudi ti doloiene probleme?
»Prvi je inflacijskega značaja. Sklad vrača šolnino šele po opravljenem šolanju na določeni stopnji. Inflacija seveda popolnoma razvrednoti vložena sredstva. Drugi pa je vezan na reševanje stanovanj-skega problema. Tega delavci pri obrtnikih v Ljub-Ijani ne morejo reševati v svojem krogu.«
P. S.: Zapis o Evi Rupert naj bo predvsem spod-buda mladim, da se ne bi po zaposlitvi izogibali šolskim klopem. K temu saj za delavce pri obrtnikih' velja, da imajo izjemno dobro urejeno financiranje šolanja. Še boljše pa od 12.12., ko je skupščina sklada sklenila, da je mogoče praviloma sredstva povrniti v določeni obliki že ob vpisu v žolo.
STANE JESENOVEC