K N J I Ž E V N O S T
Iz slovenske geografske književnosti
Svetozar Ilešič: Pogledi na geografijo. Teoretiska-m etodiološki p risp ev ­
ki, razp rav e  in  poročila. L ju b ljan a  1979. Izda la  in  založila P a rtiz an sk a  
kn jiga .
P re d  n am i je  610 stranii obsegajoče delo akadem ika  iru zaslužnega p ro ­
feso rja  dr. S v e to z a rja  Ilešiča*, K idričevega n ag ra jen c a  in  le to šn jega  n a g ra ­
jenca  A vnoja. V n jem  je  zb ran ih  večina n jegov ih  p rispevkov  o načekiii p ro ­
blem atiki. geografije, zato pomena k n jig a  nekakšno  sin tezo  n jegov ih  p o g le­
dov na geografijo , h k ra ti  pa tu d i  p reg led  natzorotv drug ih . Da bi> svo ja te ­
o re tična  d o g n an ja  čim bolj podkrepil^ jim  s p rispevk i iz reg ionalne p rob le­
m a tik e  S loven ije  in  Jugoslav ije  dodaja  tu d i k o n k re te n  reg ionaln i v idik. 
Razpratve in  č lan k i soi v načellu o b jav ljen i v p rv o tn i obliki); le iz jem om a so 
jim  dodane na jn o v ejše  in fo rm acije , n ek a te ri p rispevk i1, ki so b ili ob jav ljen i 
v tu jih  geografsk ih  časopisih, pai so p reveden i v slovenščino.
P redaleč  bi nas  vodilo, če b i želeli v tem  poročilu  p rik az a ti vso- te h t­
nost in  globino av to rjev eg a  dela  te r  n jegov  pom en  za razvoj slovenske in  
jugoslovanske geografije. To smo storili že na m nogih  m estih , p riču joča 
zb irk a  o načeln ih  m iseln ih  tokov ih  v g eo g ra fiji v sve tu  in  p ri nas pa bo 
gotovo spo d b u d ila  n o v a  teo re tičn a  razm išljan ja , k i so n u je n  sp rem ljeva lec 
v sak e  znanstvene d iscip line v sistem u znanosti in  n jenega u v e lja v lja n ja  v 
d ružb i te r  p raksi. N edvom no je  v sedan jem  času h itre g a  razv o ja  štev iln ih  
zn anstven ih  vej trd n a  o p redelitev  delovnega področja geografije  in  n je ­
n ih  nalog še posebna potrebnai, zaito si nalčelnih razm išljan j lahko  sam o 
želimo.
A v to r je  svoje p risp ev k e  s trn il v sedm ih  poglav jih , k i jim  je  dal za­
okroženo vsebino, hkrati/ p a  jih  je  z nekaj izjem am i ratzdelil tem atsko, in 
kronološko. V obsežno delo nas uvede z razp ravo  »Geografija na razpotjih«, 
v katerii n ak azu je  vse dilem e, ki se danes postav lja jo  p red  geografijo: 
od po ti m onizm a, dualizm a in  p lu ralizm a do v p raša n ja  specializacije, anitro- 
pocentričnositi, regionalnega! aspek ta  in  raz ličn ih  raz iskovaln ih  metodu S to  
p rob lem atiko  že li u tem eljiti po trebo  po razm iš ljan jih  o po teh  n ad a ljn jeg a  
teo re tičnega , m etodološkega in  vseb inskega razvo ja  naše stroke.
V n as led n jem  pog lav ju  poda av to r razvoj slovenske geografije; o n jem  
je  poročal na p ro slav i 50-letn ice G eografskega d ru š tv a  S lovenije  le ta  1972. 
T ukaj ra z g rin ja  razm ere, v k a te rih  se je  razv ija te  o rg an iz iran a  slovenska 
geografija, ta k ra tn e  vp live  razn ih  geografsk ih  s tru j in  vlogo le ta  1925 
u stanov ljenega G eografskega vestn ika . O svetlju je  p red v o jn i razvoj zn an ­
stveno-razi skovaineg a dela in; ak tiv n o sti slovensk ih  geografov n® raz lič­
n ih  posvetovanjih . V okv iru  povojnega razvo ja  slovenske geografije  ob rav ­
n av a  av to r niastanek novih  geografsk ih  in stituc ij, tlako Z em ljep isnega m uze­
ja  S lovenije, Inštituta) za geografijo  p ri SAZU, In š titu ta  za raz iskovan je  
krasia SAZU s sedežem  v P osto jn i ini In š titu ta  za geografijo  p ri un iverzi 
te r  š irše  m ožnosti za  sistem atično  raziskovalno  delo in  pub lic iran je . P re d ­
stav i nam  ak tiv n o st slovensk ih  geografov n a  vseh  povo jn ih  dom ačih, zvez­
n ih  in  m ed narodn ih  posvetovanjih .
P og lav je  o splošnih načelnih in m etodoloških problemih geografije za je ­
m a v rsto  člankov  in  razp rav . V sestavku  »Glasovi o načeln i p rob lem atik i
geografije«  se seznanim o z n ek a te rim i načeln im i problem i v sov je tsk i f i­
zični in fran co sk i geografiji. Sledi m u že le ta  1954 ob jav ljen i sestavek 
>;Za eno tnost geografije«, ki, je  našo  strokovno  jatvnost opozoril nai načelne 
raz p ra v e  v  S ov jetsk i zvezi. Te so trd ile , da je  po načelih  m arksistiično-le- 
ninisitične zn an o sti en o tn a  geo g ra fija  koti znanost nem ogoča in  da ob sta ja ta  
le dve povsem  sam osto jn i vedi: fizičnai in ekonom ska geografija. A v to r se 
p ri tem  odločno o p red e lju je  za! eno tnost geografije  in  svari, p red  p re tira ­
no specializacijoi, kil vodi le  v likv idac ijo  geografije. S voje »Beležke 01 n a č e l­
ni p ro b lem atik i geografije«  zaEnuje Ilešič okrog d veh  te m e ljn ih  ak tu a ln ih  
v p rašan j, tj. p red m eta  geografije  in  up rav ičenosti geograifske znanosti. Z av­
zem a se za »pokrajinsko« sm er v geog ra fiji ozirom a za p o k ra jin o  v po­
m enu  »pejsaža« in  ne le v pom enu te r i to r i ja  a li »prostora« koiti osnovnega 
o b jek ta  p reučevan ja . P ri tem  navarja. podobno u sm eritev  geografov drugod. 
T udi v raz m iš ljan jih  o enotnosti geografije  ponovno izhaja  iz d iskusij v 
sov jetski, deloma/ v po ljsk i in francosk i geografiji. V n jih  se razm ejev an je  
p rirodoslovn ih  in  d ru žb e n ih  ved o p red e lju je  ko<t pozitiv ističko, p redm et 
k ritik e  p a  je  tu d i po jav  in d e term in izm a v geografiji, ki zanikal sp lošno po­
vezanost m ed p rirodo  in družbo. A v to r se zavzem a za čim bolj razčiščene 
p o jm e tu d i glede vlöige fizične geografije, še posebno p ri geom orfo log iji in 
k lim ato log iji.
E notn i geografiji sta  p rav  tak o  posvečena se s tav k a  »O krepljeni, glaisovi 
za eno tnost geografije  v socialističnih  deželalh« in  » N adaljevan je  borbe 
m išljen j o eno tnosti geografije  v S ov jetsk i zvezi«. V n jih  nais seznani, kako 
je  tu d i tod  p rev lad a la  podpora  koncep tu  eno tnega kom pleksa geografske 
s tv a rn o s ti ozirom a geografskega okolja  ko t p red m eta  kom pleksne geograf­
ske znanosti.
Č lanek »M etodološki p ro b lem i sodobne geografije«  se  do tik a  tre h  t e ­
m eljn ih  vp rašan j m etodološk ih  osnov geografije, tj .  v p raša n ja  n je n e  in te ­
gracije, m aitem atizacije in  ap likacije . K ar zadeva in tegracijo , g re v b istvu  
le  za  n ad a lje v an je  d iskusij o eno tnosti geografije, ta k o  p redvsem  sov je tsk ih  
in  p o ljsk ih  geografov. A v to r poudarja*,, d a  sm o si v S loveniji sistem atično  
p rizadevali raz v ija ti reg ionalnogeog rafske raz iskave  z določenim i o sred n ji­
m i p rob lem i regije, kott so npr. m elioracije , v inogradn ištvo , tu rizem , dea- 
g rarizacija , u rb an izac ija  ipd., te  pa n im ajo  nič skupnega z deli d esk rip tiv ­
ne »enciklopedične« reg iona lne  geografije. O b liku je  tu d i svoj odnos do 
m atem atizac ije  geografije, za kattero m eni, da ne sm e positati cilij sam a 
sebi, še m an j p a  laihko pom eni edino pot v geografsk ih  raz iskovan jih . Ob 
p rob lem ih  ap likac ije  geografije  se do tika  v rs te  načeln ih  vp rašan j, m ed 
n jim i m ožnosti za ap likacijo , odnosa stroke  do apliilkacilje in  n jen e  uspeš­
nosti v n ač rto v an ju  in  napovedovan ju , p r i  čem er izhajal iz koncepcije  ap li­
k ac ije  v sve tu  in p ri nas.
Tretije pog lav je  svoje k n jig e  sk lene Ilešič z dvemai prispevkom a, ki 
zadevata  m etodologijo  geografije. P rv i, k i ga je  spodbudilo  Anučirno.vo delo 
»Teoretiičeskiief asnovy geografii«  iz le ta  1972, nam  veliko  pove že s svojim  
naslovom : »Zal reg ionalno  kom pleksnost v geografsk i te o riji in  praksi«. 
A v to r ugotav lja j da se podobni p roblem i, k o t jih  odp ira  A nučin  ob sov je tsk i 
geografiji, p o jav lja jo  tu d i pri- nas in  da si morai geografija  k lju b  vsem  te ž ­
n jam  za specia lizacijo  o h ran iti svoje lastno  delovno področje; ki je  lahko  
sam o kom pleksno  o b rav n a v an je  p ro sto rske  stvarnosti, tem elječe  na reg io ­
nalnem  v id iku , n e  pa na ločenem  o b rav n a v an ju  posam eznih  elem entov  
te  stva rnosti. P o u d arja , da je  ta k šn a  op redelitev  p o treb n a  ne le  zarad i 
u trd itv e  p rep rič ljiv eg a  geografskega koncep ta  v sistiemu zn an stv en eg a  in  
pedagoškega dela, in te rd isc ip lin a rn o sti in  ap likacije , tem več tiudi zarad i 
d ez in teg rac ijsk ih  tendenc zno tra j geografije. N ava ja  A nučinove teze o p r e d ­
m etnem  b istvu  geografije, tj. » lan d šaftn i sferi«  ali »geosferi«, n jegova 
m etodo loška sta lišča in  polem iko ob k r i t ik i  n jegove k n jig e  itz le ta  1960. 
S lednjič  Ilešič opozarja  n a  vse pogoste jše izog iban je  te rm in a  »geografija«, 
o b rav n av an je  »prosto rske d iferenciacije«  po m ed seboj ločenih  specia ln ih  
p rob lem ih  in  na po jav  »kon junk tu ršč ine« .
V drugem  p rispevku  z naslovom  »Pom en kom pleksnega reg ionalnega 
aspek ta  v sodobni geografiji na p rim e ru  alp sk ih  p redelov  S lovenije« av to r 
na dveh  sosednjih  alp sk ih  reg ijah , tj. Z g o rn ji G oren jsk i in  Z gorn jem  P o­
sočju, oceni kom pleksno  analizo reg iona lne s tru k tu re , ki upošteva vse 
njetne p riro d n e  in  an tropogene sestav ine  in  ne le enostranskega ' aspekta 
zaščite p riro d e  in  en o stran sk ih  tehn ičnoekonom skih  in teresov . P oudarja , 
da lah k o  le  po' te j m etodološki po ti zagotovim o rea lno  itn rac ionalno  u re ­
ja n je  in  p re u re ja n je  p rostora.
Č etrto  poglav je ob ravnava  načelne probleme nekaterih panog in smeri 
geografije, tako  ekonom ske geografije, geografije  podeželja  in  socialne 
geografije. V zvezi s problem atiko: ekonom ske geografije  se zavzem a za 
eno tnost geografske vede, iiz k a te re  ne b i sm eli izločevati ekonom ske ge­
ografije , a tu d i razd elitev  m ed fizično in d ružbeno  geografijo  n e  bi sm ela 
biti p reostra . V č lanku  o p rob lem atik i »agrarne geografije« o p red e lju je  t r i  
n jen e  g lavne razvo jne  sm eri: morfoigenetsko, sociiallnogeografskoi ih  eko- 
nom skogeografsko ' te r  se zavzem a za čim  kom pleksnejšo  zd ruž itev  om e­
n je n ih  raz iskovaln ih  sm eri. O pozarja, da zaradi sto p n jev an e  d eag rarizacije  
in u rb an izac ije  čisto »agrarno  pokrajimoi« vse pogoste je  zam en ju je  kom ­
p leksna in  d inam ična splošno geografska podoba podeželske pokrajine , zato 
tu d i po jem  ag ra rn e  geografije  izgublja  svoj dosedatnji smisel.
Ob p rob lem atik i sociialme geografije  naim Ilešič prekoi k ra tk e g a  zgodo­
v inskega p reg leda p rikaže  raz lična po jm ovan ja  te  geografske discipline. 
Ta so tr i, iin sicer: da je  socialna geografija  novai, posebna panoga geografije 
človeka, da je  sinonim  za n ek d an jo  »antropogeografijo«  in  da pom eni novo 
m etodološko o rien tac ijo  an tropogeografije . Po m n en ju  av to rja  obsta ja  še 
če trto  po jm ovanje , poi k a te rem  je  socialna geografija  nova disciplina, ki je  
mordai ožje povezana s sociologijo k o t z geografijo . H k ra ti  k ritičn o  osvet­
lju je  zožitev p red m eta  socialne geografije  n a  »socialne skupine« in  n jihovo  
»prostorsko organizacijo«  te r  p redlaga, da naziv  »socialnai geografija« p re ­
p u stim a  za kom pleks an tropogen ih  e lem entov  v p rosto rsk i stvarnosti, za 
d ružbeno  getografijo pai upo rab lja jm o  izraz »socioekoruomska.« (d ru žb en o ­
gospodarska) geografija.
P e to  pog lav je  je  posvečeno geografskem u okolju in njegovem u ureje­
vanju. P rv i je  sestavek  o po jm u resn ičn eg a  »geografskega« okolja, 
k je r  av to r poziva na razčiščevan je poijma tako  im enovanega geografskega 
okoljal in  opozarja  na napako  is toveten ja  po jm a geografskega in  p rirodnega 
okolja. V sestav k u  »P reostank i p re tek losti v p o k ra jin i k o t e lem en t resn ič­
nega geografskega okolja« nais av to r seznan ja  z značajem  teh  ostankov, 
m ed k a te re  šte je  tudii vse tis te  p o k ra jin sk e  poteze, k i so rezultat; procesov 
v p re tek lo sti in  izraz funkcij, k i so ugasniJie ali. se b istveno  sprem enile . 
Navaija nekaij značiln ih  prim erov , povezanih  z nekdan jo  zem ljiškoposestno 
s tru k tu ro , deagraritzacijo- in  urbanizalcijo.
Posebej naj v tem  pog lav ju  opozorim  na Ilešičev p rispevek  iz le ta  
1967 »Različni pogled i na problem e1 prostorskega) načrtovan ja« , k je r  krir- 
tičnoi o sv e tlju je  tako  im enovani » jugoslcvansko-am erišk i p ro jek t p ro sto r­
skega načrtovan ja«  in  F isherjevo  kn jigo  o Jugoslav iji z osnovno sklepno 
m islijo, da enostavno  prenašalnje na am erišk ih  tleh  v zrastle  načrto v aln e  m e­
todologije v  naše; d ružbene  razm ere  nil sp re jem ljiv o  i»  dal naim takšn i 
»projekti«  lahko  več škodijo! kot koristijo . N jegova odločna k r itik a  je  tako 
p ripom ogla  razb iti za S lovenijo  poguben  koncep t m e tro p o litan sk e  regije, 
in d u strijsk eg a  koridorja) in; p raz n jen je  obm ejn ih  p ok ra jin . P eto  poglavje 
sk lene sestavek  oi širokem  in ak tiv n em  »varstvu« ž iv ljen jskega okolja, ki 
govori o vse osttreje postav ljenem  v p raša n ju  sm otrnega u re ja n ja  tega okolja 
v obdob ju  pospešene in d u stria lizac ije  in u rban izac ije . A v to r nan iza  raz­
ne kom ponen te  to v rs tn ih  p rizadevan j, p r i  čem er se zavzemal, da nam esto 
o »varstvu« okolja  ra je  govorim o o. n jegovem  sm otrnem  negovan ju  ozirom a 
n jegovem  p reu d a rn e m  in u ravno teženem  u re ja n ju  te r  p reu re ja n ju .
P re d za d n je  poglavje je  nam en jeno  načelom geografske regionalizacije 
ob primeru Jugoslavije in regionalizaciji sami. V n jem  so opredeljene
m ožnosti š tir ih  kom pleksn ih  geografsk ih  reg ionalizacij: razd elitev  na fiizio- 
gnom ične reg ije , na reg ije  ekonom skega potenciala!, gospodarske hom oge­
nosti in ekonom sko-funkc ijske  regije. Svoj načelni p ristop  k  reg ionalizaciji 
av to r rea liz ira  v nad robn i raizčlenitvii Jugoslav ije  v sm islu  že dobro  znan ih  
in  u v e ljav ljen ih  pok rajin sko -fiz iognom ičn ih  in ek o nom sko-funkc ijsk ih  re ­
gij-
Z adn je  poglaivje ob rav n av a  Slovenijo, njene regije in regionalno struk­
turo. N ajp re j p rik aže  aivtor geografski položaj S loven ije  in  n jeno  pokrajin^  
sko raznolikost, sestavek  pa sk lene s sodobno tran sfo rm ac ijo  slovenskih  po ­
k ra jin . S lede »Slovenske pok ra jine«  ali bo lje  geografska reg ionalizac ija  
S lovenije, v k a te ri razč len ju je  slovenske p o k ra jin e  n a  osnovi n jih o v e  po^ 
krajin sko -tipo loške , zgodovinske in  sodobne g rav itac ijsk e  poliicentričniostii 
S ledi razp rav a  o reg io n a ln ih  raz lik ah  v  d ružbeno-gospodarsk i s tru k tu r i 
S loven ije  z ob rav n av o  vzrokov teh  raz lik  in oznako t. i. o sredn jega r a z ­
vojnega ogrodja Slovenje^ sv o jev rs tn eg a  značalja in d u stria lizac ije  in  dea>- 
grariizacije v S loveniji te r  z obravnavo  d ružbenogospodarske s tru k tu re  
posam eznih  slovensk ih  m akro reg ij in  n jihove vloge v gospodarstvu  S love­
nije. Poglalvje sklenejo, sestavk i o; reg ionaln i razčlen itv i S everovzhodne 
S loven ije  in  re z u lta tih  tam kajšn jega i geografskega p reu č ev an ja  te r  v rs ta  
razprav , kit o b ravnavajo  bodisi, osnovne geografske poteze, ak tu a ln e  p ro ­
blem e ali' vlogo določenih  slovenskih  pok rajin .
Če n a  k ra ju  zelo na k ra tk a  ocenim o pom en Ilešiičeve ponoivne objaive 
n jegov ih  izb ran ih  načeln ih  raz p ra v  o geografiji v kn jižn i obliki, lahko  
rečem o, da je  delo  iizredno dobrodošlo, k e r  sm o z n jim  dobili p re rez  raz ­
vo ja slovenske in  sve tovne  geografske m isli v zad n jih  šestdesetih  le tih . 
K ljub  razno likosti problem ov, k i jih  ob rav n av a  av tor, posam ezna poglaivja 
niso izolirana, tem več se  zlivatjo v m iselno hom ogeno delo, k a r  njegovo v red ­
nost še povečuje. Ob raz m iš ljan ju  o pom enu tega deliai tu d i ne m orem o 
m im o ugotovitve, da je 1 Ilešič s> sivojim dolgoletn im  sp rem ljan jem  ide jn ih  
tokov v sv e to v n i iin jugoslovansk i geografiji te r  z objavo raz p ra v  in  člankov, 
k i se stav lja jo  p ra v k a r  ob jav ljeno  kn jižno  delo, odločilno v p liv a l na te o re ­
tični, m etodološk i in  vseb insk i razvoj naše geografije  v smisltu eno tne in 
kom pleksne znanosti. K ot vod iln i jugoslovansk i geograf —  te o re tik  je 
nove m etode p ren a ša l v slovensko geografsko, raziskovalno  delo iz širšega 
sv e ta  sk ra jn o  k ritičn o  in  jih  ocenjeval z vidika- naše  diružbene specifičnosti 
diailektično in  m arksistično . Z n jim i je  m nogo p rispeval h  koncep tu  sk lad ­
nejšega socioekonom skega/ raz v o ja  slovensk ih  pokrajini, k načelu  po licen- 
tirizma, uk repom  za h itre jš i raizvoj m an j razv itih  oibmočij in  k p rizad ev a­
n jem  za zaščito človekovega okolja.
P o u d arim  na j še upo rabnost dela, saj bo  učite ljem  geografije  ih  š tu ­
den tom  k n jig a  nedvom no veliko  pomenilai kot strokovni, p riročn ik , še  po­
sebej v n ek a te rih  pog lav jih  o teo re tičn ih  in  m etodološk ih  v p raša n jih  ge­
o g rafije  te r  v pog lav jih  01 reg ionaln i razčlen itv i S lovenije  in  Jugoslav ije .
B o ru t Belec
Dr. Mavricij Zgonik: Dravska dolina. N ovejši razvoj k u ltu rn e  p o k ra ­
jine . Založba O bzorja, M aribor, 1977, 368 s tran i, 75 p reg led n ih  tabel, 20 
fo tografij, 46 d iagram ov  in  kartog ram ov .
Z gonikova k n jig a  »D ravska dolina« je  kom pleksna reg ionalna m ono­
g rafija , k ak ršn ih  v zadn jem  d ese tle tju  v S loven iji m očno pogrešam o. Z 
razpravo , k i je  za tisk  p r ire je n a  d o k to rsk a  d ise rtac ija , je  zapo ln jena ena 
od še p reo s ta lih  belih  lis n a  obm očju Severovzhodne S lovenije, ki je  sicer 
m ed vsem i slovenskim i p o k ra jin am i geografsko  n a jp o d ro b n e je  raziskana. 
M onografija  se u v ršča  ob G am sovo »P ohorsko  P o d ra v je  (1959), M edvedovo 
»Mežiško dolino« (1967), K ertovo  »V inogradniško p o k ra jino  vzhodnih