JUTRA
Cena 1 Din
Grozeče poplave
VSE VODE V JUGOSLAVIJI V SPODNJEM TOKU NAGLO NARAŠČAJO. REKA BOSNA ŽE PRESTOPILA BREGOVE.
Ob zadrugarskem jubileju na Češkoslovaškem
Oči nas vseh so veliko preveč uprte na dnevne politične dogodke, in tako prezremo marsikaj, kar — bliže pogle-dano — igra v življenju narodov in držav odlično, morda prvo vlogo. Tako smo pri nas tudi skoro popolnoma prezrli velevažen jubilej v življenju češkega naroda, tridesetletnico Osrednje Zveze čeških kmetskih zadrug v Pragi, ki so jo nedavno praznovali- Ob tej priliki je izšla spominska knjiga, ki na 700 straneh velikega formata slika nele delo Osrednje zveze, ampak celotni razvoj češkoslovaškega zadružništva in s tem v zvezi tudi razvoj celokupnega narodnega, . zlasti pa kmetijskega gospodarstva. Ta slika je nad vse impozantna ter dokazuje, kako visoko more narod dvigniti sistematično in vztrajpo zadrujs-niŠko delovanje. Dokazuje pa tudi, da tudi v političnem življenju vodijo države oni stanovi, ki so gospodarsko najbolje organizirani in s tem tudi materi-jalno, finančno jaki-
Za to trditev je baŠ Češkoslovaška klasičen dokaz. Država šteje 13,613.172 prebivalcev. Od teh se bavi s poljedelstvom 37.20%, z industrijo in obrtmi 34%,	5-5% s financami in trgovino,
23-33% z drugimi poklici. Slovanski element je najbolj zainteresiran v poljedelstvu in vse važnejše kmetijske institucije so v slovanskih rokah. Kakpr vidimo, poljedelci ne tvorijo absolutne večine v Češkoslovaški in vendar nosijo agrarci v tej po velikem delu industrijski državi v njeni notranji in zunanji politiki prvo zastavo. To je posledica dejstva, da je silna organizacija kmetskega stanu tvorila iz njega prvorazrednega činitelja in glavno oporo vsake vlade.
Statistika kaže, da je kmet na Češkoslovaškem danes organiziran v 9572 zadrugah in da je bilo 1. 1926 (za poznejša leta še statistike niso zaključene!) v raznih kreditnih zadrugah naloženih 27.5 milijard Kč, v bankah in finančnih zavojdlh pa nad 30 milijard. Češkoslovaške ‘kmetijske kreditne zadruge razpolagajo torej z milijardnimi sredstvi in so naravno važen ČinitelJ v gospodarskem in državnem življenju.
češkoslovaško kmetijstvo se v glavnem deli na kulturo sladkorne pese (ki zavzema 18.25 odstotkov celokupne obdelane površine), kulturo žita (36.01%). kulturo žita mešano s kulturo krompirja (17.82%), kulturo krme (27-92%) in kulturo hmelja- Tekom zadnjih treh let se je dobivalo povprečno na hektar 16.4 q pšenice,' 15.7 q rži, 17 q ječmena, 16-4 q ovsa, 123 q krompirja, 271 q sladkorne pese, 17.23 q hmelja. Vrednost celokupne kmetijske produkcije na češkoslovaškem je v 1. 1928 znašala 24.250,000.000 Kč- Ta ogromna kmetijska produkcija je veleVažen faktor za trgovinsko bilanco države. V 1- 1926 jc bilo češkoslovaško kmetijstvo v zunanji trgovini aktivno za 1.570,000-000 Kč. Izvaža v prv: vrsti sladkor, slad, ječmen, hmelj in les, Češkoslovaška sladkorna produkcija zavzema na svetu drugo mesto.
Češkoslovaško. zadruEre (češke, slova
BEOGRAD, 13. marca. Stalno stop-Iejše vreme zadnjih dni je imelo za posledico naglo tajanje snega in leda, vsled česar vse reke naglo naraščajo. Led, ki je bil dosedaj v spodnjem toku rek stabilen, se je začel lomiti in kretati proti izlivu. Minulo noč so se začele po Savi in Donavi pomikati ogromne množine ledu, ki so se deloma zajezile in povzročile naglo naraščanje vode. Sava je sinoči ob 6. narnsla za 12 cm, do davi pa za na-daljnili 60 cm. Največja nevarnost je bila včeraj ob Dravi, ki je naplavila iz gornjega toka velikanske mase ledu in ogroža v spodnjem toku vse vodne objekte, zlasti mostove. Hidro-tehnični oddelki so dobili nalog, da
z vsemi sredstvi razbijejo jezove in tako preprečijo katastrofe. Tudi vojaštvo je bilo vso noč na delu in je večinoma odstranilo največjo nevarnost. Sava ogroža celo že beograjski vodovod.
BOSANSKI CAMAC, 13. marca. Reka Bosna je včeraj rapidno narasla, ker v gorovju sneg naglo kopni. Zvečer je že na več krajih prestopila bregove in poplavila okolico. Proti jutru je voda odnesla most med Modričem in Dobovjem ter dva nižje ležeča mostova pri Odžaku. Tamkaj je voda zalila vso dolino. Tudi Bos. Sa-mac je že deloma pod vodo. Sava pa ogroža zlasti sremsko pokrajino.
6Ieda!isče zgorelo
BUKAREŠTA, 13. marca. V Cralo-
vi	je nastal v gledališču požar, ki je cmalu objel vse poslopje. Divjal je vso noč in gledališče popolnoma vpe-pelil.
BUKAREŠTA, 13. marca. V torek postala velika trgovska hiša Siljeni v Jašu žrtev silnega požara. Pri reševalnih delih je neki gasilec padel z velike višine na tla in se ubil. Plamen je objel še tri velika poslopja v )ližini, ki so istotako pogorela do tal. Kasneje so našli pod ruševinami še dva gasilca mrtva. Materijalna škoda e ogromna.
Prijate3jska oosodba z Grško
GRŠKA VLADA ŽE PRIVOLILA V PODPIS PRIJATELJSKE KONVENCIJE Z JUGOSLAVIJO. — KARAPANOS POZVAN V ŽENEVO.
ŽENEVA, 13. marca. Davi je dospel semkaj odgovor atenske vlade glede njenega pristanka na končno redakcijo konvencij, sklenjenih med Grči-
0	in Jugoslavijo. Radi tega je bil grški zunanji minister Karapanos, ki se mudi v Parizu, brzojavno pozvan v Ženevo. Njegov prihod se pričakuje
Izpremembe pri prosvetnih oddelkih
BEOGRAD, 13. marca. Prosvetno ministrstvo pripravlja izpremembe in premestitve v šolski službi. Med drugimi bo izvršena izprememba tudi pri jrosvetnem odseku v Ljubljani. Dosedanji šef prosvetne uprave dr. Capuder bo vpokojen in imenovan na njegovo mesto bivši prosvetni Šef dr. Dragotin Lončar.
za nocoj ali jutri dopoldne. V krogih jugoslovanske delegacije sc zatrjuje, da so pogajanja obojestranskih ekspertov že definitivno zaključena ter da jc vse pripravljeno za podpis prijateljske pogodbe med Grško in Jugoslavijo.
Proračun sprejet
BEOGRAD, 13. marca. Sinoči sc je vršila dol?a seja ministrskega sveta, na kateri je bil po obširnem referatu dr. Švrljuge spirejet proračun za leto 1929/30, ki bo sedaj predložen še vrhovnemu zakonodajnemu svetu, nakar bo v obliki zakona podpisan in objavljen. O višini proračuna čuva vlada zaenkrat Še strogo tajnost.
Čičerinou položaj omajan
BERLIN, 13. marca. V poučenih krogih se zatrjuje, da je prišlo med Čičerinom in ostalimi člani sovjetske vlade do ostrega konflikta radi zunanje politike. Čičerin se mudi že dva meseca v Grunevvaldu v Nemčiji. Ofi-cijelno se sicer zdravi pri nekem spe-
cijalistu, na drugi strani pa se dozna va, da je njegovo bivanje v Grune \valdu neprostovoljno in da je tamkaj v gotovi meri konfiniran. Govori se, da ga hoče Litvinov popolnoma izpodriniti in trenutno je tudi res Litvinov pravi zunanji minister. V Čl-čerinovi okolici so zelo rezervirani In nočejo dati nobenih pojasnil.
Trockfj nakupuje posestua
PARIZ, 13. marca. »Petit Parisien« poroča, da jc Trockij kupil posestvo Tarasak pri Barceloni v Španiji. Ako bo to Francija dovolila, se bo naselil najprej v Montpelierju, kjer se bo dal tudi operirati, nakar odpotuje v Nico, kjer je že najel več sob v nekem hotelu. Sele koncem junija bi se potem umaknil na svoje posestvo v Španiji, kjer namerava ostati toliko časa, dokler se ne Izpremene politične prilike
v	sovjetski Rusiji.
6ospa Zubkou v konkurzu
BERLIN, 13. marca. Nad premože njem princese Viktorije, sestre bivšega nemškega cesarja Viljema, ki se je predlanskim poročila z ruskim begun cem in pustolovcem Zubkovom, je po poročilih iz Bonna uvedeno konkur zno postopanje.
ške in nemške) so organizirane v 10 zadružnih zvezah, med katerimi je naj-jačja omenjena Osrednja Zveza s 3069 članicami. Kako raznovrstno je zadružno delo na Češkoslovaškem, kaže zapet statistika. ki izkazuje kreditne zadruge In hranilnice, zadružna skladišča, zadružne mHne in pekarne, strojne in električne zadruge, mlekarske zadruge, nakupne In prodajne zadruge itd. Češkoslovaškega kmetijstva sl ni mogoče misliti brez zadružništva. Zanimivo je, da se je Osred-
nja Zveza v svoji zadrugarskl propagandi začela posluževati tudi — filma-Mi Slovenci, ki imamo med južnim: Slovani gotovo najstarejše in najbol; razvito zadružništvo, in ki vsled tega tudi najbolj razumemo ogromne naloge in ogromni pomen zadružništva v narodnogospodarskem življenju, moremo našim severnim bratom povodom njihovega zadrugarskega jubileja samo iskre no čestitati in želeti nadaljnega razma ha in razvoja«
V	meljskem razbojništvu
se zadeva poslednje dni nekoliko jasni. Včeraj je bil g. Ločntk v družbi nekega Mariborčana, ki je bil dan pred razbojniškim napadom po na-djučju nekaj časa skupaj z domnevanima zlikovcema — v Gradcu, kjer sta si na policijski direkciji ogledala veliko število fotografij eventualno v joštev prihajajočih lopov. V isto svr-10 pojde g. Ločnik še enkrat v Gradec. Kriminalni organi so trdno uver-eni, da gre za inozemsko družbo zločincev, ki opravlja svoje posle po vseh večjih krajih nekdanje kronovi-ne štajerske. O podrobnostih ugotovitev naše in graške policije pa Še ni mogoče doznatl ničesar.
Tatvina na starem pokopališču.
Že meseca novembra lanskega leta, kmalu po Vseh svetih, je bila na mariborskem starem pokopališču z groba stare mariborske plemiške rodbine Latterer pl. Llntenburg ukradena bronasta plošča, 40 cm v premeru, ki je predstavljala reliefni grb te rodbine. Rodbina je zvedela za tatvino šele sedaj, ker stanuje večina še živečih njeriih članov v Avstriji in Nem čiji in pridejo le ob gotovih spominskih dnevih na pokopališče. Čeprav materijalna vrednost te bronaste plošče ni velika, pa je sedaj rodbina kljub temu razpisala za njeno izsleditev nagrado v znesku 500 Din, ki jo takoj izplača donositelju grba mariborska kamnoseška tvrdka Kociančič.
Tatinski cigani.
VeHko nadloga za naše ljudstvo v Prekmurju so cigani, pred katerimi nimajo nikdar miru. Ali beračijo krog hiš neprestano, ali pa kradejo, kar Jim pride pod roko. Zlasti v letošnji izredno hudi zimi so bili zelo agilni- Prebivalci v bližini ciganske naselbine v Vančavasi ležečih občin so se celo zimo pritoževali, da jim izginja razna kuretlna. pa tudi prekajeno meso, klobase, mast, žito Itd. Vse tatvine so bile izvršene ponoči In so tatovi, Če so bili slučajno od budnih lastnikov pregnani, začeli streljati s samokresi, da so na ta način preprečili zasledovanje in izbrisali sled za seboj. Pred par dnevi pa so hodonski orožniki vendarle prišli tatovom na sled in so jih aretirali ter odgnali v zapore soboškega sodišča. Je to Šest mladih ciganov iz Vančavasi. od katerih ima eden prestreljen laket leve roke. Strel je gotovo dobil po neprevidnosti od kakega tovariša, ki je na nočnih »pohodih« streljal, da bi odgnal zasledovalce. Zanimivo je, da so cigani pri svojem poslu vedno imeli noge dobro povite z žaklovino, da sc stopinje niso slišale in pustile za seboj sledov. Upajmo, da bodo prizadete vasi imele se
1	dai nekaj časa pred tatovi mir*
Poštnina plačana v gatovim
Marioorsni
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, sreda 13. marca 1929
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It,4
NaSa pevska mizerlja
POMANJKANJE SOLISTOV. — RAZKOSANOST NAŠIH PEVSKIH SIL.
Ljubljanski kritik dr. V. se opravičeno pritožuje nad slabimi koncerti v Ljubljani in predragimi solisti. Vse, kar je dr. V. napisal za Ljubljano, se brez premisleka lahko aplicira tudi na mariborske razmere in najbrž tudi še na druga mesta. Nobeno društvo namreč ne razpolaga s prvovrstnimi solisti. Brez dvoma je vsak solist pevec boljše kvalitete, ki se ne vkvarja rad z zborovskim petjem. Škoda mu je časa in glasu. Brez solistov pa ni petja. Društva so zato prisiljena, da si soliste od slučaja do slučaja naprosijo ali pa kupijo za en oziroma več večerov- Navadno solisti ne vprašujejo mnogo po finančnih težavah dotičnih zborov in jim računijo svoje nastope kolikor mogoče visoko, tako da je društvo ponajvečkrat garalo samo za soliste, samo pa ni imelo niti najmanjše koristi za svoje delo in od svojega koncerta. Naši zbori bi mogli ponuditi občinstvu v tem oziru neverjetne dokaze. Ni čuda toraj, če pevci postanejo sčasoma malodušni, zgubijo veselje do petja ter navsezadnje resignirani izostajajo. To je en vzrok, da propadajo naši zbori in umetniška vrednost društvenih koncertov; drugi vzrok pa je velika razkosanost naših pevskih sil.
Danes je že manija ustanavljati pevske zbore, oktete in kvartete. Skoraj že ni stanu v našem mestu, ki bi se ne mogel ponašati s svojim zborom. Tako npr. imajo v Mariboru svoje zbore, peki, finančna straža, poštarji, železničarji, sprevodniki, grafiki, trgovci, akademiki, Primorci; imamo katoliške, protest, m-tovske in pravoslavne cerkvene zbore, da, celo politično pobarvane zbore smo že slišali po naših dvoranah; še več, g. Miško C. si je celo v kaznilnici izklesal uvaževanja vreden zborek- K vsemu temu pa še pridejo zelo važni zbori iz mestne periferije, kakor »Luna«, »Zvon«, »Zarja« itd., ki so si z veliko bistroumnostjo nadela ta svitla imena, saj $o ravno ona tista idealna društv, ki preganjajo temo v nekdaj narodno najbolj zaspani periferiji. Za razne oktete, kvartete in tercete pa zna menda samo bog Oče.
Iz splošno človeškega stališča je gotovo vse hvale vredno, da se toliko ljudi bavi in ukvarja s petjem, z umetniškega vidika pa že moram trditi, da taka razkošnost pevskih sil ni v korist naši pesmi in nje umetniški višini. Vsi zbori niso namreč tako srečni, da bi imeli tudi vse glasovne skupine enakomerno po-
razdeljene. Posledica tega je seveda, da si gredo pred koncerti in javnimi nastopi v sosedne zbore po dobre pevce »na posodo«. In ravno to izposojevanje povzroča največ težav in preglavic v pevskih vrstah. Skoraj vsi zbori imajo namreč istočasno svoje vaje in tak izposojen pevec bi naj pel na en večer doma in pri onih, ki so ga najeli. Ker pa nihče ne more istočasno na dveh krajih peti, mora ali v svojem ali pa v prijateljskem društvu zaostajati. Zbori pa zopet brez njega ne morejo naprej in samo njemu na ljubo vedno nanovo ponavljajo staro snov in zaostajajo cele tedne v svojem delu. Taki pevci, četudi so morebiti najboljše pevske sile, so težka coklja za vsak društven napredek. Bog-ve, kako bi zgledal zbor, pri kterem bi peli samo taki izposojeni pevci! Iz gori omenjenih razlogov sem na vsak način proti takemu izposojevanju pevcev. Vsak pevec bodi tu ali tam včlanjen, nikdar pa ne v dveh, treh in celo v petih društvih.
Pri tej priliki mi naj bo dovoljeno, da se v par vrsticah dotaknem tudi raznovrstnih ustanoviteljev vedno novih pevskih enot- Ponajveč se snujejo - nove pevske skupine, ker je njih ustanovitelj iz kteregokoli vzroka izstopil iz kakega starega društva. Iz dolgega časa si išče pevskih tovarišev. Namesto pa, da bi si za svoj nov zborek iskal tudi novih pevskih si!, pa z neverjetno vztrajnostjo meče svojo mrežo v staro društvo. Fair to ni. Če že kdo res hoče peti in si že dela novo gnezdo, si naj tudi poišče nove pomagače, jih lepo izuči, svojih vrst pa ne pomnožuj na škodo drugih že priznanih zborov- Ko so pred par leti nek-teri gospodje v Mariboru ustanovili nov zbor, so bili toliko taktni, da niso šli k nobenemu že obstoječemu zboru po pevce, zato tudi z nobenim zborom n'-so prišli v navskrižje.
Sicer pa, čemu je treba toliko razko-sanosti v pevskih vrstah? Nočemo govoriti za noben zbor, mislim pa, če bi >meli v Mariboru samo tri večje zbore, bi bilo občinstvu in pevcem popolnoma ustreženo. Zbori, okteti in kvarteti pa, ki životarijo samo na kvalitativne stroške drugih društev in nimajo lastne življen-ske sile, se naj mirno razidejo, s preostalimi pevci pa raje podprejo življenja zmožne zbore in v Mariboru ne bo več take pevske mizerije kot jo imamo da-nes-	J	a n k o Arnuš.
Mariborskim dnevni drobit
Labuč 5i je premislil . . .
Predvčerajšnjim smo javili našemu občinstvu žalostno vest, da jo je brez slovesa popihal iz Maribora la-bud-samec, kateremu pač niso dali Mariborčani za to niti najmanjšega povoda! Ko so naši malčki, občudovalci lepe labudje dvojice v mestnem parku, doznali za ta nedostojen odhod bele pticc iz našega mesta, so sc najprej malo pojezili na labuda, potem pa jim je ostala za njim le še težka žalost. . . Dve noči ni mogla spati mariborska deca ob misli na to, da ne bo več drugega labuda na ribnik. Pa tudi nam odraslim ni bilo vseeno, kar priznajmo, tako smo se navadili na ponosni labudji parček v našem parku. Zato je tem večja naša radost, ko doznavamo, da si je »on« na svojem poletu proti severovzhodu premislil ter se že prvo noč od pondeljka na torek vrnil k svoji ožaloščeni nevesti labudki na vrt Olepševalnega društva. Radi trde teme je ostal prvo noč sicer na nekem drugem vrtu nedaleč svoje domačije, a ga je včeraj najditelj vrnil Olepševalnemu društvu. Tako je sedaj zopet veselje popolno: »ona« se je oddahnila, Maribor čani stari in mladi pa se tudi raduje-mo. Za take romantične ekskurzije navdušenemu labudu bo pa vendarle treba privoščiti v bodoče na eni strani malo več vode, na drugi pa tudi varnostnih ukrepov! Topot se je vrh tega labud v svoji mladosti še ustrašil nečastne tiralice, ki mu je pretila z občnega zbora Olepševalnega društva!
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 13. marca. Zaprto.
Četrtek, 14. marca, ob 20- uri »Poljska kri« ab. C. Premljera.
Petek, 15. marca ob 20- uri prireditev požarne hrambe.
Sobota, 16. marca ob 20. uri »Poljska kri« ab. B.
Ptujsko gledališče.
Petek, 15. marca ob 20. uri »Bajadera«. Gostovanje g. Nerata, Gostovanje Mariborčanov.
»Poljska kri« na marib. odru. V četrtek, 14. marca, se vprizori prvič po 6 letnem presledku ena najlepših in najbolj uspelih operet iz predvojne dobe, češkega skladatelja Nedbala »Poljska kri«. — Divna temperamentna godba in zelo veselo dejanje sta že pred leti pomogla tej lepi opereti do popolnega uspeha. Upati je torej, da bo tudi letos ponovno napolnila naše gledališče.
Hrvatska	drama v	Mariboru.
V	sredo, dne 20. t. m. se bo vršila Tj IT!fri^°rskcm gledališču premljera slovite Krleževe drame »Agonije«, ki
i,l.?pro. a samo val ogorčenja in odo-!!Larvanja ,v. »kraljevskem Agramu«, dejanje dogaja, marveč je
že	favn ni«	Pi2Č0rn,0st	cc,okuPnc n»-
i!	oslav	Krleža, znani
Imio/nH,-	JC	kot samosvoj
umetnik-levičar dolgro Zcimzin
koval hrvatsko Taljfc,	%
z ». .gonijo« namah osvojil zagrebški oder in jcivnost, in cujc sc% ds nnitio-rava zagrebško gledališče s tem d*;-
lom kot z reprezentativno hrvatsko predstavo v inozemstvo, ki se zanjo zanima. Da sc Maribor dostojno in pred inozemstvom oddolži našemu brez dvoma največjemu povojnemu dramatiku, se bo delo uprizorilo v sredo, dne 20. t. m. v režiji g. režišer-ja Pregarca in v naši najboljši zasedbi. O delu, ki bo za Maribor pravcati dogodek, spregovorimo še podrobneje.
Občni zbor Vodnikove družbe
se bo vršil v sredo dne 27. marca, ob S. zvečer v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazina II. nadsir. Dnevni red: 1. Poročilo odbora- 2. Računski zaključek za l 1928. in poročilo nadzorstva. 3- Proračun za leto 1929 in določitev članarino za leto 1930. 4. Določitev knjižnega, programa za 1- 1930- 5. Volitev predsednika, odbora in nadzorstva. 6-Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti- K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor Vodnikove družbe. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V	petek, 15. marca, ob 8. »Večer ruske glasbe«. Proizvajale se bodo na prvovrstnih gramofonskih ploščah divne ruske narodne in cerkvene pesmi, in sicer: »Venec ruskih narodnih pesmi«, »Požalej«, »Bog, usmili se nas«, »Nagrobna pesem« in violinski solo *Ruski slavospev«. Pesmi poje slavni zbor u-ralskih kozakov. V drugem delu so sledeče skladbe: Čajkovski:	»Ouverture
1812«, Rimski Korsakov: Sadko. Mussor-gsky: Boris Godunov, poje F. Šalja-pln; Čajkovski; Valček iz Ev. Onjegina.
Troben ice so zatrobentale.
Tudi v naši okolici so zatrobentale prve trobentice, te ljubke oznanjevaike mlade Vesne. Upajmo, da se bo dosedaj še plaho trobentanje teh ljubkih predhod nikov pomladi kmalu zlilo v čaroben orkester cingljanja zvončkov, trubadurskih arij kosov, seničic in škrjančkov- Tudi vrabčki, berački-proletarci se ženijo in golobi se kavalirski priklanjajo svojim golobicam. Pomlad je tu! Trobentajte trobentice, zvončki cinglajte, vijolice, zdramite se iz svojega spanja!
O gornjeradgonskem mo3lti, katerega je včeraj odnesla Mura nam prijatelj našega lista sporoča sledeče zanimivosti: 2e 1. 1922 in 1924 so se zapo-čela pogajanja med našo in avstrijsko oblastjo glede gradnje novega mostu, o katerem je bil že izdelan načrt. Projektiran je bil zelo modern most, čegar stroške bi krila vsaka država na polovico, ker je ravno skozi sredino mosta pii križu tekla državna meja. Most je bil močno defekten že pred 8 leti in sedaj se je izpolnilo ono, kar so prebivalci obeh držav že davno pričakovali. Solnčna stran te rečne katastrofe je pač ta, da pride sedaj do dolgoprojektirane gradnje novega mostu, kar bo za obojestranski obmejni promet velike važnosti,—
V	barakah pri vojašnicah.
O stanovanjski bedi v Mariboru se je že mnogo govorijo in pisalo in — resnici na ljubo povedano — tudi mnogo storilo za odpravo tega zla. Dobili smo stanovanjske kolonije, adaptirala so sc zasilna stanovanja, mnogi šo si postavili lastna domovanja. Med zasilna stanovanja spadata tudi na hitro roko postavljeni stavbi blizu konjeniških vojašnic. Pravkar nrnula ostra zima je zlasti v teh ubikacijah pokazala vso svojo moč- Para sc^ je vsesavala v sveže zidovje, na vlažnih stenah sc je nabiral za prst debeli srž, strehe in stropi so bili polni leden h sveč. In dalje: okvirji slik, vložki v pohištvu, vse je odpustilo od kleja. Vse stranke imajo pokvarjeno pohištvo. Kakor se govori, namerava mestna oblina kot lastnica teli barak iz lastne ini-ciiative znižati strankam najemnino- Dobro delo bi storila in naši občinski očetje bi za svojo uvidevnost gotovo želi hvaležnost.
»Princeska Zvezdanka«
je prispela ter sedobi v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Zvezek lično vezan Din 12.—-.	ij
Opozorilo.
Trgovski gremij je bil od poštnega urada v Mariboru obveščen, da prihaja semkaj mnogo pisemske pošte na eno ali drugo številko poštnega predala brez vsakega imena. Taka pisma se po predpisih ne morejo dostaviti, ker se mora glasiti Vsako pismo na ime stranke, kateri je namenjeno, označbe kot »poštni predal
št « ali »poštno ležeče« se pa
smejo uporabljati samo kot natančnejši naslov mesto navedbe ulice, na kar se opozarjajo vsi trgovci in drugi interesenti.
Na cesti se je zgrudil*
Sinoči se je pripetil Čudno kombiniran slučaj nezgode. Na Teznu stanujoči 45 letni invalid Franjo Plevčak je vsled poledice padel- Ker je epileptičen je dobil pri padcu poleg poškodb še močan epileptičen napad. Na telefonski poziv policijske straže je dospel na kraj nezgode rešilni oddelek, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč ter ga oddal v domačo o-skrbo. —
Današnji mali tržni dan
je imel zelo lep dotok. Na trgu se je pojavilo tudi prvo pomladno cvetje kakor teloh, cvetoča resa in trobentice. Padec cen pri jajcih, ki so se prodajale po Din 1.— do 1.50 komad je zelo razveseljiv. Tudi motovilec se je pocenil, dočim je krompir poskočil na 15 D n merica- Raznovrstna solata pa je tudi imela zares apotekarsko ceno. —
S policije.
Aretovani so bili: Marijan Pušič it! Marijan Sekič že ponovno radi kroš-njarstva, Josipina Krojs radi tajne pro stitucije, Pavel Gvozdanovič radi po-tepuštva in Ivan Filipanič radi nedostojnega vedenja.
Tatvina v škofijski palači.
Včeraj med 12. in 14. uro je neznan uzmovič ukradel s stopnišča škofijske palače na Slomškovem trgu pet metrov dolgo in pol metra široko preprogo svetlo-sive barve z rdečimi črtami ob robu.
Poštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
uvede s 16. marcem mednarodni virman ski promet s Holandsko preko čekovnega zavoda v Haagu pod istimi pogoji, ki veljajo za ta promet z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko naroče seznami imetnikov čekovnega- računa čekovnega zavoda v Haagu- —
Oddaja zakupa kolodvorske restavracij« v Mariboru
se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 26. marca, oddaja zakupov kolodvorskih buffetov na postajah Brežice, Grobelno in Velenje pa dne 27., 28. in 29. marca pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani).
Knjige »Goriške Matice«
so dospele; dobe jih vsi priglašeni in drugi. — V kratkem pride tudi IR. zvezek Bevkovega romana,, katerega bodo lahko dobili vsi, ki imajo prva 2 zvezka.
— Dospel je tudi »Almanah Jadranske Straže« za 1. 1928-29, ki je bil naročnikom že večinoma dostavljen. Ako ga kdo še ni dobil in bi ga rad imel, naj mi blagovoli sporočiti, ker je par izvodov na razpolago po naročniški ceni Din 120.
— Josip Cijan, Vrazova	6	II.,	Maribor
Tvrdka Jullo Metol	d-	d.	podružnica
v	Miriboru,
Gosposka ulica 7 priredi dne 14., 15. i« 16. marca poskusno kuhanje kave, h kateremu si usoja svoje cenjcne odjemalce kakor tudi prijatelje kave sploh, naj-uljudnejc vabiti. ~	527
Rlbarsko društvu Maribor.
Redni letni občni zbor se bo vršil v petek dne 22. t. m. ob 8. (20 ) uri v Gam-brinovi dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega obČ. zbora. 2. Poročilo tajnika. 3- Poročilo blagajnika. 4. Določilo članarine za !cto 1929. 5. Slučajnosti.	531
V M a i' i u o r u, Uiic iJ.111. 1929»
Marthooki V fc C £ K N I h jutra
Stare glasbene dogodivščine
ČE je dvorana tik pred koncertom še prazna.
Dl NAJ KOPITAR!
LE ČEVLJE SO-
Odkar obstoja svet, poznamo godbo, piše Gerhard Krause. Tukajle ne bomo razmotrivali, kje in na kak na£in se ustvarja glasba. Zanimivo pa jc' ugotoviti, da pozna glasbeni svet že več stoletij koncerte. Takozvana civilizovana glasba prihaja z dvorov. Bila je potemtakem bolj zasebna in notranja zadeva. Dobrega četrt tisočletja je tega. ko so prvič priredili koncert z vstopnino. Pr-
vi	umetnik, ki je dal koncert proti vstopnini, je bil vijolinski virtuoz Banister v Londonu. Bilo je to leta 1672. Tudi Jean Abeli, Caruso 17. stoletja, ki je bil daleč po svetu znan kot prvi tenorist, je nastopal v onem času v družbi Banistra javno na koncertih, za katere so pobirali vstopnino.
Med prve pevce preteklega stoletja je spadal Lah Ruggiero. O njegovem koncertu v Parizu, na katerem sta sodelovala znamenita Rubini in madanie Gri-si,- pripovedujejo naslednjo mično zgodbico: Sijajen prekrasen koncert! Nekaj minut pred pričetkom vstopi Rubini z veselim obrazom v predsobo kohcerine dvorane in vpraša Ruggiera o zanimanju občinstva. »Koncert bo slabo obiskan«, odgovori Ruggiero, odpre na pol vrata v dvorano ter pokaže umetniku cele vrste praznih sedežev- »Naj bo!« zakliče Rubini, »kar je še praznega, vzamem jaz«. Nato napiše na množico listkov besedo »loue«, kar znači oddano. Te lističe je moral vratar pripeti na prazne sedeže. Demoiselle Gri.si je ravnokar dokončala veliko arijo in se glasno in navdušeno pritrjevanje občinstva še ni poleglo, ko vstopita dva resna Angleža, ki zaman iščeta prostega sedeža. Na vseh nezasedenih prostorih sta namreč videla prtrjene značke »loue« in nista upala sesti- V tem trenutku pride skozi dvorano Ruggiero, katerega naprosi Anglež za sedež. »Odpeljem vas k bogatemu in slavnemu gospodu«, pravi Rugse-ro, »ki je vse sedeže naročil!« Odpeljal je oba tujca k Rubiniju v stranske prostore. »Gospoda moja«, ju nagovori Rubini, »kupil sem za tisoč frankov sedežev, da morem izkazati prijateljsko uslugo benef:cijantom. Če se vama zdi vzeti dva prostora za to vsoto, sta vam na razpolago!«
Čudno obnašanje Rubinija je seveda presenetilo častihlepna Angleža- Prvi je takoj nakazal ček na imenovano vsoto ter ga izročil umetniku. Nato sta Britan-
ca sedla. Rubinija seveda nista poznala. Ko pa' se je kmalu nato pokazal na odru, je potegnil val navdušenja poslušalcev tudi Angleža za seboj, ki sta ploskala vsa srečna, izjavljajoč kasneje vsem znancem, da jima vendarle ni prišlo predrago, ker sta bila poleg koncerta tudi edina iz vtšt občinstva deležna oseb nega razgovora z velikim umetnikom • • •
*	'■	J
Španski kralj Karl IV- je bil strasten viiolinist. Ako se je vršil na dvoru komorni koncert, je kralj stalno prisedel in prijel za prvo vijolino, tako da se je moral prvi viiolinist in skladatelj umetnik Boccherini zadovoljiti z drugo vijolino. S tem je seveda mnogo trpelo Bocche-rinijevo samoljublje, še bolj pa baje njegovo uho. Kralj je namreč sviral tako slabo in napačno ter je bil zlasti s taktom vedno skregan, da mu ni mogel slediti noben godbenik. Nastal je pogosto silen mišmaš, ki je kralja nemalo raz-ljutil, ker je bil prepričan, da so zmešnja-
vi	krivi drugi godbeniki. Še huje pa se je jezil komponist, čigar delo se je nesramno mrcvarilo. Da bi se izognil taki muki, je uglasbil Boccherini nekoč kvartet, v katerem je bil vodeči glas prepuščen drugi vijolini, prva vijolina pa je imela le enakomerno temo. predstavljajočo žuborenje potoka. Kralj je prvi list lečo in mimo odigral. Ko je bila na drugem listu prav enaka tema, je že grdo pogledal Boccherinija. ker se mu je menda zasvetilo, kako in kaj je komponist nameraval. Ko pa je tretjič obrnil note, mu je postala stvar popolnoma jasna. Popadla ga je taka sveta jeza, da je zagnal vijolino proč, se vrgel na Boccherinija, ga pošteno ozmerjal in oklofutal ter ga nagnal z dvora in iz vse Španije ter mu prepovedal za vse večne čase povratek v državo. Da bi malo omilil izbruh te svoje trenutne jeze, je nakazal kralj kasneje Bcccheriniju dosmrtni honorar 1200 lir na leto.
Izgnani Boccherini je prišel kasneje na dvor nemškega cesarja, ki si je tudi domišljal, da je prvovrsten vijoHnist- Ko je nekega dne vprašal cesar komponista, kakšno razliko opaža v glasbenem talentu cesarja od onega njegovega sorodnika Karla IV., mu je ta odgovoril dostojno, kakor se spodobi dvorjaniku: »Veličanstvo, Karl IV. svira kakor kralj, Vaše Veličanstvo pa kakor cesar! . . .«
Gostoucmje ljubljanske opere
Sterilizacija uoče potom srebra
Pomembna iznajdba na polju ljudske hl-gijene.
Nepreglednega pomena za človeško zdravje bi znala postati nova iznajdba monakovskega inž. dr- Georga Krauso-ja, potom katere bi se dala sterilizirati vsaka količina vode s skoro neznatnimi Izdatki, naglo in skoroda brez vsaksga truda.	*
Znano je, da se nahaja v vsakem kubičnem centimetru vode približno milijon bakcilov, ki so Človeškemu telesu povečini neškodljivi, a -more vsebovati mar-sikaka voda tudi take, ki so za zdravje skrajno opasni. Da bi bila ugonobitev vseh teh klic, ki so v vodi in pride človek z njimi v najbližji stik na ta način, da vodo pije, največjega Ipgijenskcga pomena, Ježi na dlani. BakcUi, ki prihajajo
v	tem oziru v poštev v prvi vrsti, so bakcili griže, legarja (tifus), pljučnico. Škrlatice in tuberkuloze.
.	*! . kakclli se ugonobc po postopku
in teoriji dr. Krause-jevi s tem, da se spoji voda s prav neznatnimi količinami srebra, in sicer zadostuje poldrugi gram te kovine za sterilizacio 10 milijonov ii-trov vode. To srebro mora biti na poseben, nikakor kompliciran način pripravljeno, preparirano, a je istina, da učinkuje v smislu sterilizacije tudi navadno srebro, toda le polagoma, po preteku tednov in v zmanjšani meri. Zanimivo je pri tem to, da voda ne izgubi moči steril zacije za čas celih 13 mesecev, čeravno ni več v stiku s srebrnim preparatom. Druge kovine, si se nahajajo v malih količinah v vsaki vodi, nimajo ni-
kakega vpliva na ugonobilni učinek in je srebro, ki se vsled postopka nahaja v pitni vodi, ker je njegova količina tako neizmerno majhna, za človeško zdravje popolnoma neškodljivo. Na ta način sterilizirana voda se razlikuje od navadne le v tem, da vsebuje več kisika in da je njen učinek pri uživanju v večji meri osvežujoč. '
Nadaljna prednost tega načina sterilizacije, ki bi sc sicer dala doseči do neke mere z zavretjem vode leži vrhtsga / dejstvu, da je vsak drag in kompliciran aparat v to nepotreben, da učinkuje silno nagloj enakomerno, pri vsaki temperaturi vode, da je učinek gotov in količina vode postranska stvar.
V	javnih-kopališčih se ne bi več voda oproščala pogubonosnih bakcilov s smrdečim klorom; pač pa tako, da bi se stene baseno^ prevlekle s tanko r lastjo prepariranega srebra, a bi pitna voda tekla skozi posrebren filter. Sterilizacijo vode bi s pridom vporabljale nadalie pralnce, tovarne umetnih mineralnih vod (sodavica, poklic«), tovarne umetnega ledu, pivovarne in mlekarne. Sploh bi povsod prihajal do veljave ta način sterilizacije, kjer prihaja v poštev voda. ki jo kakorkoli vporablja človek.
I)r- Krausc-jevo metodo steriliziranja jc praktično preizkusil higijenik na vseučilišču v Greifswaldau, dr- Rudolf Deg-kvvitz, ter je potrdil njeno vsestransko učinkovitost v polnem obsegu.
Za čiana Vodnikove družbe
so lahko vpišete pri slavnem poverjeništvu za Maribor v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13. U
Zadnji "operni večer v našem gledališču je za naše mesto-kulturnozgodovinski dan eminentne vrednosti. Neumornemu trudu gledališke uprave z gosp. dr. Brenčičem na čelu kakor tudi prizadevanju drugih odličnih za umetniški napredek našega ambijenta delujočih krogov, zlasti gda notarja Ivana Ašiča, znanega ljubitelja napredne glasbe, se je končno vendarle posrečilo, uresničiti davno željo vseh, t. j- gostovanje ljubljanske opere. Dolgo smo nanjo čakali, in že se je zdelo, da je naša pubiika povsem apatična za umetniške užitke boljše vrste, kajti že začetkom sezone nameravano gostovanje z vprizoritvijo Smetanove opere »Dalibor« se je moralo v našo splo šno sramoto odložiti radi prepičlega zanimanja. V pondeljek pa si je Maribor ta žig odstranil- Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička.
Ljubljanska opera, nas je obdarila kar z umotvori najmodernejših smeri. Prinesla nam je najsmelejšega in svetovno priznanega Rusa Igorja Stravinskega, našega najmodernejšega ožjega rojaka Slavka Osterca in izrazitega Italijana Giacomo Puccini-ja. — Opera-oratorij »Oedipus rex«, remek-delo Stravinskega, je po svojem bistvu nov tip glasbenih dram ali bolje rečeno rehabilitacija antične drame v okvirju ekstremne sedanjosti. Dejanje je izvedeno v tedanjem smislu, scenerija se je približala kolikor možno starim idealom, nastopajoče osebe poznajo le enostavno, strogo odmerjeno, vsakega patosa in čezmernih kretenj prosto, v vsem pa vendarle globoko igro, ki mora najti svoj višek v izraziti in efektni deklamaciji. Zbor nastopa deloma kot tolmač, deloma kot duševni so-delovalec, svarilec, bodrilec in ima torej zelo važno ulogo. Posamezne faze dejanja pa razlaga pripovednik, in to približuje opero oratoriju, dasi je način pripovedovanja v bistvu in v stilu povsem drugačen- K tej vzvišeni enostavnosti jc zložil Stravinski muziko, ki je polna krepkih dramatskih izrazov in momentov, harmonsko in ritmično bogato, z moderno kontrapunktiko opremljeno, a v vseh svojih lastnostih spontan-no izhajajočo iz neusahljivih virov ruskih tal. Stravinskega ogromni glasbeni aparat je pač potreben refleks Sofokleje-ve drame, ki obravnava izredno globoko tragično snov. Opera se je pela v latinščini (mnogo primerneje bi bila seveda v grščini) s pravilno staro izgovarjavo. Naslovno vlogo je pel tenorist St. Mar-čec, pevec dobrih kvalitet, ki ga šola še ni povsem izgladila, oziroma mu ni iz-jednačila glasu. Mojstrski sta bili vlogi Kreonta in sla; naš pevski prvak Betetto razpolaga pač še vedno z zvočnim in občudovanja vrednim glasom. Tudi E. Rumpl kot Tirezija se je odlikoval s svojim nam dobro znanim zdaj še bolje izdelanim sonornim basom. Vlogo Jokaste je pela Thierry-Kavčnikova, mezzosopra nistinja polna krasnih in dramatsko močno pobarvanih tonov. Zadivil pa nas je v vlogi pasfrja lirični tenorist S. Banovec, pevec, kakršnih srečamo le redko v življenju- Na višku svoje težke naloge in vedno precizno intoniran jc bil zbor. Skratka Oedipus rex, o katerem se je zdelo, da ostane privilegij velikih odrov, je bil tudi v obliki podani nam od Ljubljančanov, jako dostojna uprizoritev, na kateri imajo kapelnik A. Balatka, režiser ravnatelj M- Polič in inscenator prof. I. Vavpotič neizbrisne zasluge. Publika jc koncem obeh dejanj viharno a-plavdirala vsemu ansamblu.
Drugo točko opernega programa je tvorila Ostcrčeva enodejanka »Iz komične opere«. O vsebini te glasbene burleske je bila javnost že poučena po časopisju. Snov je skrajno enostavna, brez posebne draniatske in umetniške vrednosti- Približuje sc nekam farsi; lc tehtna glasbena stran jo reši stranpoti in neokusnosti. S tem, da je sledila silnemu delu Stravinskega, se je nekako imitiral običaj Grkov klasične dobe, ko se je po vsaki dnevni trilogiji (treh tekom dneva igranih tragedijah istega avtorja ali pa tudi različnih) uprizarjala tudi kakšna komedija. Vsekakor, nas ni zanimala ravno snov, pač pa v prvi vrsti muzika. O njej je menda dosedaj najbolje se izrazil prvak naših elasbenikov, Anton Laiovic.
o.
v 1. zvezku letošnjega »Ljubljanskega. Zvona«* v katerem pravi med drugim: »Če pogledam vsa dosedanja muzikalno-dramatična dela v Sloveniji, se mi zdi Ostrčevo delo prvo, ki je teatrsko in dramatično popolnoma dozorelo. Zdi se mi, da je višek naše dosedanje produkcije na glasbeno-dramatičnem polju.« Osterc je namreč dal za vsako situacijo na odru časovno in dinamično pravilni izraz v glasbi, kar priča, da se je dobro vživel v vsako fazo dejanja. Glasba sama je najnovejše in čisto samostojne smeri s harmonijami in kontrapunktiranji, ki ležijo v bistvu atonalnosti. Ravnotako so zanimivi tudi nekateri ritmični momenti. Ni mi dano, da bi se izrekel o bodoči poti te Osterčeve glasbene skice, ker se taka dela ne morejo soditi po enkratnem slušanju- Merodajen je pa vtis, ki ga je napravila na občinstvo. Aplavzi so bili kar najživahnejši in niso prenehali pre-dno se ni pokazal sam avtor. Uspehu so pač mnogo pripomogle izvršujoče osebe, v prvi vrsti oprezno Neffatovo vodstvo, režiser prof. Šest, dalje Povhe kot Dubre nil, Janko kot Gerard, Poličeva kot Ju-liette in Španova kot komornica. Glasovno pevci niso prišli do veljave, ker sev tem Osterčevem delu večinoma ritmično govori ali deklamira.
Prijetno varijacijo nam je nudila tretja točka: Puccinijeva enodejanka Gian-ni Schicchi (Džani Skiki). Ta je pravzaprav tretji del Puccinijevega triptiha (Plašč — Suor Angelica — Gianni Schicchi, tri enodejanske opere, ki pa niso v nobeni medsebojni zvezi) in tvori izjemo v avtorjevem ustvarjanju, ki se je sicer vedno sukalo okoli tragičnih snovi. To njegovo delo nam dokazuje, da se mu pravzaprav niti ne prilega tragika v muziki in da je nasprotno izboren glasbeni humorist. Z njegovim delom se je občinstvo pravzaprav najbolj znašlo. Glasba je lahkotna, ambijentu in dejanju mojstersko prilagodjena- Seveda je polna samih puccinizmov, ki so bili vselej efektni in so se uveljavili tudi to pot. Protagonist Rob. Primožič, mogočen in prijeten baritonist, je ob enem tudi odličen igralec, ki je bil predmet burnih o-vacij. Krasno je bilo Banovčevo petje: njegov tenor sega v najvišje lege z največjo lahkoto in svežostjo. Ribičeva mu je bila kot Lauretta s svojim mehkim in zvonkim sopranom vseskozi vredna part nerica. Bettettov Simon je bil prav fin tip. Sploh so se vsi trudili, da zadostijo vsem zahtevam; to velja o Španovi, o Poličevi, Jeromovi, RamŠakovi, o Janku, Povhetu, Mohoriču, Sekuli, Simončiču, Erklavcu in Ribiču. Tudi to opero je dirigiral Neffat, a režiral jo je Balatka.
V	splošnem je bil večer poln zanimivosti, morda eš prepoln za en sam večer. Vsekakor je ljubljanska opera dobro preskrbljena s pevskim materialom- Tudi orkester je kot tak dober, in rutiniran, le število godal je davno prešibko, tako da celota trpi na zvočnosti, na blago-glasnosti in barvenostnl toploti. To je pač naša rak-rtna: posledica kategoričnih redukcij. Vse tri opere, zlasti pa prva, rabijo izdatno število violin, Čelov in basov, da bi se ton ožlahtil in da se krije marsikatera trpkost ostalih instrumentov. No, proti višji sili težko je se boriti in se moramo zadovoljiti tud! s * tem, kar imamo.
Ali se bo dalo izpeljati še kakšno gostovanje?	v.	/VI.
Poslednji Neu/yorean
Le\vis Brovvne Zyn je že več let po* slednji Newyorčan- V telefonskem imeniku je vpisan kot poslednji abonent pod številko 1,321.000. Pred njim je velja! za poslednjega meščana neki brivec, danes pa je gospod Zyn na poslednjem mestu v telefonski knjigi, ki ima 1440 strani. Meščani, ki žele njegovo številko, ne napovedujejo sedem številk, temveč zahtevajo enostavno št. 1 od zadaj. Ko pa jc lani izšel nov telefonski imenik, je mister Zyn presenečen opazil, da je njegovo ime na predzadnjem mestu. Prekosil ga je gospod Nicholas Putman Zyp Ugibal je, kako b< zopet prišel na »prvo« mesto v telefonskem imeniku in se končno odločil, da se prekrsti- Oblasti sc mu ustregle in danes se poslednji naročnik piše Le\vis Browne Zyz. Sedaj je siguren, da bo rekord ostal njemu, kajti izpodrinil bi ga la'n»:o samo abonent > imenom Zzz.
Marffifffsia V E C E R N I K Tul«,
Na proda!: Valvasor-Kamdten-
Naslov v upravništva »Večernika«,
Moške obleke
Din 290.—, 390.— 490.—. Dežni plašči s kapuco Din 188.—, 250.—. Veletrgovina H. J. Tiirad, Maribor, Aleksan-drova c- 7._____________________________511
Brivnico
prodam takoj radi selitve. Cena 5000 Din. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Brivnica«.	335
Električne inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago, po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, ponlklanje, popolno ršzloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najceneiša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom.	2519
Pomladanski plašči za dame
od Din 390.— navzgor v veliki izbiri. Veletrgovina- H, J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.	513
Obleke za dečke
od 3—12 let Din 130, 160,190 vse velikosti po eni ceni- Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.
512
Pisalni stroi
mali ali velik kupim. Naslov pove u prava »Večernika«._________________£77
M»ren zakonski par
ičče s 1. aprilom ali pozneje stanovanje obstoječe z ene sobe in kuhinje. — Naslov pove uprava »Večernika«.
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje p6 najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju veli r, Maribor, Gosposka ul- 15. X
Sobo-In črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Popravila nogavic izvršuje solidno in poceni pletarna L', Golob, Orožnova ulica 6.	169
Lepa obednlca
radi selitve na prodaj- Naslov pove u prava lista.	E&
Otomane, matrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvrš.i-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36.	257
Rokavice
in
nogavice
vseh vrst, kupite najceneje pri Pr. Podgoršek nasl.,
Fr. Bela
Slovenska ulica it. 7
MEDNARODNI
Pomije
odda kolodvorska restavracija, Mari bor, glavni kolodvor.	52?
Kovček! za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	329
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter k Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*.
> 524
17.-24. MARCA 1929
Shajalliča trgovcev In Induatrllalcev celega sveta. Izložba celokupne čthoslovaSke industrije, ki uliva avetoven »love*. — Ugodna prilika za neposreden nakup — Kar poceni blago. Velestjmska palača — — odprta celo leto!
Ugodnosti za potovanje:
Popusti na železnicah za osebne in btzovlake Jugoslavija 25% Cehoslovalka 31%. Avstrija 25%, Ogrska 25%.
Vitim ni polrtbm > zadostuj« polni llat.
Pojasnila Ih legitimacije daje:
Čekoslovaikl konzulat, Ljubljana, Blelvelsova cesta
Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova 1
..Putnlk" Ljubljana, Danajska casta 1
Galanterija, drobnina, trikotaža, perilo, nogavice, sukanec, D. M. C. blago, bombaži, papir, baterije	500
 ...'	1	NA DEBELO
Josip Mlinarič
Maribor, Glavni trg 20
PARNA PRALNICA
pere moško perilo kot novol Telefon 480 Centrala s Prankopanova ul. 9, Podružnica! Vetrinjska ulica 7.
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI .JUTRA** IN „VEČERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Trboveljski
premog
vsake količine dobite zopet pri
H. Pistor - Maribor
Mlinska ulica itev. 18
Spomnite se CMDI
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: sredstavnik M^istelJa In urednik: Pran Broio»liv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko P • t e 1 a v Maribora.