IZŽREBANI SO BILI Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XII. — 30. 1. 1969 št. 1 11. nagradna križanka — 29. november 12. — Rozka Jakšič, plemenitilni- ca II, 10.— Mirko Nadižovec, tkalnica I, 10.— Teodora Mesarič, predilniški laboratorij II, 9.— Alja Čadež, uprava, 9.— Slavka Zupančič, tkalnica I, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ 8— Mira Rogelj’ tkalca I, Kako smo se pripravljali na sejem »Moda 1969« Novoletna nagradna slikovna križanka Vsako leto meseca januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta tradicionalna prireditev, ki nudi slehernemu razstav-bralcu možnost afirmacije in manjši ali večji komercialni uspeh, pač odvisno od tega, kako smo se za sejem pripravili in kaj vse lahko nudimo trgovcem in ostalim obiskovalcem. V našem podjetju je vodil priprave vodja konjuinktumega oddelka diplomiran eikomomist Jože Javornik, pa smo ga pred pričetkom sejma prosili za kratek intervju. Vprašanje: Kako so potekale priprave za našo udeležbo na sejmu? Odgovor: »S pripravami smo pričeli že pred šestimi meseci. Izvršiti smo morali naslednje: poiskati aranžerja (nalogo je prevzela dezina-tenka tovarišica Dana Narat), pripraviti vse gradivo za prospekt z barvnimi modeli v nakladi 20 tisoč izvodov, vabilo za stranke, nov film o naših izdelkih za televizijsko propagando, nekaj oglasov v časopisih in revijah, 8 modelov za paviljon, 14 modelov za udeležbo na modni reviji v Festivalni dvorani, in 30 do 35 modelov za interno revijo v hotelu Slonu za predstavnike trgovskih in konfekcijskih hiš (podjetij) in za novinarje. Za trgovce in konfekcionar-je smo pripravili tudi 2 anketi, s katerima želimo ugotoviti dobre in slabe strami našega poslovanja z njimi, kot našimi strankami.« Vprašanje: Kakšne artikle ste pripravili za razstavo in za modno revijo? Odgovor: Izbrali smo naše novitete iz obrata Il in I, torej tiskane in pe-strotkane tkanine. Za ta izbor je bila postavljena posebna komisija, v kateri so bili: Tone čare, Jože Sklepi 4. In L Imenovanje komercialnega direktorja. Razpis za delovno mesto »komercialni direktor« se ne ponovi, ker tovariš Anton čare izpolnjuje vse postavljene oziroma zahtevane razpisne pogoje. Na delavno mesto »komercialni direktor« podjetja se imenuje tov. Anton Čare, roj. 7. 8. 1919, stamu-jočjoč Kranj, Gosposvetska 19, do sedaj zaposlen na delovnem mestu »tehnični direktor« podjetja. Postavitev na to delovno mesto velja z dnem 9. 12. 1968. S tem dnem prevzame v celoti vse posle komercialnega direktorja. Tovariš Viktor Smolej, roj. 4. 10. 1914. stanujoč Kranj, Cesta 31. divizije 30, se razreš-i dolžnosti komercialnega direktorja podjetja. Razrešitev velja z dnem 9. 12. 1968. Do opravljenih poslov primopredaje ostane tovariš Smodej na delu v komercialnem sektorju z osebnimi dohodki, kil so s pravilnikom določeni za delovno mesto »komercialni direktor«. Tovariš Jože Brezec, roj. 2. 3. 1910, stanujoč Kranj, Cesta 31. divizije 8, do sedaj na delovnem mestu »vodja proizvodnje obrata I«, se postavlja za »vršilca dolžnosti tehničnega direktorja podjetja«. Postavitev na to delovno mesto velja od 9. 12. 1968 do imenovanja novega tehničnega direktorja. Javornik, Anica Štempihar, Krista Mauser, Meta Malej in Danica Narat.« Vprašanje: Ste imeli probleme pri samih pripravah? Odgovor: Manjših je bilo dovolj, vendar nas niso preveč ovirali. Močno pa nas je ovirala nepravočasna dostavitev predvidenih artiklov iz proizvodnje, ker tako nismo mogli pravočasno narediti oblek za prospekt, pa tudi za modro revijo, za lutke v paviljonu in za interno revijo smo kasnili. Zaradi tega se lahko zgodi, da bodo posnetki v prospektu slabši, kot bi sicer lahko bili. Moram pa vseeno reči, da so bile razmere za delo takrat mnogo boljše, kot prejšnja leta.« Vprašanje: Kaj pričakujete od sejma in od obeh modnih revij? Odgovor: »Naši razstavljeni artikli so izredno lepi in pričakujemo zelo zadovoljiv komercialni uspeh. Tudi modna revija v Festivalni dvo-lani tako vsaj upam!) informirali šega potrošnika, medtem ko naj interna modna revija pokaže naše izdelke našim strankam in novinarjem. Lani smo tako interno revijo izvedli prvič in moram reči, da zelo uspešno. Kot lani, smo tudi letos pripravili posebno gradivo za novinarje, ki bodo (kot lani tako vsaj upam!) informirali javnost o naših kvalitetah preko časopisov, revij, radia in televizije. Lahko bi rekel, da je ta interna revija ena najcenejših in najbolj učinkovitih propagandnih oblik.« Vprašanje: Kako pa paviljon? Odgovor: Omenil sem že, da je prevzela ureditev paviljona tovarišica Da-(Dalje na 3. strani) 50.— Janez Kozjek, uprava, 30.— Dana Podgornik, predilnica II, 20.— Jože Tomšič, uprava. Intervju s komercialnim direktorjem - tov. Čaretom 5. seje upravnega odbora Upravni odbor je mnenja, da samo ta kadrovska sprememba ne bo rešila vseh problemov, ki se pojavljajo na področju komerciale, temveč je potrebno, da se tudi osebe na drugih delovnih mestih, ki ne odgovarjajo zahtevam že obstoječega in bodočega razvoja komercialnega poslovanja, po določilih [Pravilnika o delovnih razmerjih, brez odlašanja razreši ozirom zamenja. Podaljša se mandat sedanji razpisni -komisiji za imenovanje komercialnega direktorja, da izvede razpis za imenovanje tehničnega direktorja podjetja. Komisija naj taikoj pristopi k delu. (Dalje na 2. strani) Solun — bombažna tkanina, potiskana z narodnimi motivi Da bi pojasnili razmere v komerciali, smo ga prosili za naslednje odgovore: Vprašanje: Ker je bilo v letu 1968 izrečene precej kritike na račun naSih zalog gotovega blaga (predvsem v obratu II) prevladuje med člani kolektiva prepričanje, da je v tem pogledu večji del krivo vodstvo komercialnega sektorja oziroma slabo organizirana komercialna služba, manjši del pa težke razmere na tržišču. Kakšno je vaše mnenje o tej zadevi? Odgovor: »Naše podjetje se je v lanskem letu znašlo v enako težkem položaju kot ostala tekstilna industrija Jugoslavije, razen nekaterih specializiranih podjetij in solo predilnic. Za podjetje v celoti veljajo predvsem naslednje ugotovitve: 1. Da je na tržišču ponudba večja kot povpraševanje (predvsem zaradi nekontroliranega prevelikega uvoza). 2. Neenakopraven položaj domačih proizvajalcev tkanin v odnosu na uvoz (prosto formiranje cen uvoznemu blagu, tkanine iz uvoza ne podležejo JUS standardom itd.). 3. Kupna moč je manjša (stagniranje ali znižanje OD, določene podražitve nekaterih artiklov, ukinitev kreditov za tekstil). Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, je potrošnja tekstila na 1 prebivalca znašala: — 1962. leta 12 m — 1965. leta 15 m (Dalje na 3. strani) Smučarji pozor! Letos bo naše podjetje organiziralo XI. tekstiliado v veleslalomu, in to od 7. do 8. marca na Krvavcu. Koncem februarja pa bodo na Krvavcu II. zimske igre sindikalnih podružnic iz kranjske občine. Naša športna komisija je v ta namen organizirala treninge (od 1. II. dalje ob prostih sobotah in nedeljah!). Vsi, ki mislite nastopiti na omenjenih tekmovanjih, se prijavite do 6. II., in sicer pri Ivu Jerebu (obrat I) ali pri Mileni Sagadin (obrat II). Pogoj za udeležbo na tekstiliadi je udeležba na treningih in nastop na zimskih športnih igrah. J. J. Naše podjetje je obiskal član IS skupščine SRS in predsednik gospodarskega zbora, tovariš Rino Simoneti Sklepi 4. in 5. sefe upravnega odbora (Dalje s 1. strani) 2. Sklepanje o nočnem delu žena In mladine. Na republiški sekretariat za delo se napravi vloga za odobritev nočnega dela za delavke in mladino nad 17 let starosti za leto 1969. 3. Reševanje prošenj. Pojasnilo kadrovsko-socialnaga sektorja Oglede vloge Slobodana Tadiča za dodelitev izpraznjenega stanovanja Vide Omejc, se vzame na znanje. Pritožbi Slobodana Tadiča oziroma prošnji za dodelitev teh stanovanjskih prostorov, se ne more ugoditi. Vlogi Joža Mencingerja, tekstilnega tehnika v plemeni ti leici II za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela na relaciji Bled — Kranj, se ugodi. Vlogi Jožice Simnic, tekstilnega tehnika v tkalnici I, za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela na relaciji Zgornje Gorje — Kranj, se ugodi, in sicer od 1. 12. 1968 dalje. Vlogi Bančnega vestnika, glasila poslovnih bank SR Slovenije Ljubljana, Komenskega 7, se ugodi ter se naroči komercialni oglas skupaj z novoletno čestitko na pod strani za ceno 500 N din. Za realizacijo sklepa se zadolži komercialni sektor. Vlogi Partizanskega invalidskega pevskega zbora Ljubljana, Beethovnova 10, se ugodi ter se naroči reklamni oglas v katalogu na pol strani za ceno 2.500 N din. Za realizacijo sklepa se zadolži komercialni sektor. Vlogo društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj za dodelitev dotacije se odstopi v reševanje sindikalni organizaciji podjetja. Vlogi Poklicne šole kovinarske in ©lektro stroke Kranj za finančno pomoč se ugodi s tem, da Izobraževalni center podjetja sofinancira tekmovanje v ročni obdelavi kovin. 4. Spremembe pravilnika o določanju prodajnih cen Izdelkom. 8. člen pravilnika o določanju prodajnih cen izdelkov in storitev podjetja Tekst Ina industrija »Tekstilindus« Kranj se popravi tako, da se glasi, da mandatna doba članov komisije traja 2 leti. 5. Razširitev in imenovanje članov komisij. Razreši se člana komisije za cene Viktorja Smoleja ter namesto njega imenuje Antona Čareta. reta se imenuje Pavla Gregorca, Za namestnika člana Antona ča-za namestnika člana Franca Remica pa se imenuje Vlada Ambrožiča. Z ozirom na ugotovitev, da komisija za izvoz ni več potrebna, se jo v celoti razreši. 5. SEJA 1. Imenovanje tehničnega direktorja. Razpis za delovno mesto »tehnični direktor« se ne ponovi, ker tovariš Jože Brezeci izpolnjuje vse postavljene oziroma zahtevane razpisne pogoje. stanujočega Kranj, Cesta 31. divizije 8, do sedaj zaposlenega na delovnem mestu »vodje proizvodnje obrata I« in od 9. 12. 1968 kot vršilca dolžnosti tehničnega direktorja. Postavitev na to delovno mesto velja od 1. 1. 1969 dalje. S tem dnem prevzame v celoti vse posle tehničnega direktorja. Podaljša se mandat sedanji razpisni komisiji za imenovanje vodilnih delavcev podjetja, da opravlja svojo funkcijo dokler bo potrebno, oziroma do razrešitve. Razpisno komisijo za imenovanje vodilnih delavcev podjetja se zadolži, da izvede razpis za ime- novanje vodje proizvodnje obrata I. Komisija naj z dedom takoj prične. 2. Zvišanje najemnin za garaže. Osvoji se predlog stanovanjske komisije podjetja s katerim se poviša najemnina za garaže, ki so last podjetja, od sedanjih 1.500 S din na 5.000 S din. Ta zvišana najemnina velja od 1. 1.1969 dalje. 3. Odobritev službenega potovanja. Poročilo glavnega direktorja Rudija Polaka o izvršenem službenem potovanju v Italijo, Dansko in Švedsko se vzame na znanje. 4. Cepljenje proti gripi. Osvoji se predlog, da se izvede v podjetju cepljenje proti gripi. Pred izvedbo cepljenja se vse obrate oziroma delavce opozori, da je lento obvezno za vse delavce, razen za tiste, ki jih oprosti zdravstvena služba. Predsednik Upravnega odbora: Stojan Pečnik V konfekciji »Triglav« so kupili nov dostavni avto. Sedaj dobijo ljubljanska podjetja blago že 2 uri po telefonskem naročilu, prej pa so morala čakati na naročeno blago tudi 14 dni. Novoosnovani vzorčni oddelek je pripravil nove modele oblek za letošnjo sezono. Prav kmalu jih bo konfekcija »Triglav« ponudila trgovini — in preko nje potrošniku — v nakup. Proizvodnja konfekcijskih izdelkov je bila meseca decembra za preko 25 % večja, kot meseca novembra. Pripomba uredništva! Na predlog novega direktorja konfekcije »Triglav« smo v Tekstilcu odprli novo rubriko za to podjetje, ki je še vedno del Tekstilindusa (uradno je seveda samostojno podjetje!). Tako boste člani kolektiva poslej lahko v vsaki številki brali zanimivosti iz Triglava, o katerem ste doslej zvedeli bolj malo. Letna količinska izvršitev osnovnega plana Na račun objavljanja podatkov o proizvodnji v Tekstilcu je slišati z več strani pripombe, češ: »Le kaij nam koristijo podatki, 'ki jih zvemo šele mesec dni kasneje oziroma včasih celo po dveh mesecih?« V uredništvu se s takšnim mnenjem strinjamo, ne moremo pa nič spremeniti! Kot veste, moramo gradivo za tekočo številko oddati vsakega petnajstega v mesecu, do tega dne pa je le redko kdaj gotovo poročilo tehničnega sektorja o planskih izvršitvah in problematiki. Res je sicer, da je možno ddlku, vendar sami podatki v odstotkih ne povedo dovolj. Za razumljiv prikaz mesečnih uspe hov in dogodkov v proizvodnih enotah je zato nujna tudi obrazložitev oziroma problematika, kot jo v poročilu imenuj ano. Kljub temu razlogu pa tokrat vseeno objavljamo za letno izvršitev samo količinske podatke v odstotkih, problematiko pa bomo objavili v prihodnji številki Tekstilca. LETNA KOLIČINSKA IZVRŠITEV OSNOVNEGA PLANA PREDILNICA I: Ta enota je izvršila letni plan v efektivnih kg s 116,9% in v baznih kg s 108,4%. PREDILNICA II: Odstotek izvršitve je 106,5 v efektivnih kg in 104,7 v baznih kg. PREDILNICA SKUPAJ: Skupaj sta enoti v letu 1968 na-106,9% v baznih kg. To pomeni, da sta predilnici posamezno in skupno izvršili oziroma celo presegli svoje letne zadolžitve po planu. TKALNICA I: Njen letni dosežek znaša v tekočih metrih 99,3% in v votkih 9712 %. Tkalnica I torej plana ni izvršila. TKALNICA II: Enota je naredila v letu 1968 97,8 % v tekočih metrih in 99,9% v votkih. Tudi ta enota plana ni izvršila v tekočih metrih, medtem ko je v votkih razlika samo 0,1 %. TKALNICI SKUPAJ: Njun skupni dosežek znaša 98,8 % v tm in 98,1 % v votkih. Tudi skupno sta torej tkalnici pod letnim planom. PLEMENITILNICA I: Plememiitilnica I je dosegla v tekočih metrih 97,9% plana, v kvadratnih metrih pa 97,5 %. Pri tem poudarjam, da je ta podatek brez izvršenih uslug, vendar — kot rečeno — še nimamo podatkov od tehničnega sektorja, v katerih ja običajno izračunan dosežek enote, ob upoštevanju izvršenih uslug. Verjetno je, da se bo plemenitdl-nica I, če upoštevamo usluge, zelo približala 100% izvršitvi plana. PLEMENITILNICA II: Enota je naredila letno 94,3% v tekočih in 97,9% v kvadratnih metrih. Brez usluge torej tudi ta enota plana ni izvršila. Ker pa je naredila precej uslug, vel j a tudi za to enoto (točne podatke bomo objavili v 2. številki Tekstilca), da je dosegla oziroma presegla svoje planske obveznosti. PLEMENITILNICA SKUPAJ: Brez uslug znaša njun letini dosežek 96,8 % v tm in 97,6 % v ma. ZAKLJUČEK Čudno je, da nastopajo tolikšna odstopanja od osnovnega plana. Verjetno obstajajo za to utemeljeni razlogi, pa bi bilo prav, če bd ustrezne službe ta vsakoletni pojav bolj podrobno in razumljivo obrazložile. dobiti količinske podatke o izvršitvi že 7. ali 8. v statističnem od- RE FA seminarji so nam potrebni! REFA je metoda za študij dela. študij deia pa predstavlja po svoji vsebini in po svojem smotru specializacijo, po kateri v gospodarskih organizacijah vse bolj povprašujejo. Tako se je tudi pri nas, že pred časom, pokazala potreba po uvajanju metode za študij dela. V tem vidimo svojo perspektivo, obenem pa pogoj za nadalnje povečanje produktivnosti dela. Da bi usposobilo hkrati večje število strokovnjakov za delo po REFA metodi, se je podjetje odločilo za prirejanje REFA seminarjev v samem podjetju. Prvi tak seminar (informativni) je že bil v začetku decembra in je trajal 1 teden. Nanj so bili vabljeni tisti člani kolektiva, ki jim je REFA metodo potrebno samo poznati. Vsi nadaljnji seminarji pa so bili in še bodo formativni in zato dvotedenski. Na teh seminarjih se bodo slušatelji naučili omenjeno metodo tudi v praksi uporabljati. REFA seminarje v podjetju organizira Višja šola za organizacijo dela v Kranju, v sodelovanju z izobraževalnim centrom podjetja. Seminarji bodo organizirani delno tudi med delovnim časom, da jih bodo člani kolektiva laže obiskovali. Prepričani smo, da si bo vodilni kader iz proizvodnje in strokovnih služb s poznavanjem te metode pridobil dragoceno strokovno znanje, ki ga bo lahko in tudi moral koristno uporabljati pri svojem delu. Center Vsak dinar je pomemben zato pričnimo varčevati Dva mlada predstavnika iz vrtca Rezke Dragarjeve sta prišla čestitat za novoletne praznike našemu glavnemu direktorju. Prisrčna čestitka in otroški nasmeh je brez dvoma lepše darilo, kot dragocenost brez topline. V Tekstilcu sino objavili že več prispevkov o pomembnosti varčevanja. Tudi na tem ali onem sestanku je bilo poudarjeno, da negiramo varčevanje, kar je slabo in kar prinese marsikatero nepotrebno izgubo denarja. Znano je, da leže v naši tovarni naoikoli prazne in polne cevke, da uničimo po več metrov surovega blaga prav samo zaradi malomarnosti, da uničimo po več zabojev zaradi nepravilnega nakladanja in transporta, da vržemo stran letno po več sto kilogramov dragih in uvoženih barv, kemikalij itd. Ce bi uvedli ustrezen način varčevanja, hi brez dvoma lahko vtsa-ko leto prihranili precej milijonov starih dinarjev. To pa pomeni višje osebne dohodke ali pa Sklade, torej korist za člane kolektiva. ZAKAJ TOREJ ZANEMARJAMO TAKO POMEMBNO MOŽNOST? V proteklih letih, ko nam je poslovanje teklo kot po maslu, ko smo imeli denarja dovolj, je bilo donekle razumljivo (ne pa pamet- no in ekonomično!), če varčevanju nismo dali posebni poudarek. V današnjih razmerah, ko nam gre za vsak diimar, pa je postalo varčevanje gospodarska nujnost, vsako zavlačevanje pa pomeni neodgovornost in obsodbo. Varčevanje ni nič novega in nepoznanega! V Sloveniji obstajajo podjetja, ki imajo zelo uspešno urejen sistem varčevanja. Naloga naših strokovnih Služb zato ne bi bila posebno težka; potrebno bi bilo poiskati tista delovna mesta in faze dela, kjer bi bilo varčevanje potrebno in donosno, proučiti bi morali kak že vpeljan sistem varčevanja im ga prilagoditi našim potrebam in zahtevam, pa bi zadeva stekla. Pri tem Je razumljivo to, da ni uspešnega varčevanja brez ustreznega nagrajevanja. UTEMELJENEGA RAZLOGA PROTI VARČEVANJU NI, PA GA BOMO ZATO MORALI UVESTI TUDI V NAŠEM PODJETJU! P. G. Sodeluj v Tekstilcu! Intervju s komercialnim direktorjem... (Dalje s 1. strani) — 1967. leta 11.6 m — 1968. leta 10 m (9 mes.) 4. Preusmeritev kupcev na druge, predvsem tehnične proizvode. 5. Močan pritisk trgovine na znižanje cen, poboljšanje kondicij, dajanje skadenc, dajanje blagovnih in investicijskih kreditov s strani proizvajalcev (pii tem smo se srečevali na tržišču z drugimi podjetji ki so ugodila naštetim zar htevam na račun svojih skladov in nižjih OD). 6. še z dodatnimi težavami se srečujemo prti plasiranju artiklov obrata H: (Konfekcije so z uvozom itn uslužnostnim delom skoraj v celoti pokrivale svoje kapacitete (še danes posamezne konfekcije pokrivajo z uslužnostnim delom do 90%l svojih kapacitet). Zaradi tega je prišlo do preusmeritve proizvodnje na artikle široke potrošnje, pri čemer je na eni strani — zaradi večjega rizika pri, maloprodaji —■ prišlo do manjšega povpraševanja, predvsem po modnih artiklih, na drugi strani pa je potrebno poudariti dejstvo, da smo šli v korak z modnimi novitetami, da pa ni z enakim korakom spremljala te novitete trgovina, razen redikih izjem, in to predvsem zaradi pomanjkanja artiklov iz sintetike. Zaradi vseh teh pogojev je prišlo v tekstilni Industriji do: — forsiranja izvoza, — določene nepotrebne prodaje po znižanih cenah, — zapostavljanja domačega tržišča, — padca kvalitete visoko akumulativnim artiklom. Tem elementom se tudi ml nismo mogli izogniti. Povzročili pa so naslednje: a) zmanjšanje količin določenih artiklov, ki bi jih do neke mere še lahko plasirali na domačem trgu, b) zaradi velikega izvoza smo zamujali roke in predvidene količine, namenjene za domače tržišče, c) prišlo je do stomlranja naročil, d) istočasno pa tudi domače tržišče postavlja enake zahteve pri dodelavi blaga, kakor ga dobi iz uvoza (živahnost barv, visoka apreterska dodelava, kot so: WaW, panma-press, apreture proti mečkanju itd.), in to skoraj pri vseh artiklih. Za take zahteve pa lani do polletja še nismo bili opremljeni z ustreznimi stroji. e) ne moremo pa mimo ugotovitve, da se tudi komercialni sektor ni prilagajal nastalim razmeram in zato del krivde leži tudi na njem. Pri tem mislim predvsem na: — nepravočasne oziroma zakasnele dobave, — predvsem pa na premajhno ekspanzijo obdelave domačega trga. Vse doslej našteto je z ostalimi dodatnimi administrativno ekonomskimi ukrepi na drugih področjih povzročilo: —• povečanje zalog, — zmanjšanje likvidnosti podjetja, — slab finančni rezultat in s tem tudi stagnacijo višine OD oziroma minimalno zvišanje OD v odnosu na druga podjetja. Kolikšna je bila krivda samo na vodstvu komerciale v teh silno prepletenih pogojih poslovanja, jo težko ugotavljati. Res pa je, da komerciala dejansko ni naredila vse potrebne korake, da bi se stanje izboljšalo.« Vprašanje: Koncem leta 1968 je prišlo do reelekcije na delovnem mestu direktorja komercialnega sektorja. Predpostavljam, da nameravate kot novi komercialni direktor izvesti nekatere organizacijske spremembe in dopolnitve, da bi potekalo delo sektorja bolj načrtno in vsklajeno, predvsem pa bolj učinkovito. Tkanina je narejena iz mešanice TERLENKA in česanega bombaža. Tkanina je rezultat našega sodelovanja s holandsko firmo »AKU« Bi hoteli povedati za naše bralce — člane kolektiva — kaj vse imate v načrtu narediti takoj in kaj postopoma? Odgovor: »Če upoštevamo izvršene investicije v letu 1968 (predvsem v plemeni tilnici obrata II) in predvidene investicije v letu 1969 (v pleme-ndtìlmàci obrata I) na novo osvojeno tehnologijo po licencah Tootal in MS stroja, prehod na večje količine predelane sintetike in poli-nozike, postavlja vse to ves kolektiv pred nove naloge, pri čemer mora priti do izraza naslednje: — boljša kvaliteta tkanin, — hitro prilagajanje in spreminjanje asortimenta potrebam tržišča, — ker bodo z novimi investicijami odpravljena ozka gria na med-fazah, ne sme več prihajati do zamujanja rokov (količinsko, časovno in po asortimentu). V sklopu teh pogojev mora komercialni sektor: 1. Z določenimi ukrepi poživiti prodajo (intenzivnejša obdelava posameznih tržišč in skupin odjemalcev). 2. V danih pogojih zagotoviti terminsko in količinsko prodajno proizvodnjo. 3. Povečati poslovnost komerciale na vseh področjih. 4. Zajamčiti večjo stopnjo medsebojne povezave med oddelki komerciale, disciplinirano izvrševanje zadanih nalog, boljšo administrativno organiziamost. 5. Uvesti sistem timskega dela. 6. Paziti, da nobena perspektivna odločitev ne sme biti prepuščena slučajni rešitvi, temveč mora biti vnaprej programirana in kom-cepitirana. 7. Vztrajati na osvojeni organizacijski shemi in postavljenih nalogah, pri tem pa se bodo določeni koncepti lahko spreminjali, kolikor bodo to zahtevali novi pogoji. 8. Urediti planiranjan za daljše obdobje. 9. Prodajni oddelek mora imeti večji vpliv pri izboru artiklov dn desenov. Določene organizacijske ukrepe že izvajamo ali pa so v postopku da se jih začne izvajati: — predvsem proces utrditve organizacije in sistematičnega dela, — utrditev delovne discipline in delovnih odnosov, — ureditev skladišča gotovega blaga (postavitev polic do marca meseca) s postopno koncentracijo celotnega skladiščnega prostora, — v sodelovanju s tehničnim, kontrolno-razvojnim sektorjem in določenimi zunanjimi sodelavci je izdelati za vse prodajno osebje sistem stalnega upoznavanja z novitetami v tehnologiji in novitetami prihajajoče mode, — postaviti trdne temelje analize trga — v začetku predvsem z organizirano interno statistiko prodaje ter na osnovi teh podatkov določiti izvajanje in ukrepanje naše prodajne in tržne politike, — z dnevnimi kontakti, predvsem pa « tedenskimi sestanki oddelka prodaje in nabave, se je treba dogovoriti o odklanjanju problemov z osebnimi zadolžitvami in odgovornostjo. Jasno je, da je pretekel prekratek čas, da bi v celoti lahko podal dokumentirane podatke, koliko so se posamezni ukrepi že življenjsko uveljavili.« Kako smo se pripravili na sejem... (Dalje s 1. strani) niča Narat. Velikost paviljona Je ista kot lani, bo tudi iste oblike; vsi želimo, da bi potrošnikom ugajal, kako bo, pa bomo videli poi zaključku sejma.« Vprašanje: Želite še kaj dodati? Odgovor: »Pa bi res, in sicer to, da bo sejem od 18. do 25. januarja, in to, da smo poslali 46 naših artiklov v ocenitev posebni ocenjevalni komisiji pri Centru za sodobno oblačenje in opremo. Večina bralcev verjetno ne ve, da lani takšnega ocenjevanja ni bilo (vsa prejšnja leta pa!), letos pa so ga zopet uvedli, vendar v nekoliko spremenjeni obliki: najboljši izdelki bodo dobili zlato kolajno, vsi ostali, ki bodo nagrajeni, pa samo diplome, medtem ko je bilo v prejšnjih letih možno dobiti zlato, srebrno in bronasto kolajno. Mislim, da je to vse, kar je možno reči pred sejmom. Kakšen bo uspeh naše udeležbe, pa bodo bralci lahko brali v dnevnem časopisju in v prihodnji številki Tekstilca.« P. O. Hlačni kostim je narejen Iz pestrotkanega kepra in je namenjen za spomladansko In jesensko rabo. (Sestav: Terlenka in česanka) Spomladanski kostim iz novega pestrotkanega gaberdena. Sestav: česanka; tkanina je apretirana proti mečkanju BRALCI -POZOR! V vsaki številki bomo vnaprej objavljali kak intervju. V prihodnji boste brali intervju s tehničnim direktorjem tovarišem Jožem BREZ-CEM. Uredništvo Najnovejše ! Od poslanih izdelkov v ocenitev jih je 24 dobilo zlato kolajno Predvideva se sprejem zakona o obveznem zdravljenju alkoholikov Socialno zdravstveni zbor Republiške skupščine je v letu 1968 razpravljal o problemu alkoholizma v Sloveniji. Kot osnova za razpravo je služila analiza o problemih alkoholizma v Sloveniji, ki jo je izdelal Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Podatki iz analize mi niso znani, vendar morajo biti zaskrbljujoči, saj je bil eden od sklepov socialno zdravstvenega zbora, naj se v bližnji prihodnosti pripravi predlog zakona o obveznem zdravljenju alkoholikov v Sloveniji. Namen omenjanega sestanka je prikazati socialne posledice prekomernega uživanja alkohola, ki jih občuti predvsem družina alkoholika. Ko govorimo o alkoholiku, pri tem ne mislimo na tiste ljudi, ki po kosilu popijejo kozarec dobrega vina, oz. ob redkih priložnostih (razna praznovanja) malo bolj globoko pogledajo v kozarec, kot temu pravimo. Ce hočemo definirati alkoholika, potem bomo rekli: Alkoholizem je bolezen, do katere pride, če človek trajno prekomerno uživa alkoholne pijače in zaradi tega pride pri njem do psihičnih, fizičnih in socialnih okvar. To z drugimi besedam pomeni, da večletno prekomerno uživanje alkohola povzroča v človeku tako velike psihične in fizične spremembe, da človek du- ševno in telesno zboli. Vsem je znano, da prekomerno uživanje alkohola povzroči okvaro na jetrih, ledvicah, srcu, prebavnih organih, pospešuje arteriosklerozo itd., manj pa je znano da alkohol zelo prizadene živčni sistem. Alkoholik se sčasoma osebnostno popolnoma spremeni. Nekateri zapadejo v depresivno stanje (čustveno otopijo in se ne zmenijo za okolico), drugi pa postanejo agresivni in s svojimi izpadi povzročajo družini velike težave. Obe skupini alkoholikov pa imata nekaj skupnega. Na vsak način in za vsako ceno priti do pijače, pa če so ovire še tako velike. Rekli smo, da agresivni alkoholiki povzročajo svoji družini velike preglavice. Nihče pa si ne more predstavljati, kaj pomeni imeti takega človeka v družini, če posledic ni občutil na svoji koži. Koliko zakonov je že propadlo zaradi alkohola in koliko otrok iz takih zakonov zašlo na kriva pota. Vzemimo za primer (ki na žalost ni osamljen) mater z dvema otrokoma, ki živi z bivšim možem — kroničnim alkoholikom še vedno v istem stanovanju. Čeprav je do razveze zakona prišlo po njegovi krivdi, bi mu morala žena preskrbeti drugo stanovanje, če bi hotela, da bi gia sodišče prisilno izselilo. Ker ona drugega stanovanja ni imela na razpolago, je bivši mož ostal pri njej. Že v zakonu je mož pretepal ženo in otroke, po razvezi pa se je situacija še poslabšala. Bivši mož prihaja pijan domov in ker je brez službe prisili ženo, da mu da hrano, ki jo s težavo prisluži za sebe in oba otroka. Večkrat vse tri pretepa in jim grozi z nožem. Otroka v grozi kričita, mati pa poizkuša alkoholika umiriti. Pred kratkim je oče oba otroka zaklenil v sobo in se pred njima poizkušal obesiti. Seveda je to počel samo zato, da bi otroka prestrašil in to mu je tudi uspelo. Najstarejša hčerka se je tako prestrašila, da se ji je pojavila govorna napaka in otrok skoraj nič ne govori. Mati — naša delavka, ki že vrsto let dela na 3 izmene, je telesno in duševno popolnoma izčrpana. Če se bo tak teror v družini še nekaj časa nadaljeval, bo postala invalid. Podobnih primerov je v kranjski občini še veliko, zato se bo verjetno vsakdo vprašal, kaj v takih primerih naredijo za to postavljene strokovne službe oz. organi oblasti. Ce je tak agresiven alkoholik zaposlen v našem podjetju, potem največkrat uspemo, da se gre prostovoljno zdravit, zgodi se pa tudi, da pri tem ne uspemo. Ker pa zakonodaja prepoveduje obvezno zdravljenje, če ni storjeno kaznivo dejanje, v takih primerih ne moremo storiti nič drugega, da družini predlagamo, naj se obme na sodišče oz. postajo milice. Pri teh organih pa tudi ni uspeha, ker jim zakonodaja prepoveduje bolj drastične ukrepe. Organi varnosti včasih res zaprejo za eno noč alkoholika, ki je doma pretepel družino ali razbil pohištvo, ko pa se strezni, ga izpustijo. Policija se na splošno zelo nerada vtika v družinske zadeve. Zdravniki sicer priznavajo, da agresivni alkoholiki, ki nočejo prostovoljno na zdravljenje, predstavljajo za njihove družine in celotno družbo velik problem, zato predlagajo, da bi morali za take primere in za neozdravljive alkoholike pri nas graditi posebne socialne ustanove, kjer bi te ljudi za dalj časa izoliral, kjer hi ob zdravljenju tudi delali. Take ustanove pa v Sloveniji in Jugoslaviji ni, niti ni narejenih načrtov. Torej je upanja za skorajšnjo rešitev tega problema zelo malo. Tudi v našem podjetju imamo po podatkih obratne ambulante blizu 50 alkoholikov. Med njimi je nekaj tudi takih, ki imajo do svoje družine nemogoč odnos. Več pa je primerov, ko imajo naše delavke može — alkoholike, ki niso zaposleni pri nas. V teh primerih smo največkrat brez moči, ker obvezno zdravljenje alkoholikov ni dovoljeno. Tem nesrečnim delavkam lahko svetujemo samo razvezo zakona, seveda če je na razpolago drugo stanovanje. Predlog o sprejetju zakona o obveznem zdravljenju alkoholikov bo v perspektivi omogočil, da se bodo morali podvreči zdravljenju najbolj okoreli alkoholiki, ki sedaj z izpadi ogrožajo svoje najbližje. Določila zakona pa bodo ostala samo na papirju, če zato ne bomo imeli materialnih možnosti. Kot primer naj navedem samo bolnišnico v Begunjah. Od skupnega števila postelj je za alkoholike na razpolago samo 25 postelj. Predvideva pa se, da je na Gorenjskem nekaj tisoč alkoholikov, ki bi bili potrebni zdravljenja. Vzporedno z zdravljenjem alkoholikov bd bilo treba v večji meri odpravljati tudi vzroke, ki so privedli do zasvojenosti z alkoholom. Največkrat so vzroki neurejene družinske razmere, slaba družba, nezadovoljstvo pri delu, slabe stanovanjske razmere, življenje brez določenega cilja itd. Če se ozdravljeni alkoholik vrne v isto okolje zaradi katerega je začel piti, bo kaj 'kmalu ponovno zapadel v alkoholizem. Brez dvoma je postal pri nas alkoholizem težak družbeni pre-hlem, ki bo zahteval veliko načrtnega dela in materialnih sredstev, če želimo, da ga bomo vsaj nekoliko omilili F. D. »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« Naša prehrana Pravilna prehrana je nujno potrebna za zdrav razvoj in obstanek človeškega telesa. Biti mora zadostna, higiensko in okusno pripravljena ter pravilno sestavljena, da zadostuje potrebam organizma. Važno je tudi, v kakšnem okolju hrano uživamo, v kakšnem razpoloženju jemo in kako hitro to delo opravimo. Hrana, užita v dobrem telesnem in duševnem počutju človeka, v prijetni družbi, ob lepo pogrnjeni mizi, vzbuja tek, se dobro prebavlja in odlično presnavlja. Kar pojemo v jezi in morda še na hitro pogoltnemo, nam gotovo ne bo dobro delo. Taka hrana obleži v želodcu dalj časa, pri čemer čutimo neko obtežitev, slabo počutje, glavobol, lahko pa pride tudi do motenj v obliki katarja (vnetja) želodca in črevesja. Ce redno ali pogosto uživamo hrano v nepravilnih okoliščinah, lahko privede to do kroničnih motenj na prebavilih, s tem pa si pokvarimo lep del življenja. Jesti moramo veseli in vedri, ne pa mračni in zaskrbljeni. Prav tako si je treba vzeti čas. Večina naših ljudi zgodaj vstaja in odhaja na delo. Ta zgodnji delovni čas pa je vzrok temu, da ostajamo brez zajtrka, ki je pravzaprav najbolj važen obrok v celodnevni prehrani in bi moral bditi tudi najbolj izdaten. Tako zjutraj Človeku primanjkuje energije, ker je lačen. Po dveh do treh urah dela je že izrazito lačen in njegova delovna storilnost pade. V tem času so tudi nesreče zelo pogoste — to je med 8. in 9. uro, in to pri delavcih, kjer so možne poškodbe. Zajtrk bi moral dobiti nazaj svojo veljavo in bi moral biti izdaten in kaloričen kljub zgodnjim jutranjim uram. Morda bi bilo potrebno le deset minut prej vsta-tti, zvečer pa bi si vse potrebno že vnaprej pripravili. Seveda ima velik pomen tudi malica, ki jo danes delovni človek užije namesto zajtrka in se je tako navadil treh dnevnih obrokov: malice, kosila in večerje. Ti trije dnevni obroki so običajno izdatni in celo preveč izdatni, s čimer pa seveda preobremenjujemo naša prebavila. To se tudi kaže takoj po zaužitem obroku v utrujenosti, zaspanosti in nedelavnosti, kasneje pa lahko privede do kroničnih motenj na prebavilih. Obolenja prebavil zavzemajo zelo vidno mesto na lest-vioi obolenj in je delanezmožnost zaradi njih izredno visoka. Dnevni obroki naj bodo manjši in zato bolj pogosti. Porazdelimo si jih na sledeč način: izdaten zajtrk, šibkejša malica, primemo kosilo, lahko popoldanska malica in zelo lahka večerja. Tako bomo prehrano, ki je vir energije, prilagodili potrebam na- šega telesa. Počutili, se bomo dobro in zdravo. Zvečer nas ne sme prevarati prijeten občutek ob izdatni večerji. Kasneje bomo videli, da naš spanec ne bo miren, kakor bi si ga želeli, ampak bomo imeli zelo slabega. Tudi prebavila potrebujejo počitek! Človek v spanju energije ne troši, zato se. zaužita hrana vskladišči v rezerve, ki se kmalu pokažejo v obliki neljube debelosti. Prehrano je treba prilagoditi tudi telesni aktivnosti. Človek, ki opravlja fizično težko delo, porabi več energije, zato mora biti njegova hrana izdatnejša in bolj kalorična. Tisti, ki se veliko giblje, troši zato več energije od tistega, ki opravlja sedeče delo. Hrana pa mora zadostiti potrebam našega telesa tudi kvalitetno (kakovostno) in ne le po količini. Vsebovati mora: 1. dovolj beljakovin, ki so organizmu najbolj potrebne, ker telo gradijo, 2. dovolj vitaminov, ki telo varujejo, ščitijo, 3. primerno količino ogljikovih hidratov, ki dajejo telesu energijo, 4. zadostno količino maščob, Idi telo ogrevajo (pozimi jih potrebujemo več kot poleti, 5. poživila, ki nam sladijo življenje. Beljakovine imajo naslednja živila: meso vseh vrst in vsi mesni izdelki, mleko in vsi mlečni izdelki, jajca, gobe in fižol. Ta živila so draga, zato jih veliko naših ljudi uživa v premajhni (količini. Zelo važno je, da imajo dovolj beljakovin v prehrani otroci, ker je nji-(Dalje na 6. strani) Posnetek kaže upokojene člane kolektiva iz tkalnice L v letu 1968 Strah pred staranjem Strah pred staranjem se javlja v vsaki življenjski dobi. Cesto se srečujemo z moškimi in ženami, ki nimajo niti štirideset let, pa se že bojijo staranja in vprašujejo zdravnike in psihologe, kako bi se proti temu borili. To, kar vam bomo o staranju sedaj povedali, je koristno za vsakogar med sedemnajstim in sedemdesetim letom starosti. Predino odkrijemo ta recept, moramo razjasniti neke pojme. Starost ne moremo računati po številu let, ker biološki čas ni enak času na uri. Z leti pa gre biološki tok časa še počasneje. Bolj je človek star po letih, bolj počasi se stara biološko. Najhitreje se človek biološko menja med petnajstim in dvajsetim letom starosti, manj med dvajsetim in tridesetim letom starosti, včasih komaj opazno med petdesetim in sedemdesetim letom starosti. Koledar zaradi tega pripelje do krivih zaključkov, ker se tudi posamezni organi različno starajo: oči že po desetem letu starosti, sluh po dvajsetem letu, po tridesetem pa mišice, hitrost reagiranja in sposobnost oplojevanja. Nekateri ljudje so pri osemdesetih letih enako produktivni kot pri tridesetih ter tudi mnogo več vedo in znajo. Stari ljudje često trpijo zaradi pozabljivosti, toda njihova ustvarjalna fantazija je neodvisna od dobe. Zaradi bogatih življenjskih izkušenj lažje rešujejo težke probleme. Z eno besedo: človek si pridobi neko življenjsko modrost. To je razlog, da je starejši delavec lahko boljši in sposobnejši od mlajšega in vitalnejšega sodelavca. Nezrelo duševnost bi bilo napačno smatrati za znak prave mladosti. Brez zrelosti ni mogoče ostati zares mlad. Ljudje, ki se upirajo, da bi duševno dozoreli, običajno prvi ostarijo. Mnogi od teh zapadejo v kasnejših letih v drugo otroštvo prav zato, ker iz otroštva niso nikdar niti odšli. Kdor se dela mlajši kot pa v resnici je, ni nikoli niti dozorel. Recept, da ostanete mladi, je zelo enostaven: koncentrirajte se na tisto, kar je v vas še mlado, a to je vaš duh. Ta naj bo vedno buden. Živimo v zelo naprednem času. Glejmo okrog sebe z odprtimi očmi in poizkusimo se vsak dan naučiti nekaj novega. V prvi vrsti se ne smemo poleniti! Okrog tridesetega leta se v človeku razvijata dve nasprotni osebnosti. Mnogi ljudje najdejo še vedno priliko, da širijo svoje interese na nova področja — kljub družini in svojemu znanju. Oni vedno najdejo nek hobby (priljubljeno delo ali zabava), ki jih telesno in duševno okupira. Potem so še drugi, ki s tridesetim letom zapadejo v topo ali udobno enoličnost. Iz dneva v dan gredo na svoje delo, pridejo domov, jedo, čitajo časopis na športni strani, prečitajo še kakšno šalo, gledajo televizijo in gredo v posteljo. Njihove žene se bavijo z gospodinjstvom, še malo z otroci, gledajo televizijo, čitajo kak ljubavni roman in gredo k sosedi na klepet. Tisti prvi ostanejo leta in leta mladi, ti drugi pa postanejo starci že pri štiridesetih ali več. Naj bo človek star kolikor hoče, nikoli ni prepozno, da si napravi življenje zanimivo. Neka gospodinja je n. pr. s petdesetim letom brez vsakega predznanja začela zelo lepo modelirati. Neki upokojeni elek-troinženir se je začel baviti s keramiko in celo zaslužil pri tem lep denar. Neka sedemdesetletna starka, katero so njeni otroci hoteli spraviti v dom onemoglih, je začela voditi uspešno šolo kuhanja za mlada dekleta. Nikoli ne smete misliti, da ste prestari, da bi šli še v kakšno šolo. Nekdo je s sedemdesetim letom začel študirati medicino, izpite polagal z odličnim uspehom in postal znan zdravnik. Drugi je imei že čez sedemdesetih let, ko se je lotil študija prava in je postal znan advokat. Neka žena se je v devetdesetem letu vpisala v tečaj za izpopolnjevanje v zgodovini. Nikoli ni prepozno, da se obstoječe sposobnosti in znanje nadoknadi z novim. Kdor živi v bodočnosti, temu je lahko ostati mlad, brez ozira na leta. To lahko tudi vi, če poskušate in se malo potrudite. Ostanite duševno budni in aktivni — to je edini eliksir mladosti, ki popolnoma sigurno delujel modna stran - nasveti - za družino Za prve toplejše dni Mozolji — akne na obrazu 1. Pomladanska obleka je krojena iz gabaindema v vzorcu okenski karo, ki je letos visoka moda. Kroj je enostaven. Obleke so zopet rezane v pasu ali malo nižje podaljšan živo tek. Krilo je rabio zvončasto z gubo spredaj. Pas je iz usnja v barvi karo vzorca. 2. Siva enobarvna obleka oprijete linije. Ima podaljšan životek in zvončasto krilo. Črn usnjen pas je na svojem mestu. Stoječ ovratnik in manšetka so iz belega blaga. 3. Modema obleka iz tweeda se prsnem delu. Zvončasto krilo una asimetrično zapenja s kovinskimi spredaj dve globoki gubi. zaponkami. Pas je iz usnja. Ovrat- , c ^ nik in manšetke so bele. ^Enostaven kostim iz tweeda. Jopica je dolga, žepe ima vrezane V koži se nahajajo lojne žleze, katerih vsebina (loj) prihaja na površino kože. Pri človeku z mastno kožo je moteno pretvarjanje maščobe v zgornjih slojih kože. svoje karakteristike posebno dovzetni za gotovo skupino kožnih obolenj. Najvažnejše in najpogostejše obolenje pri teh ljudeh je obole- 4. Enobarvna obleka z navzdol gladko, krilo je krojeno rabio Zaradi tega začno lojne žleze izlo- nje lojnih žlez ali mozolji (akne). pomaknjenim pasom. Zvončasto zvončasto. čati preveč loja, a zgornji sloj ko- To se navadno začenja v dozoreli . -, že postane roženast in se lušči, vanju ali puberteti. Na obrazu ter komplet iz blaga v Koža izgubi svoj sijaj, postane zgornjih delih hrbta in prsi se na- ,? u' J°fJCa. Je dol2a m mastna, v bolj izraženih primerih pravijo najprej črni komedom, obrobij ma s pošemtm karo spre- celo oljnata_ Posebno v kotiikih nato rde£i in n‘azadnje gnojni mo. daj m na rokavih. Jopica ima spre- ob nosu se tvorijo številni kome- zolji. Koža postane grda. daj na gornjem prsnem delu rez doni u zv „miteserji« s temno krilo je rezano v ozke pole. Pas je tudi usnjen. Ovratnik zapnemo z veliko metalno zaponko, kot pri angleških moških srajcah. 5. Modemi kostim iz tweeda v karo vzorcu oprijetega kroja. Jopica je dolga, žepa sta le na in gumbe. Zvončasto krilo ima spredaj gubo. Osliček iz blaga To stanje se pri dekletih še poreko v sredini ki nastane zaradi slabša neposredno pred perilom spremembe rožnega sloja kože in (menstruacijo) zaradi hormonal-odpadlih celic zgornjega sloja ko- nih vplivov. V večini primerov, že. Te spremembe so najbolj vid- posebno če spremembe niso veli-ne nei tistih delih kože, kjer je ke, preidejo same od sebe po pu-najvec lojnih žlez, na glavi, na ob- berteti. Toda v mnogih primerih razu, na hrbtu in vzdolž prsne se to tudi še kasnejše ponavlja kosti. T. zv. seboreja ali mastna koža še ni kožno obolenje, temveč le karakterizira levaliteto kože do-tičnega človeka. Vendar so ti ljudje, t. zv. seboreičarji zaradi te Za oslička vzamemo blago ka- da kakšno umetno krzno npr. stl npr. 2 krat večje kot na skici kršnega pač imamo pri roki. Iah- rinnen biber. Na papir narišemo in vrišemo dele in jih izrežemo, ko tudi velveton, najlepše je seve- kvadratke v odgovarjajoči veliko- Položimo in pripnemo jih na blago, malo pustimo še za šiv. Izrežemo toliko delov kot kaže slika. Za notranje dele ušes vzamemo lahko kakšen drug gladek material. Izrežemo še 2 cm širok pas, ki mora biti precej dolg približno 75 cm, da ga všijemo med dele okrog in okrog. Spredaj in zadaj pri nogah ga moramo prerezati kot vidite na skici c. Prišijemo še notranje dele pri sprednjih in zadnjih nogah. Na trebuhu pustimo odprtino, da ga lahko obrnemo. Napolnimo ga z ostanki spenjene gume, ker je lahka in zašijemo odprtino. Nato sešijemo še ušesa, obrnemo jih prišijemo na mesto, ki je označeno na skici. Uho spodaj stisnemo in naredimo majhno gubo. Oči izrežemo iz ostankov filca ali pa še lepše če imamo odgovarjajoče gumbe, jih prišijemo tako, da potegnemo nit skozi glavo. Sedlo izrežemo iz rdečega filca ali umetnega usnja. Repek In uzdo pa naredimo iz rjave volne. MaK SPOROČITE NAM VAŠE ŽELJE IN POVEJTE, ČE STE Z MODNIMI PRISPEVKI ZADOVOLJNE! Za hladne zimske dni, za službo ali za šolo vam priporočamo športno obleko, ki jo vidite na sliki. Izdelana je iz volnenega blaga, terilena ali iz mešane tkanine (volna in stanična) v karo desenu. Kroj je preprost, srajčni in zato za počutje zelo prijeten. Primeren je, ker skrije tudi kakšno odvečno kilo, kar bo dobrodošlo marsikateri ženski. Dolgi rokavi se končujejo v manšeti, ovratnik je športen z nekoliko daljšimi konicami. Spredaj zapnemo obleko z vrsto metalnih gumbov, ki so našiti tudi na ovratniku in na žepih, žepi in obroba pod gumbi so krojeni poševno. ( \ V' c k t N J r T b 3 . DEU a blaga: A. ttlo-2. 3. s p redini i no+ranji d tl 2 X M. ladini! notranji diti 2 X in je potrebna zdravniška pomoč. Te kožne spremembe nimajo vpliva na splošno zdravstveno stanje, toda te osebe trpijo zaradi nelepe zunanjosti ter tako delujejo na mlade ljudi, da izgubljajo vsako samozavest. Če je v tem primeru zdravnik tisti, ki mora dati nasvet mlademu nesrečniku, ko ga poišče v svoji krizi, bo najprej vprašat, če niso neke notranje motnje v prebavi ali delovanju jeter, ki vplivajo na nečisto kožo. Redna prebava je predpogoj za lepo polt. Enako važna pa je tudi redna menstruacija, torej oboje pomeni notranje čiščenje telesa. Zunanje čiščenje kože pa je seveda prav tako važno in ne samo čiščenje obraza, marveč vsega telesa. Kako negujete svoje telo, kolikokrat se kopljete in koliko vode porabite za svojo čistočo, vse to se odraža — na vašem obrazu. Ko ste se skopale, vse drugače sije vaša koža in drugačen je žar vaših oči. Dekleta z mastno kožo naj se kopljejo pogosto, lahko vsak dan in to z milom. Tudi tedensko umivanje lasišča je pri mastni koži nujno. Tudi po tem umivanju boste opazile spremembo na koži obraza. Koža na glavi postane sicer mastna in se dela prhljaj. Včasih je to celo zvezano z izpadanjem las, predvsem pri moških. Pri ženah se to izpadanje javlja redkeje. Če se pravočasno ne podvzamejo neki ukrepi, sledi plešavost. Pranje takega lasišča je posebno delikatno. Najboljša je uporaba žveplenih šamponov, ter izpiranje z vodo, ki vsebuje nekaj kapljic limonovega soka. Zdaj vas gotovo še zanima nega obraza z mastno kožo. Vsak večer jo dobro čistite z žveplenim milom. S tem preprečite tvorbo črnih komedonov, ki se kasneje razvijejo v mozolje. Če so se ko-medoni že napravili, ker si niste redno čistili kože, jih morate odstraniti pravočasno, da se ne bi razvili v gnojne mozolje. To napravite tako, da si vsaj enkrat do dvakrat tedensko pripravite parno kamilično kopel (nad loncem vrelega kamiličnega čaja držite obraz in se pokrijete z brisačo čez glavo, da vam para ne uhaja). Ta parna kopel naj traja do deset minut. Isto lahko napravite z oblogami iz vročega kamiličnega čaja, ki jih izmenoma stavljate na obraz in zamenjate ko se ohladijo. Na ta način ste odprli pore. Sledi postopek stiskanja črnih komedonov, ki naj bo izveden s čistimi rokami in uporabo čistega prekuhanega, prelikanega belega robčka. Z njim stisnete v nekaj minutah vse umazane dele obraza, nekoliko obrišete z alkoholom, da se ne bi okužilo in prišlo do gnojnih mozoljev. Nato položite mlačne kamilične obloge še za 10 linut na obraz in pustite, da se na obrazu popolnoma ohladijo. S tem je tedenska nega kože končana. če si na ta način čistite kožo redno, se bodo v mnogo manjši meri ali pa se sploh ne bodo pojavljali mozolji na obrazu. Poleg splošnih pogojev, ki smo jih že našteli, t. j. redna prebava, redna menstruacija, spada tudi pravilna prehrana, id je zelo važna za lep izgled vaše kože. Treba se je zadržati vseh mastnih in začinjenih jedi, čokolade, kave. Najhujši sovražnik lepe kože pa sta alkohol (Dalje na zadnji strani) NAŠA PREHRANA (Dalje s 4. strani) hov organizem v razvoju, noseče in doječe žene, bolniki, ljudje po preboleni bolezni in starčki. Vitamine imajo vse vrste svežega sadja in zelenjave, nekateri pa se nahajajo tudi v drugih živilih. Vitaminih so prav tako potrebni v večji količini otrokom, nosečim in doječim materam ter bolnikom in starčkom, ker telo varujejo pred boleznijo. V primerni količini pa jih potrebuje tudi vsak zdrav organizem. Ogljikovi hidrati so v sladkorju, moki in vseh njenih izdelkih (kruh, testenine) ter krompirju. Ta živila dajejo telesu največ kalorij , po jedi pa vzbudijo občutek sitosti. Zato jih moramo uporabljati v kombinaciji z drugimi živil: v prevelikih količinah pa povzročajo debelost. Maščobe najdemo v rastlinski in živalski masti, olju, maslu in margarini. Telesu dajejo toploto, zato jih v večji količini potrebujemo v zimkem času. Priporoča se upora- Mozolji-akne na obrazu (Nadaljevanje s 5. strani) in nikotin. Če preživite samo en večer v zakajeni dvorani, boste rabili nekaj dni, da bo vaša koža spet lepa. Jejte predvsem mnogo sadja, zelenjave, solate in jogurta ter pijte mnogo vode in mleka. Kozarec mlačne vode na tešče napravi včasih čudež (če boljši je nesladkan sadni sok limone ali pomaranče). b Ko smo omenili zakajene in neprezračene prostore smo vam obenem nakazali koristnost bivanja na svežem zraku. Poleti je zmerno sončenje zelo koristno, mnogo bolj kot pozimi uporaba kvare lampe. Sončenje vsega telesa ter zračna masaža je za mastno kožo zelo priporočljiva. Da boste boljše volje naj omenimo: dekleta z mastno kožo imajo precej težav v mladih letih, kasneje pa postaja koža vedno lepša in ohrani dolgo mlad videz. ba rastlinskih masti in dj, ker jih boljšamo okus naše prehrane. organi lažje prebavijo in bolje presnavljajo. Poživila so kava, alkohol, tobak, poper, cimet, sol itd. Z njimi iz- V celodnevni prehrani naj bodo zastopane vse navedene skupine, da se bomo hranili polnovredno, kakor temu pravimo. Zahvale Od Mici Rozman, ki je delala v adjustirnem oddelku, smo prejeli naslednjo zahvalo: »Ne morem vam povedati, kako sem bila presenečena ob odhodu v pokoj, ko sem dobila res nepričakovano bogato darilo. To je kavč, ki me bo do smrti spominjal na vas vse. Res lepo se zahvaljujem vsem sodelavkam iz adjustimega oddelka v obratu I, in tudi vsem tistim iz drugih oddelkov, ki so za darilo prispevali, še enkrat vsem tisočkrat hvala! Prav vsem želim še veliko uspehov in dosti lepega in dobrega v prihodnje! Lepo se zahvaljujem tudi izvršnemu odboru sindikata in sindikalnemu odboru plemenitilnice I za podarjeno uro. Mici Rozman Ob smrti drage mame Evdokije se iskreno zahvaljujem vsem za izraze sožalja, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Evgenij Valjavec Ob tragični izgubi najinega dragega, nadvse ljubljenega sina VOJKA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem od mazalne službe, in tudi sodelavkam iz adjustimega oddelka I za iskreno pomoč in za izraze sožalja. Enako se zahvaljujeva tudi IOSP vzdrževalnih obratov in plemenitilnice I za prejeto denarno pomoč. Posebno hvala vsem sostanovalcem v stanovanjskem bloku in posebej tovarišu Janezu Kutinu za izkazano pomoč in sočustvovanje ob tej težki izgubi. Hvala še vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. žalujoča Djuro in Anica Kesič Ob težki izgubi našega očeta Antona Brankovič se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sindikalni organizaciji v plemenitilnici I za izrečeno sožalje, za venec in za spremstvo na zadnji poti. Družina Brankovič NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. vrsta Slanega peciva, 7. slavni portugalski pesnik iz 16. stol., avtor epa »Luzi-tamci« (Luis Vaz de), 13. nemški šahist, svetovni prvak v letih od 1894 do 1921 (Emanudl), 14. tuje žensko ime, 15. začetnici slovenske avtorice številnih besedil za popevke, 16. lastnik imetja, posestnik, 18. začetnici ustanovitelja sovjetske države, 19. ocet, 21. mesto v ameriški zvezni državi Ohio z industrijo gume in avtomobilov, 22. počelo taoizma, 23. peneče se vino, 25. zvišana nota a, 26. očarljivost, mikavnost, 27. levi pritok reke Rhone v Franciji (290 km), 29. belgijsko pristanišče, iz katerega vozi trajekt vlak in potnike do angleške obale, 31. že umrla slavna francoska pevka šansonov (Edith), 33. eno od imen ameriškega elektrotehniškega izumitelja Edisona (iz istih črk kot LAVA), 34. gostinski uslužbenec, 37. delavska ah obrtniška zadruga v carski rusiji, 40. opis, očrt, 41. pojav na vodi, 43. ime Chaplinove žene hčerke ameriškega dramatika Eu-gena O’Neilla, 44. pregovor, reklo, 45. način ravnanja, modalnost, 47. desni pritok Visle iz Galicije, 48. začetnici znanega sodobnega slovenskega 'biologa, 49. pristanišče na jugu Italije Ob istoimenskem zalivu, 51. tretji soglasnik in tretji samoglasnik naše abecede, 52. prvotni prebivalci Mehike z visoko razvito kulturo, ki so jo uničili španski zavojevalci, 54. 1 2 3 9 5 6 7 6 9 1Ò 11 12 15 19 15 SS 16 17 SS 16 19 20 88 21 S3 22 23 29 88 25 S3 26 n 26 88 29 30 51 32 » 33 39 55 36 SS 37 38 39 90 » 91 92 SS 93 99 S! 95 96 SS 97 96 S! 99 50 SS 51 59 53 59 55' 56 57 REŠITVE POŠLJITE DO 15. II. 1969 ukrajenski ljudski ples v hitrem tempu (iz istih črk kot PARKET), 56. blaznost, 57. pesniško ime za Jadransko morje. NAVPIČNO: 1. vrsta stekla za avtomobilske šipe, ki ob udarcu razpade v prah, 2. medicinski izraz za steklino, 3. ime črke S, 4. skandinavski izraz za smuči, 5. predmet pogovora, 6. vrsta palme, ki uspeva na Sundskih otokih, 7. srednjeveški grad v italijanski pokrajini Emiliji, kjer se je leta 1077 nemški cesar Henrik IV. ponižal pred papežem Gregorjem VII.; v prenesenem pomenu pomeni Izraz »iti v . . .« — ponižati se, vdati se političnemu nasprotniku, 8. organska skupina, ki nastane, če v amoniaku zamenjamo vodikove atome z ogljikovimi radikali (iz istih črk kot MINA), 9. rdeča poljska cvetlica, 10. osebni zaimek, 11. ime slovenskega politika Kardelja, 12. opera nemškega skladatelja Richarda Straussa (orig.), 17. zasedba treh godbenikov ali pevcev, 20. dvomljivec, nezaupljivec, 22. bog smrti iz starogrškega bajeslovja (tudi del naslova pesniške zbirke slovenskega pesnika Alojza Gradnika »Eros . . 24. najstarejša formacija mezozoika, dobe iz zemeljske zgodovine, 26. usnje iz kozje kože, 28. Zeusov sin in eginski kralj, ki je zaradi svoje pravičnosti postal sodnik v podzemlju, 30. pod, 33. ljubljenec, milj enee, pričakovan prvak, 34. pripadnik starega germanskega naroda, ki je v zgodnjem srednjem veku živel v Skandinaviji in na Jyllandu, 35. italijansko mesto ob reki Arno, rojstni kraj pesnika Petrarce, 36. žensko ime, 38. znak za enakost v matematiki, 39. vrsta travniškega plevela, 42. vžigalna vrvica pri mušketah in starih topovih, 45. ime slovenskega narodnega heroja Perca, 46. proizvod čebel, med, 49. skrajšano moško ime Teodor, 50. skandinavski drobiž, 53. glasbena oznaka za tremolo, 55. grška črka s katero v matematiki označujemo Ludolfovo število 3,141.