'v AND 'uMice.., d“ MO. 200 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER I—Wi STEV. LX — VOL. LX Gomulka priznal moč Cerkve na Poljskem! Zaradi močnega odpora na roda se je vlada odločila popuščati v pogledu učenja verouka. VARŠAVA, Polj. — Vladislav Gomulka, vodnik Komunistične Partije na Poljskem in dejanski oblastnik dežele, je v razgovoru 2 dopisnikom pariškega lista Le Monde priznal, da je katoliška cerkev na Poljskem izredno ftiočna, ker je ljudstvo ostalo Verno. Vera je zasidrana globoko v ljudski duši in “pretekla bodo desetletja, prectno jo bo Mogoče omajati.” Komunistični oblastnik je pri. znal to, ko sta se s Francozom ženila o položaju Cerkve na Poljskem. Gomulka je jeseni 1956, ko je prišel na oblast sklenil s kardinalom Višinskim, vodnikom katoliške Cerkve na Polj-skem, dogovor o sodelovanju in dal Cerkvi pravico učiti verouk v Javnih šolah. To pravico ji je lani odtegnil. Duhovniki so na-1° po navodilih škofov učili verouk v cerkvenih prostorih, dokler ni vlada znova posegla vmes |n imenovala duhovnike za državne učitelje, jim odredila pla. ^°> pa seveda objavila tudi, da P° njihovo delo nadzirala. Vodniki Cerkve so duhovnikom na-r°čili, naj |0 odklonijo in uče mladino dalje v cerkvenih prodorih, ker da je to pravica Cer-kve, ki jo ji država ne more je- niati. Duhovniki bi morali prijaviti Ev°je učne prostore vladi do konca tega meseca. Vlada je Postila v javnost vest, da ne bo nikogar prijemala, če tega ne bo stori], s tem je dejansko vsaj začasno svojo zahtevo po nad-2°rstvu verskega pouka opustila. Novi grobovi John Sulen Včeraj je umrl v Hawthorn-den bolnišnici John Sulen St. z 1821 E. 227 St. Star je bil 87 let in rojen v vasi Čučja mlaka, fara Škocijan pri Novem mestu, od koder je prišel pred 59 leti. Tukaj zapušča sina Johna, v starem kraju pa dve sestri. Bil je član Društva Bled št. 20 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. -----o----- Jemen ima novega kralja ADEN. — Jemenski imam (kralj) Ahmed je zaradi bolezni odstopil in imenoval za svojega naslednika svojega najstarejšega sina 3,5 let starega princa Saif al Islam al Badr Mohammed. Jemen je neodvisna država, ki zavzema jugozahodni del Arabskega polotoka. Ima okoli 75,000 kv. milj površine in štiri in pol milijona prebivalstva. Glavno mesto je Sana. Med tem ko je nižinski del dežele puščava, je višavje rodovitno in primerno za poljedelstvo in živinorejo. Znana je zlasti kava “Moka.” Jemen je povezan z Egiptom v ne. kako federacijo, ki pa je izključno formalnega značaja. V starem veku so ta del Arabije ime. novali zaradi rodovitnosti “Sre. čna Arabija.” ^uščev oblikoval novo strankino vodstvo ^ MOSKVA, ZSSR. — Kdor pri. trja spisek sedanjih delegatov ^a.komunistični kongres v Mos-uri s Prejšnjim, bo ugotovil ve-kKe ^remembe. Od 100 tajni-z°y 0kla-tnih komitetov je bilo nje leto zamenjanih 44. Od tajnikov republiških odborov Beg 'čez mejo V Berlinu BERLIN, Nem. — Trije mladi fantje so včeraj s tovornim avtom prodrli ograjo med obema Berlinoma in pobegnili v svobodo. Komunistični mejni stražarji so streljali na nje, ne da bi koga ranili. Po poročilu zahodnonemške policije je v torek neki 21 let stari rdeči mejni stražar pomagal ljubeznivo neki stari ženici skozi pregrajo, nato pa je odvrgel brzostrelko in šel še sam za njo v Zahodni Berlin ter prosil za politično zatočišče. J.e ostalo na svojih mestih samo šč' Zarrienja,nih je torej 21. Hru-t0re^ temeljito očistil kat, aparat na deželi. lere tovariše „ oi čigfo zaupal, nekatere pa Jim -1 je zamenjal, ker ^ njihove nesposobnosti, ki jo Dos fU^ev kar javno kritiziral. Hike w° ^ VZel na piko tiSlte ta^' kim 1.. n^so znali organizirati proizvodnje. rej ^ Se^a'nlem Kongresu je to-terj .0s^ novih obrazov, neka-v v !Zmed njih bodo prišli tudi litve’’0*3 S^ran|kine i odbore. “Vo. zp^čilrT OC^^ore hodo torej letos Eprgv je čistka že končana, se v sujej0 diplomatje y Moskvi_ Dolnom miSli’ da še ne’ kajti po-hhaio 3 n<>V0 PartiJ's'ko vodstvo Puibli zaeinkrat samo 4 od 16 re-tovn v Nekatere bodo torej go. Se prišle na vrsto. Demonstracije študentov v Dominikanski republiki CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Več sto študentov je demonstriralo na Univerzi proti pokojnemu diktatorju Trujillu in njegovi družini. Zahtevali so odstop vlade. Policija je demonstrante končno razgnala. Sovjetija bo končala preskuse z oktobrom Hruščev je napovedal, da bo Sovjetska zveza razstrelila Š'e |50-megatonsko jedrsko bombo, potem pa bo preskuse končala. ' MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hru. ščev je dejal 22. kongresu komunistične partije ZSSR, da bodo sovjetski preskusi jedrskega pro. žja s tem mesecem končani. Pred njihovim koncem bodo razstrelili še 50-megatonsko bombo, ne pa stomegatonske, čeprav jo tudi imajo. Taka bi utegnila razbiti tudi njihova lastna okna, je trdil Hruščev. Združene države imajo že dolgo jedrske bombe z močjo 25 megatonov in so prepričane, da so večje bombe vojaško nepraktične. Stroikovnjaki trdijo, da bi jih Amerika lahko vsak čas napravila, če bi se ji zdelo potrebno. Med tem ko ameriški strokov, njaki trdijo, da so Sovjeti s sedanjimi preskusi hoteli izpopolniti svoje atomsko orožje, so angleški atomaki znanstven, mnenja, da je za obnovo sovjetskih preskusov treba iskati vzroke na psihološkem ali pa političnem polju. Vseh prvih 15 preskusov naj bi bile stare običajne bombe, ki jih znanstveniki in orožni strokovnjaki poznajo v vse podrobnosti. Preskusi torej niso mogli prinesti nobenih novih odkritij. -----o----- Gela vrsla poletov CAPE CANAVERAL, Fla. — Združene države bodo v letih 1962 in 1963 poslale na pot okoli Zemlje na vsaka dva meseca vesoljsko vozilo Mercury, nekatera s človeškimi potniki, druga brez njih. Ti poleti bodo delno služili za pripravo poleta na Luno, delno pa v druge namene. Pomanjkljiva obramba BERLIN, Nem. — Zahodno-nemški lovski letali, ki sta neopaženo leteli iz Zah. Nemčije v Zahodni Berlin, sta pokazali, da Vzhodna Nemčija ni talko pripravljena na morebitni letalski napad, kot so mislili v Moskvi. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je zamenjalo vrsto višjih oficirjev, ki so bili odgovorni za letalsko obrambo, pa začelo nadomeščati zastarele radarske naprave z modernejšimi. Leopoldvile nezadovojen s premirjem s Katango LEOPOLDVILLE, Kongo. — Centralna kongoška vlada ni prav nič zadovoljna s premirjem, ki ga je sklenilo poveljstvo čet ZN s Čombejem in je vsaj zaenkrat napravilo konec državljanski vojni v Katangi. Da centralna vlada ni zadovoljna, je jasno. Glasom sporazuma se namreč čete ZN ne bodo več vmešavale v vojaške spore med Katango in Kongom. Tega pogoja niso veseli tudi v krogih ZN, toda ne morejo si pomagati. Čombe ima v rokah par sto irskih vojakov in teh ne bo spustil, dokler premirje ne postane pravonpočno. Armada ZN je zgubila bitko v Katangi in poraz je treba politično plačati. Sicer se v krogih ZN marsikdo tudi veseli, da se je vse skupaj tako zasukalo. V Katangi niso bile namreč poražene samo čete ZN, ampak tudi prevelik vpliv levičarja Gizenge in njegovih komunističnih sopotnikov na centralno vlado. Vsakdo lahko razume Gizengo, zakaj najbolj nori proti premirju. Pa mu ne bo nič pomagalo. Irska ne bo žrtvovala par sto svojih vojakov na ljubo levičarjem v Kongu in v vrstah ZN v New Yorku. Senatni pododbor zopet prtKufe cene zdravil WASHINGTON, D. C. — Senatni pododbor proti trustom in monopolom, ki mu načeljuje sen. E. Kefauver, je včeraj začel znova zasliševati priče in pretresati vprašanje previsokih cen raznih novih zdravil. Po preiskavah tega odbora se cene nekaterih zdravil od tovar. BELA HIŠA SOVJETU): EKSPLOZIJA NEPOTREBNA! Združene države so pozvale -Sovjetsko ‘zvezo, naj ne razstreli 50-megatonske jedrske bombe, ker je to nepotrebno in brez vsake Vojaške koristi. V iposebni izjavi Bele frne je rečeno, da bi Združene države že leta 1957 lahko izdelala jedrske bombe .s 50 do 100 Inegatoni sile in Večje, pa sodijo, da take bombe za vojaške cilje niso potrebne. '-iSovjetska napoved o nameravani eksploziji 50-megatonske bombe naletela na ostro kritiko. WASHINGTON, D. C. — Bela hiša je v posebni izjavi pozvala Sovjetsko zvezo, naj premisli svojo odločitev o preskusu 50-megatonske bombe, če se je zanj res že odločila. Tak preskus nima nobene vojaške vrednosti in more služiti le političnim ciljem. Izjava pravi, da Bela hiša upa, da se bodo njenemu pozivu pridružila ljudstva sveta, ker tak preskus ne more služiti nobenim zakonitnim ciljem, dodal pa bo ozračju nove količine radioaktivnosti, ki je zaradi preskusov v zadnjih tednih že tako močno narasla. Po objavljenih podatkih o ameriškem jedrskem orožju •iavno razpravo na tiskovni kon-imajo sedaj Združene države Knenci. jedrske bombe z močjo okoli 25 megatonov. Že od leta 1957 so imele možnost izdelati bombe z uničujočo silo 100 megatonov in celo večje, pa so se odločile, da take bombe vojaško niso potrebne, ker manjše brez težave opravijo uničujoči posel na kateremkoli cilju. Ameriški atomski strokovnjak dr. R. Lapp je včeraj izjavil, da bi 50-megatonska bomba izkopala 400 čevljev globoko in poldrugo miljo široko jamo, kamorkoli bi padla. V krogu sedem milj od središča bi uničila vse, kar je živega in ni skrito v trdno zgrajenih podzemnih zakloni-Jščib. V daljavo 16 milj od cilja bi bile uničene vse lesene hiše. silna vročina bi mogla povzro- Napoved o e k s p 1 o ziji 50-megatonske bombe je v javnosti zmanjšala pozornost na oni del govora Nikite Hruščeva, \ katerem napoveduje mirno rešitev berlinskega spora in izjavlja, da ni nujno, da bi bil sporazum dosežen do 31. decembra letos, če so zahodne sile v resnici voljne za razgovore, ki naj vodijo k sporazumu. ------o------ Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Waterloo Grove Woodman Circle št. 110 ima danes zvečer ob osmih sejo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zadušnica— Jutri ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Verbiča ob 32. obletnici smrti. V bolnišnici— Anton Primc, 985 Addison Rd., je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 472. Obiski so dovoljeni. Državljanski izpit— Nedavno sta opravila državljanski izpit Frank Lemut s 360G E. 81 St. in Louis Cencič z 1153 Norwood Rd. Čestitke obema! Rokoborba— Jutri ob 8:30 bo v Areni velik nastop poklicnih rokoborcev. Nastopil bo Libanončan “Šejk” proti Bearcatu Wrightu, dalje brata Tolos, Billy Lyons, Roy Dimanod in drugi. Pcgreh— Pogreb pok. Mildred Nicoson bo jutri zjutraj ob 3:45 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Kristusa Kralja na Noble Rd. ob 9:30, nato na Kalvarijo. 'Šele tri milijone— Južne pokrajine v »vo-, Kamtfanjs 2a sl2,737,ooo » bodnem Vietnamu pod tdobrodelne namene na področju Velikega Clevelanda je dosegla Vodo ne do bolnika podraže 10-krat, čm opekline celo do 35 milj da. pa tudi 20-ikrat. Sirija že v Združenih narodih ZDRUŽENI NARODI, N. Y Svet obsoja sovjetsko napoved preskusa , v LONDON, Vel. Brit. — V za- — Sirija je že v Združenih naro. , , J , . , hodnih prestohcah so včeraj ns dih. Postopek je bil izredno , J]. - splosno obsodili napovedan sov- preprost. Štiričlanska sirs,ka de ^ , ,c petek na jetski preskus 50-megatonske generalne bombe- Zunanji minister Lord Home je Hruščeva obdolžil, da ni prevaral samo sveta, ampak tudi lastno ljudstvo, ko je naročil obnovo jedrskega orožja. Zastopnik zahodnonemške lili, da sedi na svojih nekdanjih vlade je sovjetsko napoved mestih. K debati se ni oglasil preskusu označil za “neodgovor-njhče. no dejanje do dobrobiti člove- To je bil eden med redkimi do- štva”. V francoskem zunanjem godki v ZN, kjer dejanje samo ministrstvu so zavrnili vsako traja dalj časa kot debata o prenaglo sodbo, ker je to “pre-njem. resno in pretežko” vprašanje za legacija je prišla v popoldansko sejo skupščine in sedla na tiste prostore, ki jih je imela do 1. 1958. Predisednik ZN je samo izjavil, da ni našel nobenega vzroka, zakaj ne bi sirski delegaciji dovo- Kako je Eisenhower utemeljeval prodajo jet lovcev Titu ^ečin ‘ajvišj 0roa sončno in toplo. a temperatura 79. WASHINGTON, D. C. — Ko je Eisenhower proti koncu svojega režima odobril prodajo 130 lovskih letal Titu, je naročil ge. neralu Goodpasiterju, naj sestavi posebno poročilo, zakaj administracija nima ničesa* proti prodaji. Poročilo je bilo namenjeno tudi Kennedyu z opazko, da Kennedy lahko kupčijo prekliče, ako se mu zdi pametno. Zanimiva je vsebina poročila, ki ga je sedaj objavilo državno tajništvo v svojo obrambo, zakaj ni razveljavilo kupčije. Poročilo navaja sledeče razloge, ki govorijo v korist prodaje: 1. ) Lovci so preveč zastareli, da bi se dali s pridom vporabiti v večji evropski vojni. Ako pridejo v rake Jugoslaviji, ne bo to nič menjalo ravnovesja sil. — To odgovarja stvarnemu stanju. 2. ) Jugoslovanski pilotje se bodo vežbali v Ameriki in tako prišli pod vpliv zapadne družbe 4.) Ako bi Jugoslavija ne do- boljše kakovorsti s hitrejšimi in zapadnih idej. — To je otro-|bila letal v Ameriki, bi jih ji da.' dobavnimi roki, nižjini cenami čarija. Jugoslovanski pilotje la Moskva. — To drži, toda z ! in lažjimi plačilnimi pogoji, zato niso več taki otroci, da ne bi poJmalo razliko. Tudi v Rusiji ne hodi kupovat na Vzhod. SAIGON, Juz. Vietnam. — Reka Mekong poplavlja vsako delo vse pokrajine ob svojem doljnjem toku. Letos so te poplave hujše od tistih v prejšnjih letih. Prva poročila trdijo, da so poplavljene tri cele pokrajine in da je nad pol milijona prebivalcev prišlo ob stanovanja in hrano. Niti živine niso mogli rešiti. Propadel je seveda tudi velik del riževe žetve. Po poplavi so prizadete tudi vojne operacije v državljanski vojni. Posebno komunistični gverilci so izgubili mnogo hrane in orožja, ki so ga imeli skritega v džunglah. Mislijo, da je poplava uničila nad 200,000 stanovanjskih hiš. Konec poplave bo verjetno šele koncem dktobra. Ameriška mi. sija v Saigonu je organizirala posebno podporno akcijo, ki se bo skušala vključiti v načrt vietnamske vlade, kako pomagati žrtvam poplave. Reka Mekong je poplavila tu. | di nekaj naselij na Tajskem, j Tajska vlada je takoj poslala v prizadete kraje vojaško in civilno pomoč. Mekong Je gotovo napravil škodo tudi v Laosu in Kambodži, toda od tam še ni nobenih poročil. do sinoči $3,025,077. Njeni vodniki so prepričani, da bo potrebna trdna borba, če naj bo postavljeni cilj dosežen. Nixonu kaže dobro LOS ANGELES, Calif. — Privatna povpraševanja volivcev v Kaliforniji so pokazala, da vodi Richard Nixon proti G. Knightu v borbi za republikanskega guvernerskega kandidata v razmerju ena proti šest. Nixon pripoveduje svojim prijateljem, da je to znak, da volivci ne verjamejo Knightu, da bi ga skušali Nixonovi ljudje “plačati”, da ne bi kandidiral. Če Nixon zmaga v borbi s svojim republikanskim tekmecem, o čemer jih ne dvomi posebno veliko, bo stal šele pred glavno nalogo, zmagati nad svojim demokratskim tekmecem sedanjim guv. Brownom. znali razlike med življenjem na obeh straneh železne zavese. Ako so za komunizem, jih tudi vežbanje v Ameriki ne bo spreobrnilo. Ako so proti komunizmu, bodo v Ameriki k večjemu našli nove dokaze, da imajo prav. 3.) Jugoslavija bo rabila ameriške strokovnjake za vzdrževanje lovcev. — Slabo poznajo naši birdkratje jugoslovanske tehnike. Niso tako lenobni in tako nenadarjeni, da -ne bi znali vzdrževati letal. Trenja jim je dati samo primerno orodje in primerne rezervne dele. Da bi ameriški strokovnjaki povrhu prodajali ameriški način življenja, to je prazno upanje, ako so ga v administraciji imeli, ko so sestavljali poročilo. imajo dosti zastarelih letal, ki jih radi prodajajo, ali ne tako | poceni kot Amerika. Ako bi bila ruska vojaška jet-letala cenejša Ko človek bere glavne točke gornjega uradnega poročila za Kennedya, ne more verjeti, ka- , . vn ., r,r. , •, ko strašno Je okostenela naša od ameriških bi jih rito kupil iu. , .. „ . ... , ’ J a ! birokracija. Kar so skovali do- gotovo tam, tako prebrisan trgo. kazw y j 1948.1952> da vec je še zmeraj. 5.) Tako bo prodaja dala Jugoslaviji možnost, da utrdi svojo neodvisnost in se še bolj naveže na Zahod. — “Utrjevanje” Titove neodvisnosti zavisi od Moskve. Dokler bo Hruščev stavil pogoje, ki jih Tito smatra za nesprejemljive, bo neodvisnost obstajala, Iko bo Hruščev omilil pogoje za ponovno prijateljstvo, je ne bo več. Tista povezanost z Zahodom ima čisto druge vzroke: Jugoslavija ima na Zahodu večjo izbero blaga v 1. 1948-1952, da je podpiranje Tita dobra stvar, teh se drže in jih ponavljajo kot papi- Singapor bo prenehal 'biti britsko oporišče SINGAPOR. — Predsednik malajske vlade Tengku Abdul Rahman je izjavil, da Singapore ne bo več britsko vojaško o- ge. Pri tem se seveda zanašajo porišče, kakor hitro se bo zdru-samo na poročila, ki jih dobiva- žil z Malajo v federativno držaje od svojih poslaništev in konzulatov, vsa druga poročila so zanje nezanesljiva ali pa pristranska. Dokler bo Kennedy dobival na svojo mizo taka poročila, se Titu ni treba bati. Vsak spor z Washingtonom bo hitro poravnal. Le kako dolgo bo Senat gledal tako “politiko”? vo. Singapor so imenovali Gibraltar Azije in je do druge svetovne vojne veljal za nezavzemlji-vo trdnjavo. Japonci so to trdnjavo naglo zasedli, ne seveda z morja, ampak s kopnega, kot leta 1904 rusko pomorsko oporišče Port Arthur na južnem robu Mandžurije. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Policija je sinoči streljala na alžirijske demonstrante v Parizu in jih več tisoč zaprla. Demonstracije je organizirala aliirijska Narodno osvobodilna fronta. EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — Včeraj je letalec J. Walker postavil z letalom X15 nov brzinski svetovni rekord, ko je dosegel brzino 3,920 milj na uro. NEWARK, N. J. — Bivši predsednik Ike je včeraj govoril v dveh velikih mestih države New Jersey in pozval volivce naj pri volitvah v novembru oddajo svoje glasove za republikanskega g u vernerskega kandidata Jamesa Mitchella, ki je bil v njegovi vladi delavski tajnik. Mitchellovn zmaga bo po Eisenhowerjcvih besedah dober znak za republikance za 1. 1962 in za “filozofijo vlade, ki jo je on tako resno zastopal”. Ameriška Domovi mi ,%■ rvi- k: w s e a-i%ixr mo /vre 0117 St. Clalr Ave. — HEndereon 1-0628 - Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: .United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 200 Wed., Oct. 18, 1961 to hoče poskrbeti že sedaj zaenkrat samo načelna debata, ali naj mislimo na nadomestek za ZN? Odmev o vsem tem ne bo ravno dober v palači ZN. Slabo bi bilo za Ameriko, ako bi se dala vplivati od tega odmeva. Vsakdo je svoje sreče kovač, ne samo Amerika, ampak tudi tista nevtralna večina, ki danes dejansko gospodari v ZN. Ideja o nadomestku za Združene je šele pognala. Ne bo dozorela v kratkem času. Tudi potem, ko bo zrela, še ne bo ubila Združenih narodov. ZN bodo odstojali, toda njihova vrednost bo prikazana v pravi luči. Ne bodo mogli biti to, kar so danes; mednaroden oder za propagando, ki ga izkorišča komunistični svet, tolerirajo nevtralne države, plačuje pa Amerika z le par svojimi prijatelji. Tega nezdravega mednarodnega položaja Združenih narodov bo takrat konec. Nadomestek za Združene narode? Predsednik Kennedy je sicer zadnjič na moč hvalil namen in povdarjal pomen Združenih narodov in jim nalagal dolžnosti, ki jih do sedaj še ni omenjal noben odgovorni mednarodni politik, toda hladna presoja sedanje mednarodne napetosti govori drug jezik. Treba si je samo postaviti vprašanje, kdo bo na ameriški strani, ako res začne viseti svetovni mir na zadnji nitki? Naši odgovorni politiki so si to vprašanje postavili še pred časom, toda javno in naravnost ni dal nanj še noben izmed njih odgovora. Morda je v tem šel najbolj daleč senator Fullbright, predsednik mogočnega senatnega odbora za zunanjo politiko; v svojem članku o naši zunanji politiki, ki ga je objavil v Foreign Affairs, je prišel Fullbright do par zanimivih zaključkov. Prvi njegov zaključek obstoji v tem, da si je Amerika nakopala na vrat preveč mednarodnih obvez. Po njegovem jih ne zmore ne diplomatično, ne gospodarsko, ne vojaško, ako bi se pred njo pojavile vse naenkrat. Po njegovem naj Amerika omeji svojo zunanjo politiko predvsem na tiste cilje, ki res koristijo njenim življenskim interesom, ostalih naj ne zanemarja, toda ne meša naj jih med cilje prve vrste. Drugi njegov zaključek obstoji v tem, da bi morala Amerika napraviti novo, recimo, inventuro svojih prijateljev, to je takih, ki bi z njo držali v besedah in dejanjih ravno v dnevih nevarnosti in nesreč. Inventura bi pokazala, da število takih prijateljev ni ravno veliko. Ravno to bi moralo siliti našo politiko, da jih organizira v strnjeno skupino. Morda v okviru Združenih narodov? Ne! V “Skupini svobodnih narodov.” Ogrodje te skupine naj bi bila NATO, okoli nje naj bi naša diplomacija počasi organizirala ostale skupine, razpršene po vsem svetu. Bila bi to povezava držav, ki v njih res vlada svoboda in ki so pripravljene, da se tudi branijo pred vsako komunistično napadalnostjo v katerikoli obliki. Taka organizacija bi temeljila na enem skupnem cilju; boju proti komunizmu in na moralni obvezi vzajemnega medsebojnega podpiranja. Drugi politiki in javni delavci se še niso tako jasno izrazili, zato pa zmeraj bolj poudarjajo dejstvo, da sedanji Združeni narodi niso kos taki nalogi in da bodo iz dneva v 'dan manj. Za svoje stališče navajajo sledeča dejstva; Varnostni svet ZN je dejansko mrtev, ubila ga je že pred rojstvom veto pravica velikih držav, ki jo moskovski komunisti izrabljajo le v svojo korist in se nič ne ozirajo na namene Varnostnega sveta. Ves čas po vojni se je uveljavil z 'uspehom samo takrat, ko so ga ruski diplomatje bojkotirali (tik pred začetkom korejske vojne). Članstvo v Združenih narodih je narastlo na čedno število 100. Od tega števila stoji trdno za Moskvo 9 članov, 'za Washingtonom v najboljšem slučaju nekaj pod 40, vse ostalo se skriva pod geslom “nevtralnosti.” Nevtralci so pravo sračje gnezdo. Kot večina bi morali prevzeti odgovornost za ZN in se temu primerno organizirati. Tega pa nočejo. Se rajše gredo nevtralce brez trdne povezanosti, nihajo od glasovanja do glasovanja, tako da ZN kot organizacija sploh ne vedo, ali imajo kako svojo politiko ali ne. Pri tem se večina nevtralcev boji zamere v Moskvi, zato pa računa na ameriško širokogrudnost in popustljivost. S smrtjo glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda je ohromela tudi administracija ZN. Generalna skupščina je izgubila z njim tisti organ, kamor je odlagala odgovornost za tisto delo v programu ZN, ki se o njem ni mogla zediniti. ZN bodo mogla dobiti novega začasnega ali trajnega tajnika samo s pristankom Moskve in s tako pristojnostjo, ki jo bo dovolila Moskva. Tako bo tudi bodočnost administracije ZN izročena na milost in nemilost komunističnega bloka. Ameriško javno mnenje se zmeraj bolj peča z vsemi temi dejstvi. Ne da se motiti po trenutni diplomatični takti-•ki naše administracije, ki uradno še zmeraj obeša velik del naše zunanje politike na usodo in delo ZN. Kdor je prebiral na primer komentarje našega vodilnega časopisja o Ken-nedyevem govoru pred generalno skupščino ZN, je lahko opazil, da so komentarji zmeraj vsebovali tu mnogo vprašanj. Kako naj se Amerika tako močno veže na ZN, ko vendar ta organizacija pada v vedno večje težave? Počemu ji nalagati nova bremena in nove naloge, ako ni zmogla niti sedanjih, ki so bile povprečno veliko manjše? V komentarjih smo brali zaenkrat samo vprašanja. Morda bo prišel kmalu čas, ko bo morala naša administracija tudi začeti dajati odgovore nanja. Takrat se ne bo mogla sklicevati na pobožne želje in prazne upe, kajti časi bo Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) ^<>O<>C>C><>O<>C><>C>O0OOCOC><>COOO$><‘XX>C>^<>0OC>OOOC<>O<>C><><><>C<><>C><>C> La Salle, IR. — Kaj je novega ko, čež, da ta tira svet v te na- pri nas im okrog nas? Dosti no. veiga — tako kaikor po drugi kra. jih. V teh zadnjih tednih govorimo mnogo o nevarnosti voj. ne radi Berlina. Starejši ljudje, ki smo bili priče že dvema velikima vojnama, nekam zamišljeno gledamo na vse razne napovedi im razna politična prerekanja in prepire, ki postajajo bolj im bolj ostra in napeta. Pa tudi mlajši ne zgleda j o preveč veseli. Prav o tem sva pred kratkim govorila s sosedom Jožetom, kateremu sem pomagal obirati ma njegovem bregu jabolka in sva pod jablano malcala in pila zraven sladki jabolčnik, ki ga je teden preje naprešal Jože. “Kaj bo, kaj bo iz vsega tega Matevž?” — je nekam zaskrbljen vprašal Jože im mi zraven pripomnil; “Moj zet ima 22 let in se je komaj poročil, je že dobil obvestilo, da se ima javiti.” “Ja, ja, odločno so začeli govoriti in odgovarjati v Wash-ingtonu in grobo in izzivalno rohni Hruščev. Kako dolgo se bo vleklo vse le okrog besed je seveda uganka za vse. Lahko se vsak čas komu kako nerodno za. reče in začne lahko pokati.” Odgovorim jaz. Oba sva bila nekam resno zamišljena glede teh političnih prepirov, ki ne obetajo drugega svetu, kakor ogromen požar in splošno uničenje. Na Zapadu im Vzhodu javljajo mobilizacije — preizkušajo moč in učinke novih nueklerskih bomlb in druga orožja. Za šalo s tem ne igrajo. Ko sem bil zadnjo nedeljo pri maši, so pred menoj v klopi sedeli štirje krepki fantje, vsi sko. ro po šest čevljev visokij krepke čvrste rasti. Morali so biti okrog 20 let stari, tako sem sodil. Ko sem jih gledal, mi je na misel prišla vojna in nekaj mi je govorilo: Glej, kako lepi fejtst fantje so — pa najibrže za vojno so zrastli . . . Pred puške, bombe in drugo morilno orožje bodo morali. Ali matere rodijo take le junaške fante samo za vojne? Joj, joj in koliko Jih bo moralo v vojno službo, če nastane vojna in koliko se jih ne bo vrnilo več! Hudo je bilo v zadnji vojni — kaj bo še le. zdaj, če nastane vojna!!?? Ali komunisti, ki podžigajo po svetu prepire, da bi v teh zadušili in uničili vsako demokracijo in pravo ljudsko svobodo, kaj naj na to mislijo? Ali so le pijani od upanja, da je bo so prašiči zdaj dragi, bo imeno- vani farmar ta pridelek dobro petosti. Očitajo ji, da je imperialistična, da podpira po svetu kolonizem im da ji gre le za do-bičkanosen “kšeft” po svetu. Ta Amerika bi rada vse pospravila v svojo “malho,” so vpili ne. kateri v Beogradu. Na drugi strani, so se pa menda spomnili in zavedli, da ta “sebični” stric Sam, jih že nad petnajst let podpira z dolarji in raznim blagom. In pri tem so “poribali” malo nos, se spomnili in zavedli, da ta “sebični” stric Sam, jih že nad petnajst let podpira z dolarji in raznim blagom. In pri tem so “poribali” malo nos tudi gro-bemu Hruščevu zakaj se je spo. zabil in šel zopet obnoviti pre-izlkušanje novih nuklerskih in drugih bomb in drugega orožja. V čudnem položaju so bili. Tito, tipičen Ličan, ali kar je že, je pel njegove “levite” Ameriki in Hruščevu, a brž se je spomnil, da Hruščev ima za enkrat dolgo močno roko in da ga lahko prime za ušesa, je proti Moskvi v svojem govoru pomižkmil in izjavil, da mu je razumljivo, da Hruščev ni imel druge izbire, kakor obnoviti preizkušanje novih bomb, itd. Pravi junak in politični lisjak iz Like! Tako gre wet skozi politične težave, ali bolje godlje zadnje tedne. In v takih godljah lahko nastane vse. * DRUGE ZADEVE MED NAMI, potekajo nekako po starih tirih življenja. Pomladi se je nekaj delo odprlo in je bilo več delavcev zaposljenih pri raznih delih. Nekaj se je izboljšalo. Nekaj pa zopet poslabšalo. Tik pred Delavskim praznikom je tu v La Salle zaprla svoja vrata za stalno tvrdka The La Salle Garment Company, ki je tu poslovala nad 10 let na 101 Wright Street. Zaposlovala je 87 oseb, med tem 85 žensk in deklet in 2 moška. Tvrdka je izdelovala razna ženska oblačila. Tvrdko je obratovala in lastovala znana družba R. & M. Kaufman. Razlog je menda ta, da business zadnje čase ni menda preveč uspeval. Drugega pojasnila niso podali. Za malo mesto, kjer zgubi 87 oseb delo in zaslužek, že precej pomeni. Stavbinska dela in razna javna dela, kot gradnje in poprave cest in potov še trajajo. Odkar je več naročil za razne cin-kove izdelke je upati, da bodo tukajšne cinkarne obratovale. Tudi cementne tovarne so zadnje vnovčil, ko bodo pujski dorastli j za prodajo. Drugi dan po dogodku, pa so' nekateri čitatelji obvestili urad' časopisa, da ta dogodek, ni rekordni dogodek za povrg na j večjega števila mladih pujskov. James Thompson, urednik far-marskega magazine, je poročal pred leti, da je svinja “Yorkshire” pasme povrgla 28 mladih pujslkov in da to je narodni rekord. * NEKAJ O TEM IN ONEM: — Kateri gib s svojimi telesnimi udi človek najhitrejše lahko izvrši? — Odgovor: Pomižek z očesom. — Katero mesto Združenih držav Severne Amerike je zdaj najgloblje na jugu? — To je zdaj mesto Honolulu na Havajih, odkar so Havaji postali 50. zvezna država naše Unije. — Katero slovito ameriško poslopje Z. D. ima 17 milj hodnikov? — Poslopje Pentagon v Washington, D. C. — Ko so Zdr. države odkupile od Francipje ozemlje “Louisiana Territory” za 15 milijonov dolarjev leta 1805, po čem jih je stal vsak aker tistega ozemlja? — odgovor: Okrog 4 cente aker. — Dovolj za danes, pa še drugič kaj. Matevž. ČE VERJAME,TE AL' PA NE dočnost njihova in da je njih ura mesece bolj zaposlene, napočila in jim ni mar, če nasta.l * FARMARJI SE POHVAL-nejo še tako visoke človeške žr- NO IZRAŽAJO po tej okolici o tve, kakoršnih še ni bilo, samo'dobro obetajočem pridelku koda zmagajo. Verjetno je, da so 1 ruze in fižola. Fred Painter, taki, saj še ni pozabljeno, kaj so farmarski svetovalec objavlja izjavili v komunistični revolu- [ da naš okraj z okolico bo imel ciji v Jugoslaviji, da če tudi še letos nad 30,000,000 bušljev ko-toliko ljudi pade in če tudi ne! ruze. Tudi pridelek fižola bo ostane več kakor 20,000 ljudi v' clbilen. Prizadet pa je pridelek Sloveniji, samo da je zmaga. j alfalfe in detelje radi suše, ki je Dal Bog, sedanjim voditeljem. vladala pomladi po tej okolici, držav in narodov pameti! j Tudi razen mrčeš, najbolj kobi- Hruščev in Kitajci govore lice so naredile alfalfi in detelji ošabno. Računajo, da imajo do. J veliko škodo, volj človeškega materiala. Ma-1 * IZREDEN DOGODEK se je le komunistične države, posebno' dogodil farmarju Tomu Walgen. tiste, katerih voditelji niso bach, blizu Oglesbya. Svinja do preresni. Takrat seveda bo nastopil čas, da naša dežela Preve^ pokorni Hruščevu in nje.j“Duroc” pasme, mu je povrgla preoceni odnose do ZN. Ne bo to lahka operacija, bo zve zana z razočaranji na mnogih vidnih političnih mestih. Preocena bi naravno ne imela nobenega smisla, ako ne govi komandi, so pa v bojazni. 21 mladih pujskov. Vsekakor To so pokazali v Beogradu. Da visok pridelek za prašičjerejca. bi pa kdo ne sodil, da so pravo- Tukajšnji dnevnik DNT je pri- bi bila zvezana Z vprašanjem, kaj pa sedaj. Da diskusija 0|vel1ni komunisti, so nekateri v nesel sliko svinje in 21 mladih naši zunanji politiki ne bo takrat morala tolči v prazno, za govorih “peglaii” Ameri. pujškov, ki so ravno sesali. Ker >QOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOO JVa željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestatvkov pok. urednika J. Debevca. — Vred. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO SULO-fl-flO Koneerl v Chicagu Chicago, IH. — Z jesenjo se zopet pridno prireditve in kul- turno udejstvovanje. Mladinski zbor, Iki ga sestavljajo slovenska dekleta in fantje iz Chicaga, ki študirajo na višjih šolah (High School) in univerzah, se že dolgo pridno pripravlja na jesenski 'koncert, ki ga bo priredil v soboto, 21. oktobra, ob 7:30 zvečer v veliki svetoštefanski dvorani. Letos si je Mladinski zbor naložil težko nalogo za ta koncert. Poleg narodnih in umetnih pesmi bodo predvajali v skrajšani obliki Smetanovo opero Prodana nevesta. Kakor znano, je opera Prodana nevesta zložena v narodinem tonu. Peli jo bodo v slovenščini. Vsi prijatelji slovenske glasbe in besede vabljeni! P. Naš slavni gemištar se je močno upiral, da je zvlekel vlak proti Borovnici in naprej proti Logatcu. Lezel je tako po polževo, se mi je zdelo, da bi bil v Borovnici lahko izstopil, jo ubral gor čez Pokoj išče na Menišijo, tam pri Cencovih komodno spil en brizganec, zavpil še Blažono. vi Mici en iskren “adijo pa zdrava ostani,” jo ubral čez “čisto stari” na Rakek, pa bi bil še prej tam kot gemištar. Naslonil sem trudno glavo na steno, da mi je potrkavala ob trde deske z gibanjem vlaka. Spanec je bežal od mene. Mižal sem in pred dušnimi očmi se J'e vrstila slika za sliko o mojem dotedanjem življenju v domovini. Bogve, če te bom še kdaj videl, ljuba slovenska zemlja, skromna in pretesna za vse svoje sinove in hčere, pa vendar do. movina, ki je samo ena in edina. Zapuščal sem domača tla in toliko ljubih prijateljev. Zaskrbelo me je, zdaj prvič, kako bo prav za prav šlo v tujini, ko bom moral stati na svojih lastnih nogah. Saj dotlej nisem še prav nič skusil, kaj je življenje. Nikoli me ni skrbelo, kam bom jutri položil svojo glavo, pri kateri mizi bom segel po žlici. Kveč-jem: kaj bo v Skledi. Največja skrb je bila, kako bomo prebili nedeljo, da bi česa ne zamudili. Odslej bo pa to drugače. Najti si bom moral delo, streho in hrano. No, sem mahnil z roko in odpadil temne skrbi, bo že ka- Koncerf pevskega zbora “Slavček” Cleveland, O. — Venček slovenskih pesmi iz slovenske opere “Gorenjski Slavček” nam ogreva srca, kadar ga poje zbor ljubljanske opere, ki ga večkrat lahko poslušamo na naši slovenski oddaji. Ta venček slovenskih pesmi iz najbolj priljubljene slovenske opere skladatelja Foersterja ima na sporedu pev ški zbor “Slavček.” Izvedel ga bo s spremljavo orkestra, pri katerem sodeluje priznana slovenska pianistka ga. Vera Siejko-Milavec. Zbor nam bo tako s svojim koncertom v nedeljo, 22. oktobra, ob 3:30 v veliki dvorani Sv. Vida pripravil poseben užitek. S svojimi dosedanjimi koncerti je ta mladinski zbor dokazal tolikšen napredek, da bo vsem ljubiteljem slovenske pesmi iz-vedba tega venčka in drugih prelepih melodij, ki jih bo zbor zapel brez orkestralne spremljave, v posebno zadovoljstvo. Zbor se nadvse vestno pripravlja, vadi Skupaj z orkestrom in želi podati ta koncert v veselje vseh. Za prigrizek in žejo bo obilno poskrbljeno. Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Ob zvokih Toniklijevega orkestra pa se bodo ogrela srca vseh. Slovenci, pridite v nedeljo na ta tako obetajoči koncert! i A. S. Rekordna brzina Priznani rekord v brzini vlakov s parnimi lokomotivami je bil dosežen leta 1905 v državi Ohio. Znaša 127.06 milj na uro. -------------o------ Slov, narodni im v Pills burgu praznuje HO-feš co obstoja Pittsburgh, Pa. — Slovenski narodni dom na 57. cesti slayi v nedeljo s slavnostnim banketom pol istoletja svojega obstoja in dela. Slovesnost se bo začela v nedeljo, 22. oktobra, popoldne ob 3:30 v domovih prostorih. Pripravljalni odbor je sestavil lep spored, ki bo podan v navzočnosti mestnega župana Josepha Barra, W. Harta od Unije jeklarskega delavstva, M. Pav-lalkovicha od KSKJ in drugih vidnih osebnosti. Pri sporedu bodo sodelovali pevsko društvo Prešeren, pevski zbor iz Sharona, Pa., Violet Ru-persich iz Chisholma, Minn. ter verjetno Frances Rosenberger in Stella Peltz iz Ambridge, Pa. Za ples bo igral Eddie in njegovi fantje iz Latrobe, Pa. V Slov. nar. domu na 57. cesti se zbira 13 različnih bratskih in drugih organizacij, ki imajo skupno preko 3,000 članov. Na proslavi bo navzočih 14 ustanovnih članov SND, med tem ko jih je 132 že pomrlo. Slov. nar. domu k preteklemu delu čestitamo in želimo, da bi ostal še dolgo središče in steber slovenstva v Pittsbrughu. AD. Irski parlament izbral Lemassa za ministrskega preosednika DUBLIN, irska. — Irski parlament je pretekli teden pooblastil dosedanjega vladnega predsednika Lemassa, naj sestavi novo vlado. Za Lemassa je glasovalo samo 70 poslancev njegove Fianna Fail stranke in pa dva neopredeljena poslanca, 68 poslancev je glasovalo proti. ko, saj Amerika je velika, pravijo, za enega bo še vedno prostora. Kakor na romarskem vozu, kjer se je dobil še vedno prostor za enega, čeprav je bil že natrpan. Naj bo že tako ali tako, domov ne bom pisal po denar, pa če bodo magari drva sekali na meni. Tisti Grmikov ponos bi mi tega ne dopuščal. Sam sem si izbral to bodočo pot in z lastnimi nogami bom stopal po nji, drugače ne more biti, sem odločil. Rakek!” sem zaslišal zunaj glas sprevodnika. Torej od tukaj naprej bom gazil v celo. še lahko skočim z vlaka in jo pobrišem domov. Doma bi potrkal na okno pri sestri Francki. Vsa v skrbeh bi vprašala, kdo da trka. Povedal bi ji, da sem jaz. Na smrt bi se prestrašila in goreče dihnila, naj bo Bog milostljiv moji duši, ki se Je prišla mantrat domov. Saj ne bi mogla verjeti, da sem živ in zdrav, ko me že nekaj dni spremlja njena molitev na poti v Ameriko. In če bi na kak način prepričal sestro, da sem iz mesa in krvi, bi se drugi dan ne smel pokazati na vasi. Če bi me Blažonova Mica ugledala, bi se na vsa usta režala in vpila, da bi jo vsa vas slišala: “Glej ga no, Jaipoka Grmkove. ga, je že iz Amerike! Saj ni prišel rad, ampak so ga gotovo po župi poslali domov, guncveita. Je že kaj našpilal, zmene!” In kakšne bi počela Cencova Olga, ko bi me zagledala! Prispodo-foila bi me Podliipkinemu Lovre-tu, ki ni šel niti v štacuno sam, če ni mati ves čas stala pred hišo in pazila nanj. Vztrajal sem na vlaku, da jo potegnil z Rakeka in tako zaprl vrata za seboj. Da sem le to še premagal, zdaj bo že šlo, sem si mislil in strašno sem bil ponosen sam nase, ki sem tako odločen. Morda mi pa ne bo šteto v napek, če se obtožim in izpovem, da je bila tista moja odločnost zelo šepava. Kar bo, bo, sem se odločil in začel misliti kaj bolj veselega. Na Rakek bodo še, vedno škripali težki vozovi s trami in ža-ganicami. Z Rakeka bodo stokali naloženi vozovi z raznimi potrebščinami. Vozniki bodo, kakor doslej, ustavljali pred gostilnami, se bahali, hvalili vsak svojo vprego, pili in kleli. Na misel so mi prišli ložki furmani, ki so vozili vino z Ra-keka. Po cele vagone so ga na* ročili gostilničarji in vozniki s° ga vozili domov na legnarjih. Joj, takrat je bilo življenje vse od Rakeka do doma! Vozniki so imeli več pijače, kot pa marsikatera gostilna ob poti. Pa ga niso kupili, še daleč ne! Obroč na sodu so nekoliko odmaknili) nabrtali sod in si ga natočili v barigle. Potem so pomaknili o-broč na prejšnje mesto in nihče ni vedel, da je v sodu zmanjkalo vina. Saj se lahko spotoma posuši, ali ne? Voznikov vendar ne bodo dolžili, bi ne bilo zdravo. Bi se lahko primerilo, da bi rektli gostilničarju, če bi se upal podvomiti na njih poštenost, pa pojdi sam po vino, če s'-tak! Toliko je bilo vina, da so ga pili kar iz klobukov. V gošči, ki je med Polico in Ložem, so ga imeli vedno spravljenega p°d škarpo nekaj barigelj za žejo-To vam je bilo življenje, bi rekel in marsikateremu tedanjemu vozniku postane še danes vlažno v ustih, kadar se spomni na tisto. Ložane vprašajte, so bili Zraven. me je iz Minnesote epom Lavričev France nik “Daj no, povprašaj Urbiha ali žnidaršičevega Franceta, ali Pa kakšnega drugega Ložana, kak° so vozili vino z Rakeka.” Ko sem v mislih pohvalil l°z” ke voznike, da so znali izra biti — Plastične- igralne karte so začeli izdelovati -okoli leta 1900. Nova vlada ima tako majhno | lepo priliko, sem se spomnil tu večino, da politiki računajo s di veselega’dogodka, ki sem g* tem, da bo sedanji parlament doživel v tistih krajih. Bom ju' kmalu razpuščen, morda ze za- J tri povedal, kako sem šel kupil četkom prihodnjega leta, kajti v Olševek v Ložki dolini telic*3 sedanja vlada nima nobene pra- in kako sem ga peljal dom°v a3 ve večine, vladna stranka pa. Menišijo. Zdaj, ko se voz’113 kot se vidi, noče nobene koali- proti Trstu, se lahko še o tc!l1 cijske vlade. pomenimo. / SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO ... s Cunard veleladjami do Cherbourga Za udobno 5-dnevno potovanje v Jugoslavijo to zimo—mogoče da preživite Božič z vašimi dragimi—potujte s stabilizirano opremljeno Queen Elizabeth ali Queen Mary! Vaše ladijske počitnice se zaključijo s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in priliko, da spotoma obiščete Pariz. Vaša karta vključuje Cunardovo izvrstno postrežbo in hrano (glejte za Vaša priljubljena jugoslovanska jedila!) in zabavo na ladji, kakor tudi 275 funtov proste prtljage. Prihranite na znižanih sezonskih cenah in 10% popustu vožnje tja in nazaj. Prihranite še več . . . preživite 21 polnih dni v Evropi ... s Cunardovim novim Izletniškim planom za potovanje tja in nazaj, ki velja za vsa potovanja v Evropo med 1. novembrom in 28. februarjem. Izletniške cene v 1961, do Cherbourga in nazaj: Turistični razred od $301; Kabinski razred od $396; Prvi razred od $617 (cene malo višje v 1962; vse cene z dodatno francosko pristaniščno tak-so.) i f.missmmmmsa obližite vašega lokalncga^potuiškega agenta, da vam posreduje potovanje prav do vašega cilja! ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA Čas I. Razred II. Razred Beograd 31 ur $36.70 $23.85 Zagreb 24 ur $33.50 $21.70 Ljubljana 21 ur $32.10 $20.65 ■ DOBITE VASE DRAGE V AMERIKO! Cunardova predplačana služba je priročna, zanesljiva. 1’omaga vam z ureditvijo vseh podrobnosti odhoda, prihoda, potnega prostora — nudi osebno pomoč emigrantom. Znižane cene za bona fide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra. CUNARD IVAN PREGELJ: Bogovec Jernej bogovec se je zdramil in zdrznil. Stopil je za korak bli-že k cerkovniku in rekel: “Ali ga slišiš? Pa si rekel, dk nori za bogovčevo hčerjo?” “Tako sem povedal, kakor je povedal oče,” je odvrnil cerkovnik. “Nori. Pa dekle je obsedeno.” ''Moja hči ni obsedena!” je v3kliknil ostro bogovec. ‘Tvoja hči? Bogovčeva, sem rekel,” je zijal cerkovnik. Na-Pa se mu je zasvitalo: “Kaj, ti da si?” ‘Sem,” je odvrnil jasno pre-dikant in pomeril onemu lice Postavo, čudna moč mu je Vzrastla. A tudi cerkovniku je igrala mirna službena odloč-n°st v očeh in je rekel sirovo odkrito: . ‘Saj se ne bi čudil, nu, če te Je hudič dvignil v zvonove, bi rekel moj oče. Njemu ste re- 2£di vrvi, meni jih ne boste, Pravim jaz. In če se mi takoj 21(3 spraviš dol, prijel bom sam!” Zadrhtelo mu je v rokah, s aterimi se je oprl v zvon, da Jo zamolklo zabrnel. Predikant Jo nemo utonil pred njim na Jestve v stolp. ‘Saj mi je resnico povedal, Gorski stražar Treiberjev,” je Mrmral. “Hudič je bil, ki me j® ^zdignil v zvonove po du-ovino, ki je nisem imel, ne.na-Vldni, lajavi, trikrat lažni, hu-K> hudič, hudič.” , Cerkovnik je zvonil. Težko Jo Padal glas nad ceste, ulice 111 strehe v mestu, ki je tonilo v arraku. Cerkovnik je pridr-zvon. Jek,nil je še nekaj-v M v zadnje njegove besede: ( ^daj in ob naši smrtni uri.” a Amen!” je odgovorilo z ' d Zvonov in pred cerkovnika £ trknil človek in se postavil kdupim nasmehom obenj, kim . rski Catuljica,” je vz-0(j1 cerkovnik, “ti torej si , PM lutrovcu v zvonove? Ta-Urežeš?” kjj e§nil je roko, da bi pogra-. °Pemu v skuštrane in sršeče T , ‘ n oru mu je glavo naproti Ve, Ghil’ kakor da se sam za-d; da je zaslužil kazen. Bil °trol!Zek Zarastel človek bolj ]f>+°KU Podoben nego trideset-r,ernu možu. tom,dPitemu kovaču pod mes-1-jUj oe je bil redil. Očeta so mu na ^ v nedeljskem pretepu bož.aiovški loki, mater mu je Je t)Ja °*:>last vrgla v Savo, ko Pri ra^a’ Sam Je padel iz zdiča ko kamor so ga položili, G devali cčeta na mrliški EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška bil pošalil z njegovo bedno in nakaženo postavo, da je prava čatuljica. Ime se je otroka prijelo in ko je dorastel, že sam ni več vedel, da je njegovo pravo ime Tilen. “Zakaj si mu odprl, zakaj?” je strahoval mladi cerkovnik pohlevnega reveža. “Bal šeni se ga,” je odvrnil Tilen. “Bal?” se je začudil cerkovnik in Se z zadoščenjem pomeril z onim. “Jaz se treh takih ne ustrašim,” je menil in pozabil svoje stanovske strogosti. “Pojdiva,” je velel nato. “Pa da mi kaj takega ne storiš več. Za to te ni redil moj oče in še meni priporočil. Če ješ moj kruh, ga zasluži ali pa si preberi.” Tiho je utonil Tilen pred cerkovnikom v stolp. Godrnjaje je sledil gospodar. Ob tretji lestvi v temi pa je obstal in dejal sam zase; “Tu menda je priletel ob steno tisti nesrečni hlapčič. Pasji oče, lutrovski! Ali se mu ni obrnilo srce, ko je plezal tu mimo? Ubogi otrok. Nad očeta naj pride njegova kri in če je otrok res videl, da se mu je hudič popačil znad zvonov, preden je padel —” Sredi besede se je cerkovniku čudno posvitalo v glavi in je vzkliknil: “Čatuljica! Odkdaj laziš nad zvonove?” Tilen pod cerkovnikom je obstal in ni odgovoril. “Molčiš,” je menil cerkovnik, “pa ti zdaj jaz povem, kako je to. Bojiš se lutrovca z Brda? Saj se ga lahko. Sina si mu ubil.” “Sam je padel,” je zaprosil Tilen. “Padel je,” je rekel cerkovnik, “pa zakaj? Poslušaj mc! Tebe je zagledal nad zvonovi in morda si se mu celo popačil, k»n” . *!« “Rezal je vrvi,” se je opravičil nedorasli. zveza v Ameriki P. Odilo, O.F.M.: Na Tahitskih oiokili Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: |OHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 178’15 Neff Rd., Cleveland 10, O. GL zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH GRDINA, 6205 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Tretji nadzornik: JOFIN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fu'llerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gagdenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 4-3345 Na Havajskih otokih smo pristali za dva dni in eno noč. V soboto 23. sept. opolnoči smo odplavali naprej po široki morski cesti. O le naprej, o le naprej! V četrtek 28. sept. zjutraj na vse zgodaj smo obstali na Tahitskih otokih, kjer smo se zopet mudili dva dni in dve noči. Bilo je dosti časa, da smo si zanimivosti in lepoto kraja ogledali. Če sem rekel, da so Havaji biser iz nebes, potem moram reči,'da so Tahiti raj, paradiž. Havajske otoke in Tahitske bi lahko primerjal z našim Bledom in z Bohinjem. Havaji so lepi, zelo privlačni, odbija pa ona pretirana noblesa kot na Bledu, samo da je na Bledu še hujše, ker tam kar mrgoli policije radi visokih državnih glav. Zato se človek veliko bolj domače počuti v Bohinju, kjer je ostalo vse pri starem in ima jezero ter vsa okolica sliko preprostosti in prijet- Viuska trgalev v iirardai Girard, O. — Zadnjič smo poročali, da bomo skupno s SžZ pripravili za 7. oktobra Vinsko trgatev v Slov. nar. domu. Za-raldi raznih nepredvidenih težav smo prireditev prestavili na 21. dktdbra v istih prostorih. Pripravljata jo Podružnica št. 4 SMZ in Društvo Bistrica št. 42 SDZ. Pričetek plesa bo ob 8:30. Igral Pričakujemo tudi,^ da boste pribo znani J. Umekov orkester. V obilni meri bo poskrbljeno za dkiusen prigrizek in dobro pijačo. Podružnica $L i S!dZ Cleveland, O. — Ko smo na zadnji seji naše podružnice preudarjali, na kak način bi mogli pridobiti več novega članstva za podružnico, smo prišli soglasno do zaključka, da je treba vpeljati več življenja in družabnosti na naše seje. Zato bomo imeli na naši prihodnji seji v soboto, 21. oktobra, malo zabave. Upam, da bo naš tajnik preskrbel veliko število članstva, Tudi Tahitski otoki so bili večkrat odkriti. Videli so jih, malo pogledali ter so odšli in pozabili na odkritje. Že leta 1595 je nekaj teh otokov videl in odkril na svoji morski vožnji Španec Mendana. Potem je prišel na te otoke leta 1616 mornar Le Maire; potem leta 1722 Rog-gewein. Toda vsa ta odkritja niso dosti pomenila. Največji mož za vse te otoke: Havaji, Tahiti in tudi Novo Zelandijo je kapetan Cook, ki se je izkrcal na Ta-hitih leta 1769. Anglež seveda. Imel je poslanstvo, da z otoka opazuje prehod zvezde Venere — mi pravimo Večernice — preko sonca. Na kraju, kjer je to opazoval, je postavil spomenik: velikansko zvezdo. Zraven je zdaj ogromen in visok stolp: morski ali obrežni svetilnik. O-boje sem videl. Cook je bil popolnoma prevzet od lepote otokov. Izrazil suše na soncu, potem iz njih idelajo olje. Cvetlice niso tako bogate kot na Havajih, toda naravne so, kot jih je Bog dal, havajske so preveč izumetničene. Tahitske so se mi mnogo bolj dopadle. Kdo pa prebiva na Tahitskih otokih? Pravi domačini so Poli-nezi ali Polinežani (Poloynes-ians!) To so močni ljudje, zelo živahni. Ženska v moči in gibčnosti nič ne zaostaja za moškim. Nobenega dela se ženska ne u-traši. Polinežanove mišice so skrite pod kožo, nevidne so kot mišice mačke. Telesno niso to veliki ljudje, bi prej rekel majhni, toda telo jim je čudovito enakomerno ali simetrično zraščeno. Telo mu raste kot iz kakšne lire, ozko v pasu, pa široko v prsih in ramenih; glava mu je skoraj umetniško nasajena na vrat, njegove noge pa so noge plesalca. Največja posebnost teh ljudi so izredno jasne in svetle oči. Pravijo, da ima samo še antilopa tako zapeljive oči kot Polinežani. Vsako oko ima pa črno streho, obrvi kot bi bile naslikane. (Dalje prihodnjič) MALT OGLASI ne domačnosti. In Tahitski otoki se je: “Težko bi našel kje na Na prireditev sta vabljena so taki. Havaji spadajo seveda pod Združene ameriške države, niso tako daleč od Kalifornije, če vzamemo po ameriško — ne čisto 3000 milj; Tahiti spadajo pod Francijo, kjer gotovo ni takega blagostanja. Francozom tudi precej očitajo, da Tahitske otoke preveč “''zanemarjaj o ter jih samo izžemajo. Morda je to po eni strani resnica, najbolj se to pozna na mestnih ulicah glavnega mesta Papeete, kjer moraš zelo paziti, da ne stopiš v mlako, ali pa te grdo poškropi mimoleteči avto. Po drugi strani pa se vsaj povprečni človek, zlasti frančiškan, v tej preprostosti veliko laže znajde. Tahiti so nekako na pol pota morske vožnje med San Francisco, California, in med Avstralijo. Tahitski otoki obsegajo površino cele Evrope, seveda zemlje ni toliko. Četudi spada pod Tahiti kakih 120 večjih in manj- glavna odbora obeh organizacij vage sorodnike, sosede in pri- šli vsi mladi in stari, ki vas še notge drže. Naše seje so kratke, pa po svoje tudi zanimive. člani, naša naloga je; da pri- j^h otokov, bi ozemlje vseh teh peljemo vse Slovence pod zasta-1 merBo toliko kot ameriška dr-vo Slov. moške zveze. Vprašaj, žava Rhode Island.______________ in seveda tudi vse članstvo. jatelje, če so že člani. Če niso plača $100 posmrtnine, podružni. božjem svetu večje naravno razkošje kot tu.” Neki Bougainville pa je vzkliknil, ko je opazoval Tahite: “Mislil sem, da hodim po nebeških drevoredih!” Drugi opazovalec pribije: “Kaj veli-častnejšega še nisem nikoli videl!” Nadaljna izjava o Tahit-skilf otokih je: “Najlepše, kar je Bog ustvaril, kaj lepšega in milejšega ni mogel ustvariti, četudi je vsemogočen.” Pa kaj je tako lepega na teh otokih? Ti nešteti morski zalivi in dva si nista enaka! Le na otoku Moorea — da ne bo kdo bral Murija — izgovarja se ostro M-o-o-re-a! imajo dva zaliva, ki jima pravijo “dvojčka”. Sta res zelo enaka. Lepota Tahitov je celo morsko obrežje. Iz morja pa rastejo visoke gore; najvišja gora — Orohena — je samo par metrov nižja kot vrh našega Triglava. Torej so gore precej visoke. Med gorami so prekrasne doline s potoki, rekami. Vse je bujno zeleno in povsod se razširja vonj najlepšega cvetja. Skoraj ni dneva, da bi nič ne deževalo! Gore so do vrha zele- Stanovanje oddajo štiri neopremljene sobe, spodaj, oddajo na 7502 Donald Ave. Kličite EX 1-8562. —(204) Delo išče Ženska srednje starosti išče hišno delo v manjšem gospodinjstvu. Kličite HE 2-3054 od 9. dopoldne do 3. popoldne. -(20°) Stanovanjc se odda Pet neopremljenih sob se odda na 1111 E. 76 St. telefon HE 1-1627. (—203) Stanovanje oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje, zgoraj, z garažo oddajo na 16102 Holmes Ave. za $75 na mesec. Samo odrasli! (200) Naprodaj Pralni stroj, hladilnik, kuhinjska miza, peč na plin, ki greje 4 sobe. Na 1387 E. 52 St. —(200) Naprodaj Avtomatični plinski grelec za 5 sob “Thompson Automatic” kakor nov na 1055 Addison Rd., Mrs. Moore, ali kličite 361-6874. (201) 0— Znani pisatelj Upton iSinclair grabi na svojem domu v Monrovia, Calif., listje. jMož 'je star že 83 let, >pa je <še vedno trden. j to je večerja. Ko je vse končano, je tema in venec luči obda mrežo, ki je okoli barak. Zimska noč je tukaj, zgoraj v gozdu je vse tiho. Žaga in sekira molčita. V baraki je obupen mraz in ženske se stiskajo skupaj. Silva ima ležišče s Pavlo in Lucijo. Želele so biti skupaj. Vsak večer šepetajo. — Tukaj mi je lažje kakor v Teharjih — pravi Pavla. — Delo je težje, toda zima ni večna. Toda vsaj Dunje ni in tistega pregrajenega prostora.— — Dunji se ne godi slabo — reče Lucija. — Takim se vedno dobro godi. — Silva jima pusti govoriti, človeku v hudem ostane samo govorjenje in sanje, ki jih pač pripenjaš na negotovost. Jutri bodo spet romale v hrib in nazaj in zvečer bo pod koleni spet ta ostra bolečina. Kite so tako strašno napete. Najhujše so uši. Vse jih imajo. Ni pomoči. Prašek jih za nekaj časa prežene, nato se vrnejo. Uši in polena. Tega ne zmanjka. Na sveti večer, ko se je Silva po ledeni stezi lovila proti la-trini je slišala stražarja v uti živižgati Sveto noč. Pričela je jokati in je jokala vso pot nazaj, prav do barake. Brila je ostra sapa in zvezde so bile videti čisto ledene. Strogo je bilo v taborišču zavoljo obiskov in pošte. Tudi paketi so bili redki in Silva je od starih jetnic slišala, da če paket dobiš, je tako zelo obkra-den, da skoraj ni več vreden. Prepečenec puste, vse drugo odroma v stražarsko kuhinjo. Obiska v enem mesecu Silva ni videla nobenega, od pisem Pa je sama dobila enega od Viktorja in enega od Nataše. Iz Viktorjevega je spoznala, da njenega zadnjega ni dobil, iz Natašinega je dihala bolezen, namigavanje na Blaževo nervoznost in na samoto, ki jo čezdalje bolj čuti. (Dalje prihodnjič.) -----o------ ^miiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiMimiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKimmiiiiiiimiiiiiiiimiiiii^ 1 t NAPRODAJ | Ohijsko in kalifornijsko GROZDJE IN MOŠT Ohijsko in kalifornijsko grozdje in most lllllljif POMPEI WINERY 3090 E. 89 St. Dl 1-3183 pri, Harvard Jiiiiimimmiimimiinmmiimimmmimimiimimiimimiimiiimiimimiiiiimr HARE HEIGHTS POULTRY & GATERDSG 37330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: AH0Y HOČEVAR in SIH0VI Tek: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..DOOZ Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči H BnderKon 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene PRIMERNA DRUŽBA? 1— Znana pevka ^Metropolitan opere jv iNew \Yorku IJean Madeira se jel na ^počitnicah v Maria Zeli v Avstriji ispoprijateljila z josličem. ’{Njegovo naklonjenost isi :je pridobila is /sladkorčki kn drugimi “posladki.” ' . , VSEKAKOR POSEBNOST! — \Audrey .Hepburn, .znana filmska igralka, si je \naročila ?a Uetošnjo jesen posebno pokrivalo, ki \ga hosi /na sliki. \ \ Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SFiri SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija ^ v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od *,500.00 do $15,000.00. / K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote j) $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrU STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA eil7 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: .............................. Moj novi naslov: ................. MOJE IME: ........................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO jl/ffEDITATTONS OF A DESERTED 1Y1 CAPITOL HILL. Office building halls are very quiet. No one seems to be in a hurry any more. Most of the Congressmen leave at least a skeleton staff to take care of the daily come and go. I have a wonderful staff and we use the weeks in between sessions for holidays, for research, for preparation for the coming session. Over at the Capitol there is an indescribable bedlam. You see, the extension of the East front has made more space and some of that is to be turned over to the restaurant. For that we should rejoice. We have needed more room for some time. I believe the Speaker and the Vice President are to have rather handsome offices in the area. I hope they haven’t been overdone. Some of the offices downtown are so big one wonders at their usefulness. The third House Office Building, which has been under construction for several years now, has a vast expanse of steel and on one end some rather beautiful stone work is being put in. Some time ago when I asked the Speaker about it he laughed and said, “It will be about two years at least before anybody gets a look into that building, and you will have (he seniority that will give you the choice of practically any rooms you want.” As a matter of fact, I don’t want any of them if they will only leave me alone in my Old House Office Building with its high ceilings and its air of distinction. We shall see what we shall see. ANOTHER OF THE NEV FRONTIER’S “FIRSTS” Another of the New Frontier's “firsts” was H. R. 9169, the Supplemental Appropriation Bill which was passed In the closing hours of the 87th Congress, first session, last week. Under the system always followed, this Suj demental Appropriation Bill would not have been presented until after the second session convenes. t is incredible that within the first nine months of the *irst session—just weeks after the regular ppropriations bills had b-en passed, and with the new fiscal year only two and a half me iths old—thi- Administration found it necessary to request an additional Sl.1 billion in appropriations. This is an indication t: the Administration’s mounting spending practice which is expected to run up a deficit of close to $G billion this year. ^ our national debt continues to grow, the interest payments grow also, and they already exceed $9 billion a year. Even more devastating is the inflationary effect of such huge deficit financing which causes a further lessening of the value of the dollar and subsequent hardships on those with fixed incomes such as retired persons, salaried people, etc. ***** Ji FOREIGN SERVICE EXAMINATIC" ANNOUNCED Young men and women who would like to serve their country abroad in important and respected positions will be interested in the examination that will be given by the Department of State for appointment of Foreign Service Officers. The written examination will be held in Cleveland and many other cities on December 9th. Oral examinations will follow. But applications must be filed in Washington by Octe'i—- 23. The Foreign Service is charged with the responsibility of carrying out the foreign policy of the United States, keeping our Government informed of developments abroad, protecting American citizens and interests, and cultivating and maintaining friendly -eiations with peoples of other nations. Foreign Service Cff :;:'3 corve both in tbe Department in Washington and abroad. The assignments which a Junior Foreign Service Officer may be given overseas include interviewing of visa applicants, o' '' ing passports for American citizens, assisting in the administrative work of a post, and gathering information and preparing reports • ceV tain phases of economic and political developments. Annual starting salaries range from $5,G25 to $T” per year, depending upon the qualifications, experience, marital status and age at the time of appointment-To be eligible a candidate must be at least 21 and under 31 years oj age, and must have been a Unitea States citizen for at lea i 9 years-Because of the deadline, th0® interested should write immediately to The Board of Examiners for the Foreign Service, Department ° State, Washington 25, D. C.