8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA Primorski Pošimui, piadana v goiovuu ^ _nA .. Abb. postale I gruppo Lidia oUU llF nevmk Leto XXXIX. St. 42 (11.458) TRST, nedelja, 20. februarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Odkrito in spodbudno Obiski državnikov in diplomatov *o običajno pomembne etape v Mednarodnih in meddržavnih odnosih bodisi za potrjevanje pozitivnih trendov, bodisi za reševanje odprtih in sproti nastajajočih vprašanj. Tako je bilo tudi ob tokratnem u-radnem obisku jugoslovanskega »veznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova v Rimu. Pomembnost njegovega obiska je po-tril tudi sam predsednik republike Pertini, ko je ob sprejemu Mojsova z njemu lastno toplino govoril * svojih srečanjih in prijateljstvu * Titom in z veseljem sprejel vabilo, naj ponovno obišče Jugoslavijo. Ob soglasni ugotovitvi, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo ugodno razvijajo v duhu politike dobrega sosedstva in stabilnosti v Evropi in v svetu, sta zunanja ministra Colombo in Mojsov zakoličila tokratno srečanje s podpisom štirih sporazumov, ki predstavljajo pomemben korak naprej v odstranjevanju odprtih vprašanj z dnevnega reda in s tem nov prispevek k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja. Gre za vprašanja, katerih ureditev in izvajanje bosta imela zelo ugodne posledice tudi za vzdušje na sosednih obmejnih področjih, saj se tičejo postavk, ki izhajajo tudi iz osimskega sporazuma in ki neposredno zadevajo Obmejno prebivalstvo in narodni Manjšini na obeh straneh meje. Prvo vprašanje, ki se je vleklo Še dolgo let, je priznanje diplom lugoslovanskih oziroma italijanskih Univerz. Pomanjkanje sporazuma o tej temi je povzročalo velike te-šave pri zaposlovanju predvsem diplomantov iz manjšinskih vrst, ki so dokončali študije na jugoslovanskih oziroma italijanskih univerzah. Naslednje vprašanje, ki je molilo odnose in služilo nasprotnikom Prijateljskih odnosov za podpihovale sovražnih strasti, je vpraša-uje lastnine oziroma odškodnine za Premoženje tistim italijanskim državljanom, ki so se po vojni izse-Uli iz Jugoslavije v Italijo. Z dve-tea podpisanima dokumentoma se je Jugoslavija obvezala, da bo to vprašanje urejeno v korist prizadetih. Prav tako se je Jugoslavija ubvezala, da bo poskrbela za avto-eestne povezave z italijanskim av-tecestnim omrežjem, ki je v izgradnji v naši deželi. Končno sta Colombo In Mojsov podpisala sporazum o ureditvi ribolova v Tržaškem zalivu in sicer tako, da sporazum sam ne bo v nasprotju z določili Evropske gospodarske skup-Uosti. če k tem štirim dokumentom dodamo poudarjeno pripravljenost Urediti še vrsto drugih visečih Vprašanj manjšega pomena, potem juhko zagotovo trdimo, da je obisk Lazarja Mojsova v Rimu samo še e*>krat pokazal, da je v duhu medsebojnega razumevanja, obojestranske pripravljenosti in recipročnih mterosov mogoče urediti med sosednima državama vsa odprta vprašanja. Tema razgovorov obeh zunanjih Ministrov pa so bila razumljivo tedi vprašanja, ki se nas še posebej tičejo kot Slovence in prebi-Vaice mejnih področij: vprašanje globalnega zaščitnega zakona in Vprašanje jugoslovanskih ekonomskih ukrepov za prehajanje meje. . Prvo vprašanje je v svojih izva-lunjih postavil v ospredje jugoslovanski zunanji minister Mojsov, ki Se je pred uradnim srečanjem s svojim italijanskim kolegom sestal s delegacijo Slovencev v Italiji. Z "uvajanjem neutemeljenih izgovo-rov v zvezi z obiskom predstavnikov Slovenske kullurno-gospodar-ske zveze v Beogradu, so se iz dc-'egaelje sami izločili predstavniki Stranke Slovenske skupnosti in Svete slovenskih organizacij. Slovenska delegacija je seveda celovito Oznanila ministra Mojsova s pojmujem in zahtevami Slovencev brez razlik, da Italija z zakonom teščiti njihove pravice. Mojsov je svojega sogovornika opozoril na Utemeljeno nestrpno pričakovanje slovenske narodne manjšine v Halji zaradi zavlačevanja rešitve te-?a vprašanja in pri tem posebej izpostavil vlogo narodnih manjšin v obeh državah kot posrednikov Prijateljskega sosedstva. Drugo vprašanje pa je, kot je Mo pričakovati, načel italijanski zunanji minister Colombo, ki je svo-”®Ka gosta seznanil s stališčem, da Predstavljajo restriktivni ukrepi za Prehajanje meje sicer pravico Jugoslavije spričo njenih hudih gospodarskih težav, da pa je pri tem uondarlc treba spoštovati dvostranski sporazum o maloobmejnem pro-melu v korist področij na obeh straneh meje. Odkrite besede tako v prvem kot v drugem primem so bile še ena Potrditev realnih komplementarnih mteresov obeh sosednih držav ob Ujuui skupni meji In tudi sicer, "ite so spodbuda, da se stvari uredijo in putrebno opozorilo, da lah- ko vsako zavlačevanje samo moti uspešen in nenehen razvoj medsebojnih dobrososedskih odnosov, kar prav gotovo ni v interesu ne Italije in ne Jugoslavije kot držav z različnim družbenim sistemom, ki pa s politiko odprte meje in prijateljstva dajeta zgled sodelovanja na osnovi privrženosti načelom helsinške listine o sodelovanju in varnosti. Pri tem pa moramo tudi ugotoviti, da medtem ko je jugoslovanski zunanji minister Mojsov zagotovil, da bodo restriktivni ukrepi za prehod meje v veljavi najdlje do konca leta in da bodo v primeru izboljšanja gospodarskega položaja v Jugoslaviji odpravljeni še prej, ni italijanski zunanji minister Colombo dal v zvezi s sprejemom globalnega zaščitnega zakona nobenih podobnih zagotovil. Če smo v začetku zapisali, da pomenijo obiski državnikov in diplomatov običajno pomembne etape v dvostranskih odnosih, potem naj kot neposredno zainteresirani, kot Slovenci in mejaši, na koncu izrazimo upanje in pričakovanje, da bo obisk Lazarja Mojsova v Rimu približal rešitev tudi teh vprašanj, ki se nas neposredno najbolj tičejo. OB KONCU URADNEGA IN PRIJATELJSKEGA OBISKA V ITALIJI Mojsov poudaril pomen vsestranske krepitve dobrososedskih odnosov Jugoslovanski zunanji minister je bil včeraj v Vatikanu, kjer ga je sprejel tudi papež Janez Pavel II. - Sprejem pri generalnem sekretarju FAO (Od našega poročevalca) RIM — ((Dobrososedski odnosi so kot bilka, ki jo je treba stalno zalivati, da ne usahne.» Tako je jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov spregovoril o italijansko - jugoslovanskih odnosih ob koncu svojega obiska v Rimu. Mojsov je z zadovoljstvom poudaril, da pomenijo sporazumi, ki sta jih podpisala z italijanskim zunanjim ministrom Colombom pomemben korak naprej pri izvajanju osimskega sporazuma in da so v teku pogajanja za druge dogovore, kot je na primer vprašanje vrnitve kulturnih dobrin in ustanovitev skupne družbe za ri- bolov. Mojsov, ki se je pred povratkom v Beograd sestal z novinarji, je tudi dejal, da je italijanska stran sprožila vprašanje zadnjih gospodarskih ukrepov v zvezi s prehajanjem meje, seveda kar zadeva maloobmejni promet; poudaril je, da je ministru Colombu in podtajniku Fioretu objasnil, da gre za začasne ukrepe in da bodo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHUllllllllllllllIlllIftrviUIIUIIIIIllllllllllllllllllllUlllllllllllltlllllllUllllIlillIllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllimilllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimB KLJUB REAGANOVIM POSKUSOM, DA VSO ZADEVO ČIMBOLJ OMILI Zaradi domnevnih groženj proti Sudanu nevarno zaostrovanje med Libijo in ZDA Pred dnevi incident med libijskimi in ameriškimi letali - V Kartumu baje preprečili prolibijski državni udar VVASHINGTON - Pred dnevi so lovci prestrezači «F-14» z ameriške letalonosilke Nimitz pognali v beg dva libijska lovca «Mig-23*?* ki so se nevarno približali ameriški eskadri. Ameriško vest sta potrdila tako libijska tiskovna a-gencija «Džana» kot tudi polkovnik Gadafi v predsinočnjem intervjuju za neko ameriško televizijsko omrežje. Seveda libijski viri trdijo, da so njihova letala pri Bengaziju pognala v beg dve a-meriški letali, ki sta kršili libijski zračni prostor. «Rutinska misija* letalonosilke Nimitz, kot je na zadnji tiskovni konferenci dejal predsednik Reagan, zanikajoč trditve nekega neznanega funkcionarja Pentagona o opominu Libiji, naj ne grozi Sudanu, dobiva nevarnejše razsežno- umili im iisiiiiiiiiiiiiii n hii Hlinili m .mm mil mm im iiniiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiuniniiimi »n mi mn iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiii ŠE NAPREJ ZAMOTAN POLOŽAJ V ZDRAVSTVU PREKINITEV STAVK V BOLNIŠNICAH POGOJ ZA NADALJEVANJE POGAJANJ Osrednje samostojno zdravniško združenje ANAA0 že pristalo na to zahtevo ■ Ostaja še dokaj negativno zadržanje združenj CIMO in ANPO RIM — Minister za javne uprave, Dante Schieti-oma, je včeraj s telegramom povabil samostojna zdravniška združenja k nadaljevanju pogajanj za zaključek dolgega in težkega sindikalnega spora, vendar pod pogojem, da zdravniki prej prekličejo vsa stavkovna gibanja. Če se bi to uresničilo, bi lahko v sredo, ko naj bi za pogajalsko mizo znova sedli predstavniki javne strani, se pravi vlade, dežel in občin, sindikalne zveze CGIL - CISL - PLO zavrača stališča svojih skrajnih kril ALŽIR — Skoraj ni več dvomov, da bodo ob koncu za sedanja palestinskega nacionalnega sveta v ponedeljek odobrili sklepni dokument, ki bo podprl Arafatove politične smernice, ki izhajajo iz resolucije arabskih držav v Fesu. Položaj voditelja PLO Jaserja Arafata se je torej bistveno ojačil. Večina v nacionalnem svetu je osamila prosirske in druge palestinske skrajneže ter se je zavzela za nadaljevanje Arafatovih političnih pobud. Abu Ijad je včeraj jasno povedal, da skrajneži peljejo vodo na mlin izraelski politiki, da ie pa treben vsestranski realizem, Prav tako je napadel vse ti sle. ki zavračajo vsako reši tev, ne da bi dali konkretnih predlogov. Ob tem je ostro na padel zadržanje Libije in Siri je in ni izključil možnosti fe deracije z Jordanijo. UIL ter somostojnih združenj AN AAO, ANPO, CIMO, FIMED in CI DA - SIDIRSS, pričakovali končno prekinitev zmešnjave in težav, ki jih je bolnikom v 1300 italijanskih bolnišnicah nakopal sindikalni spor V tej smeri je vzpodbudna tudi včerajšnja izjava Gigija Bonfatija, vsedržavnega tajnika najpomembnejšega samostojnega zdravniška ga združenja ANAAO, ki je že v petek objavilo, da bodo stavke prekinili, brž ko se bodo pogajanja nadaljevala. Bonfati je tako stališče potrdil in priznal prizadevanja ministra Altissima, čeprav je pristavil. da so zdravniki nezaupljivi, ker so bili že prevečkrat razočarani nad neizpolnjenimi obljubami. Žal pa so manj vzpodbudne vesti, ki prihajajo iz vrst ostalih dveh zdravniških združenj pa tudi na katerih drugih strokovnih delavcev po bolnišnicah. Tako CIMO kot ANPO opozarjata, da se z ANAAO niso dogovorili nobeno prekinitev stavke. Vsa tri združenja so namreč med seboj sklenila dogovor, da bodo delovala enotno in torej skupno sprejela tudi odločitev o prenehanju stavk. K temu pa je prišteti še na novo napovedana stavkovna gibanja biologov, fizikov in kemikov, ki so po bolnišnicah združeni v SNABI ter svobodnih poklicev, vključenih v zdravstveni sektor javnih služb. Tudi FIMED, ki združuje nekdanje občinske zdravnike obvešča, da se bo ma ralo po vsej verjetnosti zateči k težkim stavkovnim akcijam, ker mu jamstva ministra Altissima ne zadoščajo. Medtem pa so pristojni za javne uprave pri CGIL včeraj izdali tiskovno sporočilo, v katerem trdijo, da minister Altissimo očitno na merava — sporazumno z nekateri- mi zdravniškimi združenji — znova ločiti vlogo zdravnikov od ostalih zdravstvenih delavcev in sicer z revizijo zakona o zdravstveni reformi in pravnega položaja osebja krajevnih zdravstvenih enot. To pa po mnenju CGIL pomeni u-stvariti neko zaprto kasto, ki bi ji tako omogočili pridobitev večje moči, ta pa bi konec koncev služila za vse večje materialne zahteve, odločno nesorazmerne s pra jemki ostalega zdravstvenega a sebja. sti. Že dolgo časa ni prišlo iz vrst Reaganove administracije toliko protislovnih trditev kot v zvezi z misijo letalonosilke Nimitz in premikom štirih radarskih letal «AW ACS» v Egipt. Ameriško časopisje je skušalo včeraj iz teh protislovnih vesti izluščiti vsaj približno resnico. E-giptovska in sudanska tajnoobve-ščevalna služba sta baje odkrili načrt o prolibijskem državnem u-daru v Sudanu. Včeraj so v Kartumu potrdili, da so aretirali več zarotnikov, ki so skušali strmoglaviti predsednika Nimeirija. Ameriški sateliti pa naj bi že pred tem opazili kopičenje libijske vojske in ietaistva ob tromeji z Egiptom in Sudanom. Reaganova administracija je zato v Egipt poslala radarska letala, da bi omogočila letalstvu obeh ogroženih držav, da nad svojim ozemljem prestreže morebitna libijska letala, ki bi priskočila na pomoč sudanskim upornikom. Manever pa kot kaže ni uspel, saj je prišlo do bega vesti iz Pentagona. Ne glede na verodostojnost te verzije pa je nesporno, da prihaja v tem delu sveta do nevarnega zaostrovanja. Gadafi je predsi-nočnjim obtožil ZDA «terorizma». V Libiji so bile včeraj mogočne protiameriške demonstracije. E-skadra šestega brodovja z letala nosilko Nimitz pa se baje še vedno nahaja pred zalivom Sidra ob robu spornih libijskih ozemeljskih voda. Glasilo KP SZ «Pravda* je takoj izrabilo zaplet, da je včeraj obsodilo «ameriški hrup z Libijo*, s katerim skuša Reagan odvrniti mednarodno pozornost «od ekspan-zionističnih načrtov Washingtona na Bližnjem vzhodu*. Medtem ko skuša Reaganova administracija zmanjšati pomen sedanje napetosti, v dobro obveščenih ameriških krogih pa navajajo, da je položaj precej hujši in da bi se lahko v prihodnjih dneh še poslabšal. Na sliki (telefoto AP): Gadafijev intervju po ameriški televiziji. v kratkem preučili učinke teh u-krepov, poudaril pa je, da je prišlo že do velikih izboljšali j prvotnih ukrepov ter do dovoljevanja za več potovanj v maloobmejnem prometu. Mojsov je tudi poudaril, da je na razgovoru s Colombom iznesel potrebo po sprejetju globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in dejal, da je to del osimskih sporazumov, njih črke in duha. Colombo je odgovoril, da je to za Italijo politično vprašanje, da je bilo v zvezi s tem že več pobud, da se problem prouči in da ga bodo še nadalje proučevali v pozitivnem smislu. Osrednji del včerajšnjega dneva obiska pa je bil vsekakor razgovor s papežem Janezom Pavlom II. Razgovor je potekal v zelo prisrčnem tonu in papež je pokazal veliko zanimanje za mednarodno politiko Jugoslavije in za priprave na bližnjo delhijsko konferenco neuvrščenih. Ugotovljeno je bilo, da se odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo uspešno razvijajo, na pa samezna papeževa vprašanja v zvezi s problemi, ki se pojavljajo v odnosih med Cerkvijo in državo, pa je Mojsov v odgovoru obrazložil jugoslovansko družbeno politično ureditev, večnacionalno in večkonfesionalno sestavo Jugoslavije ter poudaril, da temeljijo družbeni odnosi na načelu bratstva in enotnosti. Dejal je tudi, da je ma goče vse probleme reševati le z dialogom in sodelovanjem, kar je bilo sprejeto. V dopoldanskih urah pa se je Mojsov razgovarjal tudi z generalnim sekretarjem ustanove FAO; govor je bil o sodelovanju med Jugoslavijo in to ustanovo, še zlasti na področju prehrambene industrije. BOJAN BREZIGAR NA POVABILO ZVEZNE KONFERENCE SZDL Crasi bo v torek obiskal Jugoslavijo Sprejeli ga bodo najvidnejši jugoslovanski družbeno-politični predstavniki - V delegaciji tudi dva predstavnika iz dežele Furlanije-Julijske krajine RIM — Vsedržavni tajnik sa cialistične stranke Bettino Craxi bo v prihodnjem tednu obiskal Jugoslavijo. V Beograd bo odpotoval na povabilo predsedstva Sa cialistične zveze delovnega ljudstva, srečal pa se bo tudi z drugimi jugoslovanskimi družbena političnimi osebnostmi. Tako so predvideni sprejemi pri predstavnikih predsedstva SFRJ. Zveze komunistov, zvezne skupščine in sindikatov ter pri predstavnikih Vlada: prispevki za alžirski plin in usad v Antoni RIM — Fanfanijeva vlada si je nekoliko oddahnila, ko ji je vendar uspelo (toda z dvakratnim postavljanjem vprašanja zaupnice) doseči potrditev «fi-skalnega* odloka, ki bo prinesel državni blagajni 4.000 milijard lir, v poslanski zbornici. Od torka se bo začela torej razprava v senatu, ki bi ga moral izglasovati, navzlic predvideni ponovni obstrukciji MSI, do sobote, pred rokom zapadlosti. Po vsej verjetnosti bo pa vlada prisiljena umakniti nekatere druge odloke, ki sodijo v okvir protikriznih ukrepov. Na včerajšnji seji je pa ministrski svet odobril izredni prispevek državnemu petrolejskemu podjetju za kritje razlike med tržno in dogovorjeno: (vi* šjo) ceno za dobave alžirskega plina, na predlog ministra Fortune pa nakazilo 100 milijard lir za pomoč žrtvam decembrskega zemeljskega usada v Anconi. zveznega izvršnega sveta. Craxi se bo torej srečal z najvidnejšimi .jugoslovanskimi političnimi pred-stavnikimi. Na sporedu obiska, ki se začne v torek in bo trajal tri dni, je tudi predavanje Craxija o vlogi italijanske socialistične stranke in o drugih političnih vprašanjih. Craxi bo vodil delegacijo, ki jo bodo sestavljali odgovorni za zunanjo politiko pri vodstvu PSI Acquaviva, ravnatelj strankinega glasila Avanti Ugo Intini, deželni tajnik PSI za Furlani ja Julijsko krajino Brevo in podpredsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Dekarli. Glede na tako pomembno zastopstvo Furlanije - Julijske krajine v delegaciji je pričakovati, da se bo Craxi z jugoslovanskimi predstavniki pogovarjal tudi o vprašanjih, ki pobliže zadevajo to deža lo, še zlasti o izvajanju osimska ga sporazuma in o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. _______________ Tihonov od jutri na obisku v Grčiji ATENE — Ministrski predsednik SZ Nikolaj Tihonov bo prispel jutri na štiridnevni uradni a bisk v Grčijo, kjer se bo sestal in pogovarjal z najvišjimi državnimi oblastmi. Opazovalci pripisujejo obisku velik političen pa men, zlasti upoštevajoč ohladitev odnosov med Grčijo in ZDA in neprikrito zadržanost socialistične vlade od obveznosti, ki izhajajo iz pripadnosti Grčije zahodnemu zavezništvu NATO. OZN spet obsoja Južno Afriko ŽENEVA — Komisija za čla veške pravice OZN je izglasovala z veliko večino štiri resolucije, ki obsojajo rasistično politiko južnoafriških oblasti v odnosu do črnskega prebivalstva in njeno nasilno vmešavanje v Namibiji in drugih sosednjih državah. Resolucije pozivajo MDS in Svetovno banko, naj odrekata Južni Afriki posojila ter države, v katerih delujejo multinacionalne družbe, ki trgujejo s Pretorio, naj preprečijo njih delovanje. PARIZ — Francoski vinogradniki so spet stopili na bojno pot proti uvozu iz Italije in Španije. uiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiHiiMiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiia PO ARETACIJI BRATOV RIZZOLI IN TASSAN PINA Voditelji družbe Rizzoli pod vijakom preiskovalcev MILAN — «Zadeva Rizzoli* še naprej razburja italijansko javnost. To niti ni čudno, saj se je prvič zgodilo, da so v zvezi z zakonom št. 236 opravili tudi ara taci je obtoženih. Pa tudi vsota skoraj tridesetih milijard lir, ki so v obdobju od leta 1976 do 1979 izginile doslej neznano kam (ga vori se celo o možnosti, da je del te vsote skončal v blagajnah nekaterih strank) je taka, da je zanimanje za «zadevo Rizzoli* več kot upravičeno. Namestnika državnega pravdni-ka DelTOsso in Fenizia sta včeraj skoraj ves dan zasliševala obtožence. Prvi je bil na vrsti najmlajši član družine Rizzoli, Alberto, ki je bil pred svojimi preiskovalci pet ur. S svojimi podrobnimi in jasnimi odgovori, katere je v ve liki meri skušal tudi dokumentirati, je zavračal vsako krivdo v tej zadevi ter je skušal dokazati, da ima pri vsej stvari «čiste roke*. Za njim sta prišla na vrsto u-pravitelj založniške delniške družbe »Rizzoli* Bruno Tassan Din in predsednik Angelo Rizzoli. Njuni odgovori nikakor niso bili tako prepričljivi, kot Albertovi, vsekakor pa sta njuna zagovornika skušala prekvalificirati razne obtožbe v «nepravilnosti», «finančne prekrške* itd. IIIHIIIIIklllllllllllHIIIlilIlilIllllIllllliilllIllllllllllllllIlIlIHinillllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllinillllllllllllllHIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllUllllllllllllllininnilllllllsssillUIIIIHIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIlU Arijci in Kelti, «bastardi» in «vendette» Ko je pred sto in več leti rusko javno mnenje dvignilo svoj glas proti samodrštvu Aleksandra II., je mladi G. V. Plehanov, eden najplemenitejših umov evropskega socializma, z zadovoljstvom ugotavljal, da je začelo govoriti s človeškim glasom. Na ta stavek se večkrat spomnim, ko vzamem v roke tržaški italijanski dnevnik, ki je v zadnjem času korenito preoblikoval svoj odnos do slovenskega sveta. Še pred leti je ta list pisal o nas le renče in bevskajoče in se pomudil ob «Slovanih» najrajši takrat, ko je bilo treba razglasiti, da je tatič od kdove kje v veleblagovnici ukradel dva para hlač in sončna očala. Razmere so se spremenile in tržaški italijanski dnevnik, ki v dobršni meri kroji in, upajmo, tudi odraža javno mnenje našega mesta, kolikor toliko redno obvešča svoje bralce o sodobni slovenski stvarnosti. Saj ne gre za velike stvari in niti za kakšno zahtevnejše in usklajeno pisanje, ki bi imelo ambicijo, da globlje seže v našo sodobnost in pokaže njene uspehe in neuspehe, kulturne in ideološke tokove, pač vso tisto magmaticno realnost, ki dela današnjo Slovenijo in Jugoslavijo tako vredno opazovanja. Italijanski dnevnik se zadovolji s paberki in spregovori tu o koncertu Glasbene matice, tam o gostovanju folklorne skupine tStu ledi*. Če se odloči za daljši članek o Jugoslaviji, mora biti to že nekaj izrednega. Nekaj na ravni zveznega izvršnega sveta ali na ravni Device Marije, ki da se prikazuje v Bosni. A naj bo kakorkoli: navajeni na molk ali na psovke, smo hvaležni za vsako dobro besedo in jo znamo ceniti kot znak spremenjenega odnosa celega italijanskega občestva do nas. In vendar, kolikokrat je ta zmerni optimizem prizadet od udarcev narodnostne mr-žnje, ki vsemu navkljub od časa do časa izbruhne na dan. Naj samo omenim sovražne napise, ki so se pred nekaj dnevi znova pojavili na proseškem spomeniku padlim. Treba je že precej vztrajnosti in slepega so vraštva. da ostaneš pokonci do pozne ure, se v teh mrzlih februarskih nočeh prikradeš do spomenika in s spragem nanj napišeš *Bastardi», tVendetta» ter vse še opremiš s kljukastimi in keltskimi križi. Le kdo so ti Arijci in Kelti, ki tako vztrajno kujejo svoje «maščevanje» proti nam in nas vedno znova opozarjajo, da se iz preteklosti niso nič naučili? Če bi bila kakšna, denimo židovska skupnost, tarča tako premočrtnega, pa čeprav po navadi samo verbalnega psovanja, bi o tem z zgražanjem pisal državni, če ne svetovni tisk. Ker se Arijci in Kelti spravljajo na nas, novico objavlja brez posebnega poudarka le tukajšnji dnevnik. In bodimo zadovoljni, da jo. Zakaj bi le dramatizirali? Saj ne gre za nič novega, saj smo se še mi navadili na take in podobne stvari. Toda, dokler bodo Arijci in Kelti lahko nemoteno rovarili po kraških vaseh in pisaii svoje *Bastarde» in svoje *Vendette» na spomenike, bodo besede, ki jih je izrekel zu r.anji minister Colombo ob sprejemu svojega jugoslovanskega kolega, da so namreč odnosi med obema državama «izvrstni>, zvenele mogoče prepričljivo na rimskih letališčih in v salonih Farnesine, nikakor pa ne na Proseku, v Trstu in povsod tam, kjer v' Italiji žive Slovenci. JOŽE PIRJEVEC Andrea Rizzoli, oče obeh obta Ženih bratov, je trenutno še vedno v svoji vili na Ažurni obali, vča raj pa je poklical k sebi svoje odvetnike ter se je z njimi posva toval v zvezi s položajem, ki je nastal v podjetju. Seveda pa se preiskovalci niso zaustavili le pri zasliševanju prej omenjene trojice aretiranih voditeljev podjetja, ampak so poslali obvestila o sodnem postopku tudi petnajsterici upraviteljev raznih drugih podjetij, ki sodijo v skupino »Rizzoli*. Sodni dokumenti obtožujejo sodelovanja pri bankrotu in ponarejevanja proračuna tudi člane upravnega sveta in nadzornega odbora, ki so opravljali v podietju svoje funkcije v obdobju tistih štirih let. ko je izginilo več kot 29 milijard lir, o katerih ni v upravnih knjigah nobenega pa datka. Vse torej kaže, da se vsa afera trenutno še vedno širi in bo razčiščevanje okrog nje trajalo še precej časa. Preventivna akcija karabinjerjev iz Vidina VIDEM — V okviru preventivne akcije proti kriminalu v videmski pokrajini so karabinjerji včeraj prijavili sodišču zaradi raznih prekrškov 16 oseb, zaplenili so 21 kosov strelnega orožja, 8 bodal, 20 ročnih bomb m 207 raznih nabojev. RIJAD — Državni voditelji Sau-dove Arabije in petrolejskih dežel Perzijskega zaliva (Bahrein, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Oman in Katar) so se sestali, da se dogovorijo o ustreznih pobudah po pocenitvah nafte, ki sta jih sklenili Velika Britanija in Norveška in že napovedala Nigerija. NA VČERAJŠNJEM ZBOROVANJU V PRIREDBI CNA, CGIA JN SDGZ Deželni odbornik za industrijo De Carli prisluhnil predlogom tržaških obrtnikov Dežela jih že proučuje - V imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja spregovorila predsednik sekcije za obrt Andolšek in član predsedstva Antonič Do takih odločitev, s kakršno je pokrajinska uprava izločila tukajšnje obrtnike iz seznama koristnikov finančnih sredstev v smislu člena 10 državnega zakona 828, prihaja tudi zaradi nezadostne obveščenosti javnih uprav in javnosti sploh o problemih, ki tarejo obrtništvo. S temi vprašanji je treba temeljiteje seznaniti prebivalstvo in zlasti krajevne ustanove, a v ta namen je nujno enotno nastopanje vseh treh strokovno - sindikalnih organizacij, saj so težave, s katerimi se otepa ta pomembna gospodarska veja, skupne tako italijanskim kot slovenskim o-brtnikom. Tako je naglasil Livio Antonič, ko je v imenu predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja spregovoril med včerajšnjim dopoldanskim zborovanjem v mestnem Avditoriju v skupni priredbi SDGZ, združenja Associazione degli arti-giani di Trieste - CGIA in zveze o-brtnikov CNA. Tema srečanja: «Obrt kot stvarnost in obveza nasproti tržaškemu gospodarstvu*. Antonič je z navedbo nekaterih vidnejših primerov pokazal na dosedanjo brezbrižnost krajevnih uprav do problemov obrti. Tako je omenil vinkulativne ukrepe tržaškega regulacijskega načrta, ki so dejansko onemogočili in delno še onemogočajo razvoj obrti v kraških vaseh. Prikazal je zanemarjenost javarstva in kamnoseštva, ki brez stimulativnih posegov očitno ne zmoreta tehnološke izboljšave in pomladitve delovnih kadrov. Nadaljnji razvoj teh dejavnosti bo mogoč samo s primerno usklajenim ukrepanjem vseh zainteresiranih ustanov. Govornik .je nato obžaloval, da tako v videmskih kot v osimskih sporazumih doslej ni bilo mesta za obrt; in to ne za servisno obrt, ki bi spričo državne meje lahko imela specifičen značaj komplementarnosti, ne za proizvodno obrt, iz katere bi lahko dobavljali nadomestni repromaterial jugoslovanski industriji. Iz vidika obrti so povsem neizkoriščeni maloobmejni sporazumi, ki veljajo izključno za blagovno izmenjavo. Nerešen je tudi problem tuje delovne sile, ki je še vedno ni mogoče redno zaposlovati. Antonič je nazadnje še enkrat podčrtal nujo po strnjenosti vseh obrtnikov v o-brambo njihovih interesov, ki so danes Zapostavljeni. ^ Bistvo manifestacije, kr je bila izrazito protestne nar^e? čeprav so to prireditelji formalno zanikali, je bila predstavitev enotne listine, v kateri CNA. CGIA in SDGZ iznašajo konkretne predloge za ovrednotenje obrti kot važnega dejavnika v razvijanju krajevnega gospodarstva. Listino v treh delih so obrazložili zapovrstjo predsednik AAT (CG IA) Giorgio Ret, predsednik obrtniške sekcije SDGZ Rado Andolšek in tajnik pokrajinske zveze CNA Umberto Malusa. Ker smo 17. t.m. objavili predlog SDGZ o uporabi sredstev po zakonu 828. ki bistveno sovpadajo s to listino, bomo iz nje izluščili le nekatere točke. Giorgio Ret: Ta čas je odločilen za usodo obrti, ki je mimo zlih u-činkov demografskega osipa in zemljepisne obrobnosti Trsta nasproti i-talijanski notranjščini (toda nahajamo se v stičišču velikih mednarodnih gospodarskih tokov sever - jug in vzhod - zahod, op. ur.) bila zanemarjena zaradi njenega nepoznavanja ali pa določene volje nekaterih političnih sil, «v kar pa vseeno nočemo še verjeti*. Obrt bi z u-streznimi javnimi ukrepi lahko za cvetela tudi v sklopu temeljnih gospodarskih struktur, kot je luška u-stanova, pa tudi znanstvenoraziskovalnega centra in načrta Marina Muja. Rado Andolšek: Ofenziva tehnologije in potrošniške industrije nista pokopali obrti, ker je prožna in prilagodljiva zahtevam časa. Toda tu 'šo ihflacija. šušmarjenje, staranje , mojstrov (65 od sto jih je nad 40. in 15 od sto nad 60. letom) brez pomladka: ko se vajenec razvije v specializiranega delavca, si poišče manj zahtevno javno službo, sicer pa obrtniki ne morejo najemati vajencev, ko so pa njihove plače ta ko visoke (15-letni fant dobi 570.000 do 770.000 bruto plače mesečno, kar stane podjetje 8 do 11 milijonov lir letno); obrtnikom naj se zato dajejo prispevki za vzdrževanje vajencev (socialne dajatve), pa jih bo do spet radi zaposlovali. Umberto Malusa: Dežela naj pritisne na banke, ki odmerjajo posojila obrtnikom z lekarniško tehnico. Kratkoročno kreditiranje naj upravlja Konzorcij za jamstvo posojil, ki naj se mu dodeli izreden prispevek 300 milijonov lir za znižanje obresti na operacije po tekočem računu. O-brtnikom v zgodovinskem jedru mesta in na Krasu treba dodeliti 2 milijardi lir, avtoprevoznikom kontingent plinskega olja po znižani ceni, a industrijski coni, kjer je v pripravi namestitev 12 delavnic, davčne olajšave. Servisni obrti naj krajevni upravitelji posvetijo posebno zasedanje in proizvodni obrti naj se o-mogoči tehnološka posodobitev. V razpravo so posegli med drugi mi dolinski župan Švab in deželni svetovalec Štoka (kot že Andolšek in Antonič, sta kratko spregovorila tudi po slovensko), predsednik pokrajine Clarici. ki mu ni uspelo tehtno utemeljiti sklepa na škodo obrtnikov (v poindustrijski dobi tehnološke eksplozije naj bi obrt, taka kot je. zastarela) in deželni odbornik za industrijo De Carli. Ta je rekel. da je polemika s pokrajino zdaj odveč, ker se ie dežela prek sestankov s člani CNA, SDGZ in CGIA .V torek seja deželnega sveta Po enotedenskem premoru se bo v torek, 22 t.m. spet sestal deželni svet Furlanije Julijske krajine, ki ima na dnevnem redu. poleg običajnih odgovorov na interpelacije svetovalcev, razpravo o raznih zakonskih osnutkih, ki zadevajo obnovo potresnega področja in turizem. Deželna skupščina bo zasedala tudi v sredo in v četrtek. Zanimivo srečanj« na sedežu šole ENAIP Na pobudo združenja ACU bo jutri, ob 18. uri v dvorani šole ENAIP (Istrska Ul. št. 57) javno srečanje na temo «Dvajset let po Koncilu v Trstu*. Razpravo bodo uvedli predstavniki ACLI in katoliških skupnosti, ki delujejo v našem mestu, med temi Ivan Buzečan v zastopstvu slovenskih vernikov. že lotila proučevanja obrtniške problematike. «Vaše zahteve bomo gotovo upoštevali, čeravno vseh ne bomo mogli sprejeti,* je obljubil De Carli s pripombo, da bo dežela v kratkem sprejela poseben ukrep v prid obrtniškim vajencem. Posvetila bo tudi pažnjo smotrnejšemu u-sklajanju dejavnosti zavodov in organizmov za poklicno usposabljanje s stvarnimi potrebami obrtniških podjetij. (Gašperlin) Tiskovno poročilo leve struje SSk Pred dnevi se .je sestala leva struja Slovenske skupnosti, ki je posvetila zlasti pozornost oceni zadnjega strankinega kongresa. V tiskovnem sporočilu pa leva struja SSk ugotavlja tudi odsotnost predstavništva stranke na sprejemu slovenske delegacije v Rimu ob obisku, jugoslovanskega zunanjega ministra Mojsova in kritično ocenjuje to zadržanje strankinega vodstva. "Prijatelji leve struje smo prepričani* piše nadalje v sporočilu, «da trenutni spodrsljaj ne more negativno vplivati na dobre, Bodoče, plodne stike z matično domovino.* • V tržaškem Esperantištičnem krožku (Ul. Trento 1) bodo danes, ob 10. uri razglasili zmagovalce pesniškega natečaja ob sodelovanju tržaške pesnice Ketty Daneo. iiliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimniiiuiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiii Umrl kipar Marcello Mascherini Skupina «Stu ledi» v S. Antonio Abale Včeraj se je s sprevodom po mestnih ulicah pričelo v S. Antonio Ahate pri Neaplju mednarodno folklorno srečanje, na katerem nastopa tudi tržaška folklorna skupina «Stu ledi*. Poleg nje nastopa tudi skupina «Zarja* iz Železne kaple. Poleg omenjenih nastopov na srečanju še pet skupin iz raznih krajev Italije. Drevi bo .slavnostni nastop. ..............................................................imiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinimmmuMiiiiminmii* VČERAJ POPOLDNE 00 BAZOVICE 00 OPČIN Zamejska mladina lepo sprejela štafeto Bratstva in enetnosti» Mladinsko srečanje na Opčinah - Danes bodo štafetno palico sprejeR mladi sežanske in koprske občine ta in most med tukaj živečimi narodi. Srečanja na Opčinah so se poleg predstavnikov mladinskih organizacij s Krasa, ki so sodelovale pri tej pobudi, udeležili tudi zastopniki mladinskega odbora SKGZ in občinskih konferenc ZSMS iz Radovljice, Logatca, Buj in Sežane. V kulturnem sporedu so nastopili člani koordinacijskega odbora mladih komunistov vzhodnega Krasa z recitalom poezij ter kitarist Marko Feri. Štafeta «Bratstva in enotnosti* bo danes zjutraj nadaljevala svojo pot. Zamejska mladina jo bo na' meji' pri škofijah predala mladim iz sežanske in koprske občine. (Na sliki: predaja štafete pred bazoviškim spomenikom.) Včeraj je podlegel hudi bolezni, ki se ji je dolgo let upiral, znani tržaški umetnik Marcello Mascherini, eden izmed tistih likovnih mojstrov, ki so zasloveli daleč preko ožjih meja našega mesta in naše dežele. Mascherini se je rodil leta 1906, v Vidmu, še v otroških letih je prišel s starsi v Trst, se med prvo svetovno vojno preselil v A-bruce a se koj po končani vojni vrnil v Trst, kjer se je za stalno naselil. V našem mestu se je tudi strokovno šolal in sicer na umetniškem oddelku industrijske ga _ zavoda. Hal pa je moral šolanje opustiti, vendar se Mascherini ni odpovedal ne strokovnemu usposabljanju kot tudi ne umetnosti in je že leta 1922 priredil svojo prvo osebno razstavo. Njegova velika razstava leta 1931 pa mu je tako rekoč odprla pot v svet, kajti po tem so se njegovi javni nastopi vrstili doma in v svetu, v Trstu, na beneškem bienalu, kjer so mu dodelili tudi posebno dvorano, nato v Rimu, Parizu, Bremenu, Kolnu, Berlinu, leta 1959 tudi v Ljubljani in drugod. Pred nekaj leti je v Trevisu zbral na veliki razstavi nad 100 svojih del, manjših bronastih odlitkov, si. cer pa tudi več izredno velikih plastik in je to bila zagotovo največ- ja njegova razstava, izreden retrospektivni pregled mojstrove u-stvarjalnosti. Kako leto prej pa smo si lahko v Sesljanu ogledali (v dvorani sedeža turistične ustanove) bogato zbriko njegovih malih bronov, v isti dvorani pa smo lahko videli tudi veliko razstavo njegovih risb, katerih edini motiv je bil nas Kras. Sicer pa sta Tržačanom lahko dostopni dve njegovi večji deli, njegov cvojščak* na trgu Malta vzdolž Corsa in presunljiva skulptura v kapeli tržaške Rižarne, ki je del podobne a veliko večje skulpture, ki jo je Mascherini napravil za nacistično taborišče Dachau. Še in še bi lahko naštevali velika dela, ki jih je ustvaril Mascherini in ki so jih postavili v velikih muzejih širom po svetu, a bomo v tem priložnostnem zapisu zabeležili le še to, da je bil Mascherini tudi človek gledališča, saj je izdelal scene za vrsto dramskih in tudi opernih del v Trstu in Rimu, nekajkrat se je preizkušal tudi v režiji. Več let je bil tudi predsednik tržaškega Krožka za kulturo in umetnost «CC A*, skratka, Marcello Mascherini je bil človek kulture, ki je v svojih 77-letih življenja pustil bogato, zelo bogato dediščino. Včeraj je prispela v zamejstvo štafeta «Bratstva in enotnosti*, ki povezuje mladino pobratenih mest in občin vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Letos pa je bilo prvič, da je štafeta prečkala državno mejo ter obiskala Slovence, ki živijo izven meja matične domovine, kot napovedano pa bo v kratkem tudi gostovala med Korošci v Avstriji. Štafeto so mladinci in mladinke vzhodnega in zahodnega Krasa pričakali ob spomeniku padlih bazoviških žrtev, kjer sta jo pozdravila Maurizio Sigoni in Pavla Starc. Štafetna palica je nato nadaljevala svojo pot do Opčin, med pohodom, pri katerem so sodelovali tudi mladi športniki Zarje, Gaje. Primorca in Poleta, pa je obiskala spomenike v Bazovici, Gropadi, na Padričah, v Trebčah ter na Opčinah. Pri spomeniku na bazoviškem trgu je mlade iz Slovenije in iz zamejstva pozdravil dirigent TPPZ «Pinko Tomažič* Oskar Kjuder, pri vseh spominskih obeležjih pa je nosilec štafetne palice pričakala tudi častna straža tabornikov Rodu modrega vala. Sklepna postaja štafete «Bratstva in enotnosti* je bila v openskem Prosvetnem domu. Tu sta spregovorila Mauro Kralj in Giulia Coslo-vich ter poudarila pomembnost in nujnost sodelovanja med mladimi z obeh strani meje. ki kljub sedanjim težavam mora ostati še dalje odpr- Deželni odbor je včeraj na predlog odbornika za turizem Bombena nakazal nad 1 milijardo lir deželnim turističnim in letoviščarskim ustanovam. Največ dsnarja (200 milijonov lir) bosta prejeli turistični ustanovi iz Gradeža in iz Lignana. Turistična in letoviščanska ustanova za Trst in njegovo obalo pa bd. prejela 190 milijonov lir deželnega prispevka. SINOČI V KULTURNEM DOMU Simfonični orkester SF navdušil številno občinstvo Dirigent Milan Horvat, solista mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Aleksander Rojc Sinoči smo spet doživeli enega tistih koncertov, s katerih odhaja človek potešen v svojih pričakovanjih. Simfonični orkester Slovenske filharmonije se je številnemu tržaškemu slovenskemu in italijanskemu občinstvu predstavil v blesteči luči. V polnosti je potrdil vse odlike po katerih slovi doma in v svetu: izjemno kolektivno disciplino, izenačenost instrumentalnih skupin in zvočno polnost, povrhu pa še smisel za nazorno oblikovanje in natančen posluh za dirigentove sugestije. Pod suverenim vodstvom dirigenta Milana Horvata, enega največjih jugoslovanskih mojstrov taktirke, je vse te vrline v zvrhani meri izpričal v izvedbi Suite iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva. Bilo je to muziciranje polno čudovite poetičnosti in obenem briljantne inter-pretacijske dognanosti. V prvem delu se je z orkestrom najprej predstavil naš mladi tržaški pianist Aleksander Rojc s Fran-ckovimi Simfoničnimi variacijami za klavir in orkester. Nelahki klavirski part je odigral z lepo mero muzikaličnosti zlasti v melanholičnem začetku, pa tudi sicer je bilo delo izvedeno v lepi skladnosti z orkestrom. Kot velika umetnica se je predstavila mezzosopranistka Marjana Lipovšek z nizom samospevov Marjana Lipovška za mezzosopran in orkester pod skupnim naslovom Pozabljene pesmi. Gre za ciklus drobnih samospevov na besedila slovenskih pesnikov, katerim je skladatelj Marjan Lipovšek vdahnil romantično ekspresionistično glasbeno odsevnost. Marjana Lipovšek jih je zapela s toplim, čistim in pasto-znim glasom ter podoživeto čustvenim interpretiranjem ob izjemno delikatni spremljavi orkestra, ki je pod taktirko Milana Horvata znal uveljaviti vse nianse teh drobnih biserov. Navdušenega ploskanja ni hotelo biti konec. Pianist se je moral oddolžiti še s.kratko Skrijabinovo etudo, orkester pa s ponovitvijo odlomka iz baletne suite, (jk) Bogata galerijska dejavnost V tržaških galerijah se razstave kar vrstijo: sinoči smo prisostvovali kar trem otvoritvam. V galeriji «11 Tribbio* na Starem trgu se je zbralo izredno veliko ljudi na odprtju po-stumne razstave pred' tremi leti umrlega tržaškega slikarja Renata Da-nea. Do 4. marca bo tu na ogled večje število olj in temper tega znanega tržaškega mojstva. V bližnji občinski galeriji pa sta se predstavili občinstvu dve likovnici. Bruna Murzi je obesila na stene razstavišča v pritličju osrednje občinske palače poldrugi ducat svojih olj, v glavnem pokrajin. Ob njej razstavlja v isti galeriji tudi Mihaela Velikonja, ena naših slikark - naivk, SINOČI V DOMU A. SIRKA V KRIŽU Posrečena uprizoritev igre «Vaje v slogu» Delo je režiral Marko Sosič . Osvežil, joča novost za naš kulturni prostor rVaje v slogu*: jezikovne vaje, gledališke vaje, oziroma njihov zaključek na kriškem odru. Torej že prava gledališka predstava, kljub različnosti, ki jo vsebuje. Lahko bi jo imenovali predstavo vaj, lahko pa jo označimo enostavno kot poskus drugačnega gledališkega izražanja. Seveda je to poskus skupine mladih. ^Poskus» je večino navdušil, druge nekoliko presenetil, nikogar ni razočaral. Po nekaj mesecih vaj, študija in dela se je sinoči v kriškem domu Alberta Sirka mladinska gledališka skupina KD Vesna predstavila z u- VPRAŠANJE OPENSKEGA POKOPALIŠČA D eleg atija krajanov srečala predstavnika LpT Gambassinija 0 problemu pokopališča bo jutri sestanek na tržaški občini Nadaljujejo se srečanja med predstavniki prebivalcev z Opčin, od Banov in s Ferlugov z načelniki skupin strank, ki sestavljajo tržaški občinski svet. Tako se je včeraj številno predstavništvo srečalo z Gianfrancom Gambassinijem, in sicer na sedežu Liste za Trst. Srečanju so prisostvovali tudi rajonski svetovalci Liste za Trst z vzhodnega Krasa. V delegaciji krajanov sta bial tudi predsednik in podpredsednik vzhodnokraške konzulte. Delegacija je. kot že prej predstavnikoma KPI Calabriji in Spetiču ter predstavniki SSk Lokarju, osvetlila problem, ki že preveč let pesti prebivalce z Opčin, Ferlugov in od Banov; gre za problem izgradnje novega pokopališča. Predstavniki krajanov so med drugim poudarili, da imajo upravitelji Liste za Trst od junija 1978 neposredne odgovornosti za to, da se ni uresničil izvršilni načrt, ki je bil izdelan že leta 1976. Delegacija je med drugim pozvala svetovalsko skupina LpT, naj sprejme jasne obveznosti, da se vprašanje openskega pokopališča reši v najkrajšem času Načelnik svetovalske skupine LpT v občinskem svetu Gambassini, je delegaciji odgovoril, da je obveza Liste samoumevna, ko bodo premagane težave, ki jih je nakazala krajevna zdravstvena enota. V tem smislu bo jutri na tržaški občini sestanek med pristojnimi odborniki, načelnikom higiensko-sanitarne službe KZE Botteghellijem in tržaškim županom. V torek pa se bo Botte-ghelli srečal s predstavniki vzhod-nokraškega rajonskega sveta. Delegacija je v odgovor Gambassiniju izrazila potrebo, da se obveze Liste konkretizirajo v stvarnem dokazovanju politične volje, da se reši tako važno človeško vprašanje, ki je za celotno skupnost prvenstvenega značaja. Pismo uredništvu ŠE O ((DVOJEZIČNOSTI IN GODBENI REVIJI* Spoštovano uredništvo! V imenu ZSKD, prireditelja Revije godb na pihala, bi rad odgovoril na pismo uredništvu (Dvojezičnost in godbena revija* Guerrina Bartoli-ja z dne 12. februarja letos. Najprej se želim zahvaliti piscu, ker je pisal na pravi naslov z željo po odkritem dialogu. Naša Zveza, kakor tudi ostale slovenske organizacije, nenehno išče stike s sorodnimi ustanovami večinskega naroda. Zato dvojezičnosti ne odklanjamo, saj jo kot manjšina zahtevamo na celotnem mešanem ozemlju Furlanije -Julijske krajine. Ne bi tu našteval vseh prireditev, kjer smo se in se še poslužujemo te prakse. Obratno, prepričani smo, da je to vse preveč enosmerno. Ker se pisec' sam oprošča, da pozna slovenski jezik le površno, bi rad povabil njega in istočasno vse načelno dovzetne pripadnike večinskega naroda, da bi storili še majhen, a odločilen korak naprej. Slovenščina le ni tako (nemogoča*, še manj če jo želimo vsaj pasivno obvladati. Če se je nekaj tisoč someščanov brez posebnih težav priučilo našega jezika zgolj iz komercialnih interesov, ne vidimo. zakaj ne bi se naučili slovenskega jezika ljudje, ki si želijo spoznati našo kulturo ter okrepiti sodelovanje in razumevanje med tu živečima narodoma. Želja, po dvojezičnosti kot sam pisec priznava, mora biti obojestranska, tako da tudi slovenščina v naših krajih ne bo predstavljala nobenega problema. S spoštovanjem Vojko Slavec Radijska oddaja o naši manjšini Radio Trst A je pripravil v nizu oddaj NARODNOSTNI TRENUTEK SLOVENCEV V ITALIJI vrsto razgovorov, ki jih vodi časnikar Bojan Brezigar z vidnimi družbenopolitičnimi osebnostmi iz Ljubljane o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Danes bo v oddaji spregovoril dr. Ernest Petrič, ki bo orisal položaj slovenske manjšine v Italiji • Gobarska družina za šole v kinu Ariston Koncerti/ Societa dei eoncerti - Tržaško kon certno društvo. Jutri. 21. februarja, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert: Camerata mušica iz Berlina. Razna obvestila Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane profesorje, da je na sedežu Sindikata, v Ulici Filzi št. 8, na ogled razpis natečaja za dosego habilitacije in za vstop v stalež na nižji srednji šoli. Zainteresirani profesorji tx> do dobili na sedežu tudi obrazec pro šenj v slovenščini in osebne liste, ki jih morajo priložiti prošnji. Sedež bo odprt jutri, v torek in petek, od 16. do 18. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 26. februarja! Sindikat slovenske šole obvešča, da nudi univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani dve štipendiji za udeležbo na 19. seminarju slovenskega jezika in kulture, ki bo potekal od 4. do 16. julija letos. Interesenti naj se čimprej, vsekakor pa do konca februarja javijo pri odbornikih SSŠ Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar priredi v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri celovečerni koncert ansambla TOZD - Lopovi. Povezoval bo Dušan Jelinčič. KD Lipa vabi na predvajanje diapozitivov Maria Magajne o Braziliji in predstavitev njegove knjige «Trst v črnobelem* v sredo, 23. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu. SKD Tabor - Opčine obve ča, da danes, 20. februarja, odpade gostovanje dramske skupine KD France Prešeren iz Boljunca z veseloigro «P’sud je l’pu, narljpše je d’max, zaradi bolezni v ansamblu. Amaterski oder Jaka Štoka vabi na ponovitev igre «čuk v nebesih*, danes, 20. februarja, ob 17.30 na Konlovelu. Izkupiček je namenjen popravilu kontovelske dvorane. KD Slovan - Padriče sklicuje redni občni zbor v sredo. 23. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Go zdne zadruge na Padrieah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Dnev ni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, vo litve in razno. f* Čestitke Danes praznuje v Križu rojstni dan nuna EDA. Vse najboljše ji vošči Marko z družino. Jutri praznuje rojstni dan brat in strto MAKSI. Prisrčna voščila mu pošiljajo sestra, Geja. Zorka, Igor in vsi, ki ga imajo radi. V tržaškem kinematografu Ari ston bodo v dopoldanskih urah pred-1 vajali za šole film «Reds» Warrena i Beaityja. ki je bil povzet po knjigi j ameriškega časnikarja Johna Reeda j «Deset dni, ki so pretresli svet*. | Rezervacije sprejema kino Ariston j na tel. št. 741093. Jutri praznuje naša draga mama, babica in prababica IVANA KRALJ 90. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo hčeri Berta in Angelina, sin Albin, zeta, snaha, vnuki in pravnuki. (IIIMIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIIIIIIIIItlilimillllltilllMIIIIIIIIIIIIIIItllMIttllMlIlllllllllllllinillllllllllMIIIIIIIIItlllllllllllllilllltlllllllllllllllllirllllllllllllllliniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiinig Danes, NEDELJA, 20. februarja LEON Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 10.38 — Luna vzide ob 10.37 in zatone ob 0.29. Jutri, PONEDELJEK, 21. februarja IRENA Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.2 stopinje, najnižja —0,9 stopinje. ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1023 mb pada, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 7,5 stopinje. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Emanuele Bradas, Manuel Rodriguez, Flavia Trevisan, Giada Flego, Angelo Gallo, Valentina Babieh, Francesco Pannarale. Alan Clima. UMRLI SO: 32-letna Silvana Di •Nuccio, 80-letni Alfonso Terčon, 77-letni Valerio Vatta, 74-letna Gisella Cocolo vd. Mahne, 87-letna Lionella Pressan vd. Bainella, 72-letni Eme sto Colarini, 69-letna Erminia Carli. OKLICI: finančni stražnik Mauri-zio Secondo in gospodinja Caterina Taormina. delavec Paolo Carli in prodajalka Gabriella Busletta, ba-rist Silvano Lamacchia in baristka Cinzia Minni, stavec Mario De Gio vanni in delavka Patrizia Kemperle, delavec Fabio Carbone in študentka Gloria Gambassini, študent Harala-bos Vasilakis in prodajalka Vanda .prijatelj fotoamaterjev" ul. MAZZINI St “2? »>W1 Basolo, pomorščak Francesco Rug-giero in prodajalka Patrizia Carot-ta, trgovec Manfredo Coppola in prodajalka Cinzia Mattiassich. filmski operater Maurizio Fiorentini in trgovka Lorena Udoviči, skladiščnik Maurizio Pintus in prodajalka Lean-dra Cattaruzza, stražnik Roberto Malfassi in vzgojiteljica Donatella Deganello Serti, delavski posrednik Giovanni Veracini in zdravnica Lui-sa Bonfigli, finančni stražnik Dome-nico Ciliberti in prodajalka Eleono-ra Lorenzut, geometer Nevio Puzzer in uradnica Manuela Bandel, uradnik Marino Sponza in uradnica E-liana Luches. delavec Agostino Mer-giani in gospodinja Nora Miotto, u-radnik Alfredo Pravisani in uradnica Cinzia Cozzolino. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgo oik, Milje (Drevored Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica, tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesl.jan: tel. 209 197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. LOTERIJA BARI 34 18 63 22 47 CAGLIAR1 80 46 58 19 70 FIRENCE 75 80 21 42 15 GENOVA 53 74 11 10 70 MILAN 38 16 45 27 36 NEAPELJ 57 9 53 58 82 PALERMO 79 4 71 69 84 RIM 11 3 73 41 8 TURIN 57 26 63 30 48 BENETKE 87 49 ENAI.OTTO 58 16 63 X 2 2 XXX KVOTE 12 - 21.683.0 0 lir 11 — 915.100 lir 10 — 70.300 lir 2 1 X 2 1 1 SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi v nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri KULTURNI PRAZNIK — obrtništvo kot kulturna dediščina Vabljeni. SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12 priredi danes KONCERT mešanega pevskega zbora M. Kogoj. Pričetek ob 17. uri. Vabljeni DRUŠTVO m: mm i ZAMEJSKIH ■ei. jmmizv LIKOVNIKOV priredi jutri, 21. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20 večer filmov SERGEJA CESARJA KD VESNA - Križ Mladinska gledališka skupina Raimond Queneau «VAJE V SLCGUi Režija: Marko Sosič Dom A. Sirka v Križu Ponovitev danes, 20. t.m., ob 18.30. KD PROSEK . KONTOVEL vabi na OBČNI ZBOR društva v sredo, 23. februarja, ob 20. uri v Soščevi dvorani na Proseku. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 vas vabi v torek, 22. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje Bolezen krvnega ožilja — nadloga naših dni Govoril bo prof. Primož Rodč iz Ljubljane ob spremljavi diapozitivov. SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST SPD1 prireja v četi-tek. 24. t.m., prikaz diapozitivov na temo: POHOD NA DURMITOR Predaval bo Branko Bratož, ki bo prisotne spomnil na pohod, ki so ga lani avgusta člani SPDT opravili skupno s planinci Obalnega PD Koper. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni! Izleti Združenje Union priredi enodnevni izlet ob priliki praznika «Dneva žena* dne 13. marca v Polcenigo -Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11. vsak dan razen soboto od 17. do 20. ure. Telefon 64459 ali 732858. KD Valentin Vodnik priredi 27. februarja smučarski izlet v Trbiž. Prijave sprejema Davorin Ota. od 19. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma. tel 228 303. Rok vpisovanja do jutri, 21. t.m. Cena izleta: 10.000 lir. Sekcija PCI - KPI občine Dolina organizira od 14. do 17. aprila izlet z vlakom turistični spalniki — v Beogiad z obiskom groba tov. Tita na Dedinjah, muzeja «25. maj*, o-gled Topole tor mesta Kragujevac. Cena 140.000 lir na osebo. Informacije in vpisovanje vsak dan razvil nedelje do sobote, 5. marca, od 17. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini. Razstave V galeriji «Cartesius» so odprli razstavo slikarja Giuliana Comelli-ja. Razstava bo odprta do 3. marca. V galeriji «Corsia Stadion* razstavlja svoja dela tržaška slikarka Pedra Zandegiacomo. V galeriji «Kettori - Tribbio 2» so odprli retrospektivno razstavo pred tremi leti umrlega tržaškega slikarja Renata Danea. Razstava bo trajala do 4. marca. V tržaški občinski galeriji je odprla razstavo evojih del tržaška slikarka Mihaela Velikonja. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Priprave na ustanovitev podjetja za dobavo vode, plina in elektrike POD PREDSEDSTVOM PROF. VLADIMIR« STORMA SLOVENSKA KONZULTA OBNOVILA SVOJE DELO Ustanovila je 4 komisije • Shod o sociogospodarskih vprašanjih Ob drugačni razporeditvi trgovske mreže bi bile posledice «ukrepov» blažjega značaja, ugotavlja Agati (KD) Na področju goriške pokrajine bodo ustanovili eno samo podjetje za dobavo vode, plina in elektrike. V tem smislu se je na podlagi predlogov družbenih sil izjavil pokrajinski svet na svoji zadnji seji. Na Goriškem imamo namreč celo vrsto občinskih in konzorcialnih podjetij za te skupne službe. Tako delujejo vzhodnofurlanski vodovod CAFO, mestna podjetja v Gorici in v Tržiču, pa verjetno še v kakšni drugi občini. Takšen način distribucije je neprimerno dražji od distribucije, ki bi bila skupna za celotno pokrajinsko območje. Pokrajinski svetovalci, ki so v petek zvečer razpravljali o tem predlogu, so menili, da smo v primerjavi z drugimi pokrajinami v državi na Goriškem glede združevanja teh podjetij v dokajšnji zamudi in da postopek, za katerega se odločajo, ne bo ne zamuden in niti težaven. Svetovalci so nato spremenili člen v statutu pokrajinskega prevoznega podjetja APT, ki se nanaša na razmejitev delokroga tega podjetja. V pravilniku namreč piše, da deluje podjetje na območju goriške pokrajine. Ta trditev ne ustreza resnici. Avtobusi APT vozijo namreč tudi na Tržaško in Videmsko, proge so speljane tudi do Červinjana in Fiu-micina. Pred meseci je mestna policija na Tržaškem za dalj časa u-stavila avtobus APT, ki je peljal potnike na gledališko predstavo, češ da je vožnja ilegalna. Svetovalci so pravilnik popravili tako, da so črtali odstavek, ki se nanaša na razmejitev. Povišali so vstopnico za obisk pokrajinskega muzeja na Kornu in muzeja na gradu. Od 1.000 so jo zvišali na 2.000. Tudi ta vstopnica velja za obisk obeh muzejev in razstave. Na začetku seje, kakor smo poročali v včerajšnji številki, je tekla razprava o gospodarskih vprašanjih in o ukrepih beograjske vlade v zvezi s prehajanjem meje, v kateri sta poleg predsednika Cumpete sodelovala tudi svetovalca Poletto in Cej. SLOVENSKO „5, STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V KULTURNEM DOMU V GORICI AUGUST STRINDBERG SMRTNI PLES Režija: GEORGU PARO Danes, 20. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED A Jutri, 21. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED B V torek. 22. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi bodo vozili po običajnem voznem redu. Demokristjan Agati je prav tako obžaloval, da ukrepi niso izboljšali stanja, pri tem pa je dejal, da bi morali veliko poprej razmišljati, kakšna naj bi bila trgovska mreža v Gorici, da bi bila sposobna prenesti tudi takšne spremembe, kakršne so ob meji nastale v zadnjem času. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo najbolj verjetno v začetku me seča marca. Dnevni red zanjo bodo pripravili na seji odbora, ki bo proti koncu prihodnjega tedna. • Prostori združenja goriških filatelistov in numizmatikov so odprti vsako nedeljo, od 10. do 12. ure. Združenje ima svoj sedež na gori-škem gradu. Goriški občinski svet se bo sestal 28. februarja Seja občinskega sveta v Gorici bo v ponedeljek, 28. t.m. Tako so od ločili na zadnji seji občinskega odbora kjer so sprejeli tudi več dru-kih sklepov. Tako so sklenili dokončno opremiti kuhinjo v zavetišču A. Culot v Ločniku, pristopiti k izvedbi simpozija o obnavljanju starih mestnih predelov, simpozij bo 27. t.m. v Gorici ter skupaj z nekaterimi drugimi društvi in ustanovami pripraviti prireditev v Rimu. iiiimiiiimiiiiititiiiimiiiitiiiHHiiiiimiitiimMMMMMmitiiiiiiiiimMititiimiiiiiiMtiitiitiiiiitiimiitiiiiiiHiu V PETEK, 25. FEBRUARJA Občni zbor Slovenskega planinskega društva Brusivo je bilo obnovljeno leta 1945 in od tedaj neprekinjeno deluje ■ Poročilo o lanskem delovanju in načrti za bodoče V predavalnici v Križni ulici bo v petek, 25. t.m. zvečer, 36. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva, ene najstarejših, lahko zapišemo tudi najbolj delavnih, slovenskih organizacij v Gorici in na Goriškem nasploh. Društvo, ki danes združuje nad šeststo članov iz Gorice in okoliških krajev, nepretr goma deluje že od decembra leta 1945, začetek matičnega društva, katerega dejavnost je za več kakor dve desetletji pretrgalo obdobje fašizma, pa sega v daljno 1911. leto. Na petkovem občnem zboru bomo poslušali poročila o dejavnosti v lanskem letu ter se seznanili s programom za 1983. leto. Goriški planinci bodo na petkovi skupščini tudi obnovili, oziroma pomladili u-pravni odbor društva. Prvo sklicanje je napovedano za 20. uro, drugo pa za 20.30. Iz dejavnosti rajonskih svetov V tem tednu se obeta dokaj živahna dejavnost rajonskih svetov. Napovedane so kar tri seje teh organov. V torek ob 20.30 se bo sestal rajonski svet v Štandrežu, v sredo rajonski svet za Podturn in Sv. Ano. v četrtek pa rajonski svet za Placuto in svetogorski okraj. Konzulta za narodnostna vprašanje Slovencev v občini Gorica je obnovila svoje delovanje. Prvič se je sestala 17. januarja pod pred sedstvom župana dr. Antonia Scara-na, na kateri so imenovali nove člane. Ponovno se je konzulta pod predsedstvom prof. Vladimira Šturma sestala 18. februarja in se lotila ob-seženga dela. Na tem sestanku so ustanovili štiri komisije za šolska vprašanja, za pospeševanje kulturne in športne dejavnosti, za upravne probleme in za preučevanje gospodarskih gibanj. Na tem sestanku je konzulta sklenila prirediti shod o sociogospodarskih vprašanjih Slovencev in nanj povabiti strokovnjake z različnih sektorjev. Brezplačna voščila poslušalcev preko Radia Nova Gorica Naše bralce, ki spremljajo radijsko postajo v Novi Gorici obveščamo, da lahko prek nje pošiljajo tudi najrazličnejša voščila oziroma čestitke. Naročijo lahko ploščo z glasbo, ki je namenjena svojcem ali prijateljem oziroma drugim po slušalcem ob njihovih rojstnih dne vih, raznih obletnicah, jubilejih in podobno. Voščila po radijskih valovih so brezplačna. Radio Nova Gorica predvaja glasbo po željah vsako nedeljo od 1. do 12. ure. Želeno glasbo je mogoče naročiti bodisi pred začetkom oddaje ali pa med oddajo, po telefonu, Nova Gorica 24-312 ali 24-323. DANES V AVDITORIJU Nedeljska matineja s pianistom Massimom Gonom V okviru nedeljskih glasbenih matinej, ki jih prireja društvo «R. Li-pizer* v sodelovanju z občinsko u-pravo, Goriško hranilnico in deželnim sedežem RAI, bo danes v gori-škem avditoriju nastopil pianist Massimo Gon. Goriškemu občinstvu se bo predstavil z deli Mussorgske-ga in Liszta. Napovedovala bo Pa-trizia Nicoletti. koncert bo ob 11. uri, snemala pa ga bo tudi tržaška radijska postaja. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, v torek, 22. t.m. Peter Turrini: Lov na podgane. Predstava bo ob 19. uri za srednje šole in izven, v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. f Čestitke V torek, 15. t.m., sta na Vrhu ROMANA ČERNIČ in DOMINIK GRILJ praznovala 25-letnico poroke. Čestitajo jima prijatelji in sorodniki. Jutri, 21. t.m., praznuje v Sovod-njah naša nona ALMA svoj 80. rojstni dan. Še na mnoga leta ji voščijo vsi, ki jo imajo radi. PRED STO LETI SO USTANOVILI PRVO DRUŠTVO Živahno in razburkano prvo stoletje kulturno-prosvetne dejavnosti v Stevcrjanu Dvakrat so morali Steverjanci prekiniti društveno dejavnost - Pred 40 leti so mnogi vaščani masovno šli v slovensko partizansko vojsko - Kulturno delovanje je bilo v vasi tudi med NOB V raznih krajih v zamejstvu potekajo v tem mesecu Prešernove proslave, ki jih prirejajo razna kulturno - prosvetna društva. Na njih počastijo kulturno - prosvetni delavci našo kulturo, ponekod se tudi spominjajo preteklih dogajanj. Tako je bilo sinoči tudi v Števerjanu, kjer so imeli proslavo na sedežu kulturnega društva Briški grič. Poleg kulturnega programa, o katerem bomo poročali v naši prihodnji številki, povzemamo nekaj misli iz priložnostnega govora, ki ga je imel Saverij Rožič. Kulturno - prosvetno delo v Števerjanu se je pričelo prav pred sto le- nilllllflllllltlllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltfllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIDIIIIMItlllll SPET 0 VPRAŠANJU USTREZNIH S0LSKIH PROSTOROV Dijaki na trgovskem zavodu protestirajo, ker jih zebe Včeraj dopoldne so bili na goriškem županstvu, kjer so jim obljubili, da bodo že jutri skušaG odpraviti težave - Potrebno je čimprej poskrbeti za slovenski šolski center NiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiifiiifiriHiimiiiiiMiiMiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniimiiHiiiiiiMiHMiiiiiiifiiM NA PROCESU ZARADI RAZPEČAVANJA MAMIL Tožilec obtožil tri priče zaradi lažnega pričevanja Eno so aretirali kar v dvorani in jo že včeraj obsodili na osem mesecev zapora Društvo HRAST DOBERDOB vabi na uprizoritev Molierove komedije NAMIŠLJENI BOLNIK v izvedbi dramske skupine prosvetnega društva štandrež DANES ob 16.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO pri organizacij' in vodenju obrtniških in trgovskih obratov. Vpisovanje in podiobnejše informacije na sedežu SDGZ — Travnik 11, telefon 32844 do 28. februarja. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR ORGANIZIRANO POTOVANJE PO ALBANIJI od 30. marca do 6. aprila 1983 Lit. 645.000,- Prijave do 28. februarja GOTOUR - Gorica Korzo Italija 205 - tel. 33019 Na goriškem okrožnem sodišču je bila včeraj druga dokaj razgibana razprava o sodnem postopku proti 36 osebam, ki so obtožene razpečavanja večjih količin heroina, kokaina in drugih lažjih mamil, predvsem na Tržiškem pa tudi v drugih krajih goriške pokrajine, v Trstu in v južnem delu Furlanske nižine. Devet obtožencev je od ju lija lani. ko je stekla preiskovalna akcija, v priporu. Ostali pa so na začasni prostosti. Povečali smo, da je bil tudi potek včerajšnje obravnave dokaj nepričakovan. V sodni dvorani je bilo vzdušje večkrat napeto. Tako se je že v jutranjem delu obravnave pripetilo, da je državni tožilec Staffa zahteval takojšnjo aretacijo dveh prič zaradi lažnega pričevanja in sodbo po hitrem postopku. Za prvo, 21-letno Manuelo Palin iz Tržiča, je sodni zbor, kj ga sestavljajo predsednik Marinelli in stranska sodnika Trotta in Castro (zapisnikar Fait) ugodi) zahtevi javnega tožilca: dekle je namreč med preiskavo izjavilo, da je bila večkrat v Veroni, kjer se je njen bivši fant Massimo Sergio zalagal s heroinom, včeraj je sodnikom dejala, da se je zmotila, da je res bila v Veroni, vendar ne s Sergiom, ampak z Lucianom Privitellijem, edini od obtožencev, ki mu je doslej uspelo izogniti se aretaciji. S tem je hotela Palinova pomagati bivšemu fantu, toda ne samo, da ji to ni uspelo, ampak jo je tudi stalo obsodbe zaradi lažnega pričevanja. Precej bolj zapleteno je bilo pričevanje Roberta Cimarostija iz Tržiča, za katerega je javni tožilec prav tako zahteval aretacijo zaradi lažnega pričevanja. Mladenič je bil nekaj časa zaposlen v Eimbulanti 35-letnega zobotehnika Franca De Fa-brisa, ki naj bi stal na čelu skupine ljudi, ki je v naših krajih razpečevala kokain. Cimarosti je med preiskavo izjavil, da je De Fabris sprejemal tri kliente — vsi trije so med obtoženci na tem procesu /1 VVUUU | f--- OM T «» za zaprtimi vrati, kar se ni dogaja- bilo jasno, da delo pravice lo za vse ostale. To naj bi potrje-1 lahko ne kratkotrajno, sa valo, da je z njimi imel skrite posle v zvezi z razpečevanjem mamil. Včeraj je na obravnavi zanikal to okoliščino in dejal, da je zoboteh-nik sprejemal vse kliente za zaprtimi vrati in da to ne predstavlja nikakršne izjeme v delovni praksi ambulante. Preden bodo odločili o morebitni aretaciji zaradi lažnega pričevanja, so sodniki hoteli zaslišati nekatere dodatne priče, bivše obiskovalce De Fabrisove ambulante, s katerimi naj bi preverili, ali včerajšnje Cimarostijeve izjave ustrezajo resnici ali pa ne. Deloma so te priče potrdile resničnost njegovih izjav, sodniki pa so si končno odločitev glede Cimarostija pridržali za prihodnjo obravnavo. Še ena priča, 22-letni Tiziano For-nasari, se bo morala zagovarjati za radi lažnega pričevanja, ker je v popoldanskem delu včerajšnje o-bravnave izjavila, da ji eden od glavnih obtožencev, Romeo Rossi, nikoli ni ponudil hašiša. Preiskovalnemu sodniku je Fornasari dal ravno nasprotno verzijo. Sodniki so sklenili posredovati zapisnik včerajšnje obravnave javnemu tožilcu, ki bo proti Fornasariju pričel sodni postopek zaradi lažnega pričevanja. Ostale priče, vsega skupaj jih je bilo skoraj 20, so v glavnem potrdile prejšnje izjave. Posebej velja omfe niti, da so agenti tržaške kvesture in komisariata v Tržiču dejali, da se je po julijskih aretacijah precej zmanjšala količina mamil na tržišču v omenjenih pokrajinah. Pred zaključkom včerajšnje o-bravnave so sodniki po hitrem postopku obsodili Manuelo Palin na 8 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, ker so jo spoznali za krivo lažnega pričevanja. Obsodba je dokaj stroga, saj je javni tožilec Staffa zahteval le 5 mesecev zaropa, medtem ko je odvetnik Catarini vprašal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Kako naj ocenimo dosedanji potek procesa? Že od vsega začetka je ne bo ne saj gre po RTV LJUBLJANA In MLADINSKI ODBOR SKGZ V SODELOVANJU Z DEŽELNIM SEDEŽEM RAI priredita v soboto, 26. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici Jamo radijsko kviz oddajo SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO V tekmovalnem delu bodo sodelovale mladinske ekipe MK iz Gorice, MO iz Sovodenj in Doberdoba, OK ZSMS iz Nove Gorice in MK Prosek - Kontovel in Križ. Napovedovali bodo Menči Klančar, Ivana Placer, Janez Dolinar in Livio Valenčič. Programski režiser Marjuča Oficija. Radijsko kviz oddajo bosta prenašali ljubljanska in tržaška radijska postaja. Po tekmovalnem delu bo pevsko - glasbena prireditev z nastopom TATJANE DREMELJ, OTA PESTNERJA, BRANKE KRANER, EDVINA FLISERJA, LADA LESKOVARJA in ansambla PARTY. Sodelovala bosta tudi igralca Jerica Merzel in Marko Simšič. številu obtožencev za največji proces proti mreži razpečevalcev mamil ne samo v naši pokrajini, ampak tudi v dežeii. Kljub temu pa je bil potek dosedanjih obravnav presenetljiv. Že prvi dan so številni obtoženci drug za drugim preklicevali izjave, s katerimi so med preiskavo omogočili obtožbo voditeljev razpeče-valske mreže, Katerih krivdo je po navadi zelo težko dokazati. Poznalo se je, da so bili preplašeni, marsikateri od njih je prejel grožnje, ali pa je bil celo žrtev fizičnega napada. Na včerajšnji obravnavi so tudi nekatere priče skušale popraviti prejšnje izjave, vendar je v tem primeru javni tožilec reagiral precej odločno in jih obtožil zaradi lažnega pričevanja (česar ni mogel storiti za obtožence, ki niso dolžni govoriti resnice). Kako se bo vsa zadeva iztekla, bomo lahko videli v nadaljevanju procesa. Tretja in prav gotovo ne zadnja obravnava bo v sredo s pričetkom ob 16. uri. Že drugo leto se dijaki in profesorji trgovskega zavoda Ivan Cankar stiskajo v za šolski pouk prav gotovo neprimernih prostorih v Ul. Rismondo, kamor se je šola preselila iz starega sedeža v Ul. Vittorio Veneto. V kakšnih pogojih poteka pouk na šoli. so nas včeraj seznanili dijaki sami, ki so se v precej številni delegaciji oglasili v uredništvu, še prej pa so bili na županstvu. Te dni, ko je zima pokazala zobe, so učilnice mrzle. V petek je bilo v nekaterih razredih samo 11 stopinj Celzija, dijaki 2 b razreda so se morali začasno preseliti. Tudi včeraj je bilo na šoli precej hladno. Včeraj so se dijaki odločili da bodo svoj protest izrazili neposredno na občini, potem ko vsi dosedanji pismeni posegi in opozorila niso zalegli. Na županstvu so jim obljubili. da bodo v ponedeljek, to je že jutri, poskrbeli da se bo stanje izboljšalo. Prostore namreč ogrevajo s kerosinskimi pečmi, ki menda pomanjkljivo delujejo. To povzroča, po mnenju dijakov, še dodatne težave, saj so prostori stalno zasičeni z ostrim smradom po gorivu. Poskrbeli naj bi tudi za ureditev stranišč, opozarjajo dijaki, tako kar zadeva higiensko plat, še bolj pa tudi varnost. Dijaki so se po včerajšnjem protestu vrnili na šolo. Računajo tudi, da bodo na županstvo res držali dano obljubo in da bo za to zimo težav konec. Dogodek znova dokazuje potrebo po čimprejšnji ureditvi slovenskega šolskega centra. prijaviti na davčnem uradu IVA do 3. marca letos. Poleg tega bodo morali vinograd niki in kmetovalci voditi posebne registre, v katere bodo morali sproti knjižiti podatke iz spremnih listin prodanega vina. dnevno količino ustekleničenega vina itd. Podrobnejša pojasnila nudijo v u-radu Kmečke zveze. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vinogradnike in kmetovalce, ki vino stekleničijo v posode, ki ne presegajo 60 litrov prostornine, da bodo morali od 1 marca dalje omenjene posode o-premiti s posebnimi nalepkami (fa-scette fiscali). Nalepke morajo biti pritrjene na tak način, da so uporabljive le enkrat. Nalepke zaprosijo vinogradniki v uradu IVA s po sebno prošnjo, ki jo je treba izpolni ti v štirih izvodih, od katerih jim bosta dva vrnjena in ju bodo morali hraniti. Če vinogradniki, oziroma kmetovalci izdelujejo zamaške doma, morajo vložiti posebno prošnjo v dveh kopijah. Tisti, ki imajo še stare zaloge zamaškov, morajo to uiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiuiMiiiiiiiiiiimimiiniiiiiinfiiiiiiiiMiiiimiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMi SMRTNA NESREČA PRI GRADEZU V POTOPLJENEM AVTU NAŠLI TRUPLO 24-LETNEGA MLADENIČA Razna obvestila Na Vrhu, v gostilni Devetak, bo jutri, ob 20. uri javni posvet, ki ga sklicuje občinska uprava. Razpravljali bodo o ureditvi pokopališča ter o nekaterih drugih zadevah. Ženski odsek KD Jezero vabi vse ženske na pripravljata sestanek za proslavo 8. marca. Sestanek bo v sredo, 23. t.m., ob 20. ur v prostorih KD Jezero. V ljudski knjižnici Damier Feigel v Kriški ulici je odprta razstava beneškega tiska vsak dan od 17. do 19. ure in po dogovoru od 10. do 13. ure. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. t.m., avtobusni smučarski izlet v Cima Sappada. Vpisovanje na sedežu društva do 23. t.m. ti, v letu 1883. Takrat so, na pobudo župnika Gregorčiča in učitelja Juga ustanovili Katoliško slovensko bralno društvo Št. Ferjan. Prirejali so skoro vsak teden večerna predavanja, ki so jim pravili «besede». Leta 1888 so dali na oder svojo pr vo dramsko delo, veseloigro «Štru-klji». V društvu so enotno delali vsi vaščani, pa čeprav so bili politično ločeni na liberalce in klerikalce. Ob koncu stoletja je delo tega društva nekoliko zamrlo, novega zaleta je dobilo v letu 1906 in bilo zelo aktivno do prve svetovne vojne. Takrat so poleg dramske družine in pevskega zbora imeli tudi tamburaški zbor, ki je žel doma in v okoliških vaseh veliko uspehov. Duša društvenega delovanja je bil učitelj Likar. Po prvi vojni je bilo treba najprej misliti na obnovo vasi, zato sta bila takrat ustanovljeni v vasi dve stavbeni in ena mizarska zadruga. I-meli pa so tudi čas, da so se posvetili kulturnemu delu. Takrat so Šte-verjanci ustanovili dve društvi, Ljudski oder in katoliško prosvetno društvo. Leta 1922 je bil v števerjanu koncert pevskih zborov z natečajem, na katerega so prišli številni pevski zbori. Fašizem je prekinil bogato kulturno - prosvetno delovanje, društva so morala umolkniti. V števe-rjanske hiše pa so še vedno prihajale knjige Goriške matice in Goriške Mohorjeve družbe, otroke so skrivaj učili slovenščine. Fantje in dekleta pa so se v jarkih in kavarnah skrivaj učili peti slovensko. Vadila sta jih Dori Klavčič iz Podgore in domačin Anton Sošol. Vsa vas je bila med narodnoosvobodilno vojno s partizani. Prav v začetku tega leta je minilo štirideset let odkar so Števerjanci, fantje in možje množično leta 1943 odšli v partizane in se v slovenski partizanski vojski junaško borili. Med tistimi, ki so takrat šli v partizane, je bil tudi Rado Klanjšček, ki ima danes generalski čin v jugoslovanski ljudski armadi. Lani so mnogim števerjanskim aktivistom podelili priznanja Osvobodilne fronte. V času borbe se je v Števerjanu odprla partizanska slovenska šola. obnovilo se je tudi prosvetno delovanje. Že v februarju 1944, torej pred 39. leti, je prvič, nastopila domača dramska družina, sledilo je še več raz nih nastopov in mitingov. Poleti leta 1945 so v števerjanu obnovili kulturno - prosvetno delovanje s tem, da so ustanovili prosvetno društvo »Briški grič*. Najprej so ustanovili mešani pevski zbor v iiiiiHiHiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmiiiiiuuiinifiimmmiiiiiiiiiMitfimiiMiuiiimitiiniiHiiiMtfiiiiiiiiiiii RAZPRAVA BO PRED POROTNIM SODIŠČEM V TRSTU Pieardu bodo najbrž sodili zaradi premišljenega umora Za tak zločin je predvidena dosmrtna ječa - Picardo je 15. septembra lani z lovsko puško ustrelil 28-letnega Itala Biziaka Calogeru Pieardu, 70-letnemu upokojenemu čevljarju iz Gorice, ki je 15. septembra lani s streli iz lovske puške ubil 28-letnega Itala Biziaka, bodo sodili zaradi premišljenega u-mora in ne zaradi navadnega uboja, kakor je sprva kazalo. Menda je bila obtožnica proti upokojencu, ki je po rodu iz Sicilije in ki je v priporu, že sestavljena in se je že tudi sprožil postopek za določitev datuma sodne obravnave, ki bo, zaradi narave kaznivega dejanja (hud zločin) pred porotnim sodiščem v Trstu. Dogodek je takrat močno odjeknil med prebivalstvom, saj so tovrstna zločinska dejanja prava redkost v teh krajih. Picardo je Biziaka ustrelil na cesti, nedaleč od svojega stanovanja, potem ko sta se spet sprla. Razlog za pogosta prerekanja je menda bil v odnosih, ki jih je žrtev imela s Picardovo 37-letno hčerko, pa menda tudi v dokaj agresivni naravi Biziaka samega. Ozadje tragičnega dogodka bo vsekakor osvetlila sodna obravnava, ki bo, kakor rečeno, pred tržaškim porotnim sodiščem. Če bodo Picarda spoznali za krivega premišljenega umora, ga lahko obsodijo na dosmrtno ječo, maksimalna zaporna kazen za navaden u-mor pa je 21 let. katerem je bilo 65 pevk in pevcev. Društvo torej obstaja že polnih 38 let, V povojnem času je društvo gojilo petje, dramatiko, prirejalo najrazličnejše razstave, izlete, predavanja, kulturne večere, koncerte, športne nastope, poletne praznike in še posebej prvomajskega, ki je postal že kar tradicionalen. Danes delujeta v Števerjanu dve kulturno-prosvetni društvi, poleg Briškega griča tudi katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej, s katerim prihaja občasno do sodelovanja, kot je primer ob lanski svečanosti poimenovanja domače osnovne šole. Društvo Briški grič aktivno sodeluje s zvezo bivših partizanov ob vsakoletnih počastitvah padlih borcev. Kino t.oricu VERDI 15.30—22.00 »La ragazza di Trieste». O. Muti in B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.30—22.00 «Bombeur». B. Spencer in G. Cala. Barvni film. VITTORIA 16.00-22.00 «Viuuulente-mente mia*. L. Antonelli in D. A-batantuono. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Bingo bon-g°»- PRINCIPE 14.00-22.00 «La notte dl San Lorenzo». Nova (iorica in okolica SOČA Ob 10. uri »Tom v skok Jerry v jok*, risanka; ob 16. in 18. uri »Lov za izgubljenim zakladom*; ob 20. uri »Rdeči*. SVOBODA Ob 16. uri »Tom v skok Jerry v jok*, risanka; ob 18. in 20. uri «Otroci s postaje zoo*. DESKLE Ob 17. uri «Norčije racmana Jake*, risanka; ob 19.30 »Banana Joe*. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italija 10, tele1 fon 84-576. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada se Žrtev je Maurizio Morano iz Gradeia - Nesreča se je najbrž zgodila ze v petek ponoči, vozilo pa so v vodi opazili šele včeraj zjutraj V prometni nesreči, ki se je pripetila v petek ponoči na pokrajinski cesti pri Gradežu, je umri 24-letni zidar Maurizio Maran iz Gra-deža. Z avtom A112 je zavozil s ceste v kanal, kjer se je vozilo pre-brnilo. Kako je do nesreče prišlo, žal zaenkrat še ni znano, kajti očividcev menda ni. Maran se je do približno 22. ure zadrževal s prijatelji v nekem lokalu v Pineti, nato pa se namenil proti domu. Nesreča se je torej po vsej verjetnosti zgodila med 22. in 23. uro, ko je promet, posebno v zimskem času, zelo redek. Tako so prevrnjeno in na pol potopljeno vozilo opazili na žalost šele včeraj zjutraj. Priskočili so na pomoč tržiški gasilci, kjer se je nameraval Maran zaposliti, potem ko je odslužil krajši rok, ter potapljači gasilske enote iz Trsta. Iz avtomobila so potegnili truplo nesrečnega Marana. Ni znano, če je umrl zaradi poškodb. Bolj verjetna se zdi domneva, da je umrl zaradi utopitve. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Gor/z/ana S. R. L. GORICA - VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti: 1. za nakup strojev In za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite ESA z ugodno obrestno mero; za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA; 3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.; 4. za uporabo strojev in druge opreme po Izredno ugodnih pogojih, leasing Italease. P Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica Gorica • Korzo Verdi 51, tel 84206/07 vam ne nudi samo denarja ji i * RODILI SO SE: Alessandro Alia, Elisa Feruglio. Sara Miatello, Etena Cudicio, Francesca Giglio. Se-bastiano Mauro, Michela Berni, Francesca Crivelli,' Davide Piccolo, Matias Antonelli. UMRLI SO: 45-letnd Claudio Bra-mo, 64-letni Guglielmo Ristits, 93-letna Clara Capovilla vdova Colte, 86- letna Clara Gabrovic vdova Sac-chi, 84-letna Maria Pividori, 78-let-na Concetta Sbuelz vdova Tiezzi, 87- letni Francesco De Stefani, 78-letni Mario Sussi, 86-letna Maria Pesaro, 70-letna Vittona Princi, 57-letni Emo Pettini, 72-letni Guido Bean, 33-letni Giordano Gressani, 74-letni Italo Grossi, 72 letni Leo-poldo Ipavec, 85-letna Teresa Brezigar Bisai, 69-letna Nelly Nadale, 86-letni Ermenegildo Stievano, 65-letni Biagio Blanch, 55-letna Manja Hlede, OKLICI: Michele Fasciana in Vin-cenza Maggio, Marco Morelli m Loredana Maccarrone, Daniele Mat-tiazzi in Elisabetta Bulfoni, Stefane Sorge in Marisa Scocco. POROKE: Marco Duranti in Mi-rella Visintin. POGREBI: Jutri v Gorici, ob 9.30 FilomenS Quaratino vdova Forcisi iz splošne bolnišnice, ob 11. uri Claudio Bramo iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Guido Schiozzi iz bolnišnice sv. Justa. M*rimor*Hči 'ttneviulc LETO /#. - it. 2 (12) 20. februarja 1900 I ! V nedeljo, 6. marca, v Boljuncu letošnji občni zbor Kmečke zveze V nedeljo, 6. marca, bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu, redni občni zbor naše strokovne organizacije Kmečke zveze. Dnevni red občnega zbora, ki se bo začel ob 9. uri je naslednji: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. predsedniško poročilo; 3. tajniško poročilo; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. pozdravi in diskusija; 6. sklepni poseg predsednika vsedržavne konfederacije kmetov Italije - Confcoltivatori — poslanca Giuseppa Avolia; 7. volitve; 8. razno. Kot vsak občni zbor je tudi letošnji Kmečke zveze tista priložnost, da organizacija na njem poda svojim članom obračun delovanja v preteklem letu in začrta smernice, ki se jih bo držala v naslednjem. Glavni napori KZ so seveda usmerjeni v prizadevanja za razvoj kmetijstva, za obrambo zemlje in za ohranitev narodnih korenin na tem teritoriju. Na občnem zboru bo posebni poudarek namenjen pomenu ohranjevanja narodnostnega teritorija in kako bi ta teritorij treba trajno ovrednotiti. KZ je mnenja, da bi to ovrednotenje moralo potekati vzporedno z razvojem kmetijskih dejavnosti; za dosego tega pa je treba ustvariti določene pogoje. Velik poudarek bo tudi namenjen vprašanju razlastitev. Ta problem je zahteval veliko angažiranost naše organizacije, ki je s svojimi prizadevanji, skupno z ostalimi dejavniki, dosegla določene rezultate, kot na primer sporazum z deželno upravo. Na občnem zboru pa bo seveda govor še o drugih vprašanjih, ki neposredno zadevajo kmetijski sektor, kakor tudi splošna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. ■HWIM8l1IIHIHIMU»MMHIIMWimWHHMIMWHmHllimmMmimiHIMHlH»mim»HMHmiHMMIIIIIIIIHIHH Znižanje davka IVA udarec našim rejcem Pred dnevi so bile v nekaterih mestih po Italiji bučne poulične demonstracije živinorejcev. Protestirali so proti vladnemu odloku na dodatno vrednost IVA, kakor se po novem obračunava pri kupoprodaji živine in mesa. Prej je višina tega davka znašala, kot je znano, 15 odstotkov, z odlokom pa je bil davek znižan na 13 odstotkov. Če to pride prav trgovcem ali zadrugam, ki živino odkupujejo neposredno iz hleva, to ne more biti všeč rejcem, saj od posamezne goveje glave iztržijo 2 odstotka manj, kot pa so iztržili pred dvema dobrima mesecema. Vzkipeli niso seveda le govedorejci v notranjosti države. Odlok je prizadel tudi naše rejce, o katerih mirno lahko zatrdimo (in prav tako o vseh drugih, ki se na Tržaškem bavijo tako ali drugače s kmetijstvom), da po vsakem nepopularnem zakonskem ukrepu nosijo dvakrat večje breme, kakor pa njihovi vrstniki na Apeninskem polotoku in celo v Furlaniji. So pač Slovenci in kot taki od vselej zapostavljeni, pogosto celo na škodo celovite skupnosti v naši pokrajini. Pomislimo samo. koliko let je bilo treba čakati na zadružni hlev in mlekarno, pa jima še vedno ni Jano, da bi obratovala, kot se spodobi. Pomislimo tudi na proseški cvetličarski center, v katerem bi glavno besedo morali imeti domači in sploh krajevni vrtnarji in cvetličarji v pokrajinskem merilu, a vanj silijo drugi. In tako naprej, to je stara pesem. Naši rejci oddajajo živino po dveh kanalih. Eni jo prodajajo neposredno trgovcem, drugi pa deželni -adrugi Friulcame. kot jim pač ustreza. Težko bi bilo reči, katerih je več. V razgovoru z nekaterimi smo vsekakor ugotovili, da imajo rajši zadrugo. «S trgovcem nikoli ne veš, pri čem da si», nam je dejal eden, «odkupna cena ti nikdar ni jasna, medtem ko je pri zadrugi «prozoma», brž ti povejo, toliko znaša cena in toliko IVA». Res pa je tudi, da mnogim našim rejcem ne gre v glavo okoliščina, da jim Friulcarne obračunava govedo po mrtvi teži, torej po zakolu. «Kako to? Oddal sem tako lepega živega bikca, zdaj pa nezadovoljiv iztržek*. Se potemtakem rajši pogajate s trgovcem, ki vam odkupi živo govedo kar v hlevu? «To že spet ne. Da ne bo nesporazuma: rajši imam zadrugo, ker ji bolj zaupam in sploh velja zadrugarstvo za napreden pojav, nujen v današnjih razmerah, ki daje tudi jamstvo poštenosti. Ne gre pa mi v račun, da osebju Friulcarne oddam živo žival, počakam, da jo v Vidmu zakoljejo v moji odsotnosti, potem pa dobim plačilo za nekaj, česar ne vidim. Sa; ni, da ne bi zaupal, toda rajši bi zakolu prisostvoval, to je menda razumljivo in nikakor ne žaljivo ~a kogar koli: toda potovanje v Furlanijo me stane dragocenega časa. ne morem si ga privoščiti kar tako». Zadruga Friulcarne se javi na Tržaškem vsakih 15 dni, če je le dovolj živine naprodaj. Če smo pravilno razumeli, se naši rejci zavzemajo za to. da zadruga odpre klavnico tudi pri nas, tako bi bila volk sit in koza cela. Toda povrnimo se k davku IVA. Njegovo znižanje je prizadelo tudi kraški hlev, kjer vzrejajo sedaj izključno bikce. Teh je kakih 300. Takšna usmeritev je bila potrebna. kot smo že pisali, zaradi problemov z mlekom in težav na mesnem tržišču: meso se težko prodaja, cene so prenizke, zdaj pa še 2-odstotno znižanje IVA. K sreči (Nadaljevanje na IV. strani) Svojevrsten potek zasedanja sekcije za kmetijstvo pri trgovinski zbornici Pred nedavnim so v sekciji za kmetijstvo pri tržaški trgovinski zbornici izvolili novega predsednika in podpredsednika. O tem, kako je seja potekala, povzemamo iz posega, ki ga je s tem vprašanjem v zvezi imel Lucijan Volk na zasedanju vodilnega odbora zbornice. Glede poteka seje v sekciji za kmetijstvo, je uvodoma dejal Volk, nameravam dati nekaj pripomb. Prva je, vsaj na videz, glede o-blike. Ker sem bil na seji prisoten po nalogu vodilnega odbora. mislim, da je treba tajniku sekcije priporočiti, da se pred sklicanjem seje najprej posvetuje z vsemi njenimi člani glede najprimernejšega datuma in ure, da bi se seje lahko udeležili vsi njeni člani. Vtis imam, da se hoče v večji meri favorizirati prisotnost javnih funkcionarjev, ki vsekakor na seji sodelujejo v delovnem urniku, niso pa efektivni no sitelji interesov operaterjev tega sektorja. Druga pripomba pa je glede vsebine. Na omenjeni seji sekcije je bila izpeljana izključno politična operacija, že prej točno pripravljena, čeprav ni bila elegant- no izvedena. Treba je bilo zamenjati prejšnjega predsednika in podpredsednika, ki sta preminila v preteklem letu. Potek seje je bil še toliko bolj svojevrsten, kot pa sama umestitev sekcije. Druga točka dnevnega reda o menjene seje je predvidevala izvolitev novega predsednika in podpredsednika. In tukaj je kot glavni akter (kot že na umestit-veni seji) nastopil inž. Tombesi. Ne da bi kdo (niti tajnik, ki bi verjetno to moral storiti) razložil način, po katerem je bilo treba glasovati in omenil možnost, da bi kdo prosil za besedo za predstavitev kandidatur, ali vsaj glasovalnih izjav, se je takoj prešlo (inž. Tombesi kot prvi) k tajnemu glasovanju. Inž. Tombesi je tudi preprečil enemu članu komisije (tajniku Kmečke zveze. op. ur.), ki ga je imenovala brez dvoma najbolj reprezentativna organizacija, da bi lahko podal svojo glasovalno izjavo (da se glasovanja ne bo udeležil) pred glasovanjem in trdil, da je bilo glasovanje že v teku. Formalno bo bo zadržanje lahko neoporečno, čeprav me moje več kot desetletne izkušnje javnega upravitelja ne povsem prepričujejo. V bistvu pa tako zadržanje kaže na vsaj svojevrsten čut demokratičnih odnosov, ki je v tem, da zmoreš imeti prav ne zaradi tvoje argumentacije, ampak zato, ker drugim preprečiš, da bi povedali svojo. Drugi, še svojevrstnejši dogodek pa je bil potek in rezultat glasovanja. Čeprav ni nihče predlagal nobenega kandidata (in niti programa dejavnosti), je v volilni žari prišlo do IMfMmillllllMOIIimilMIlIffMMMfllMIIIIIIMIIIMHIIIIHIMIIIIHIIHIIIIIIIMIIIfliafMMMHIIIIHItMIMIIHtlllM Sneg ob pravem času Prejšnje dni je zapadlo, kot vemo, na Krasu še kar obilo snega. Tokrat je sneg prišel našim kmetovalcem čisto prav. Po eni strani je snežna odeja ustavila prezgodnjo raščo, ki bi za kmeta v primeru zmrzali pomenila hud udarec; po drugi strani pa je sneg učinkoval kot neizprosen naravni zatiralec razne mrčesi. Takšne koristne vloge seveda sneg ne odigrava vselej, ampak le tedaj, ko zapade ob pravem času, to je ravno v tem letnem obdobju. Sicer pa nam star kmečki pregovor razlaga, da je sneg gnojilo revnih kmetov... No, k sreči ta izrek danes ne zveni tako stvarno, kot nekdaj. PrTmorila^nevmk_____________H. ______________________m. ubruarja Kaj predvideva ministrski odlok o posebnih znakih IVA ki bo nepreklicno stopil v veljavo v torek, 1. marca S 1. marcem bo nepreklicno — ministrstvo za finance je že potrdilo, da tega termina ne namerava podaljšati — stopil v veljavo ministrski odlok, ki predvideva namestitev tako imenovanih posebnih znakov (contrassegni) IVA na posodo do 60 litrov zmogljivosti za prodajo vina. Ni treba posebej poudarjati, da bodo ta nova navodila pridelovalcem vina naložila nalepk ter še napis Z.O. 4.5.81 z naslednjimi spremembami in dopolnitvami. Razvidno je, da obstaja bistvena razlika med posebnimi znaki IVA, ki so predvideni za zamaške pod točko 1 in za nalepke pod točko 2. Razlika je predvsem ta, da posebni znaki IVA označeni pod točko 1, ne bodo oštevilčeni z zaporedno številko, medtem ko pa KATEGORIJE VINA Kategorija A — vina do 21 stopinj alkohola, aromatizirana vina. Kategorija B — vina preko 21 stopinj alkohola, peneča vina, ki ne sodijo v kategorijo C. Kategorija C — peneča zaščitena vina. Miasrccli Razlikovanje po razredih za posebne nalepke glede na zmogljivost posod Štev. 1 — za posode do 500 cl zmogljivosti. Štev. 2 — za posode od 501 cl do 1.000 cl zmogljivosti. Štev. 3 — za posode od 1.001 cl do 2.000 cl zmogljivosti, štev. 4 — za posode od 2.001 cl do 5.000 cl. zmogljivosti. Štev. 5 — za posode od 5.001 cl do 20.000 cl zmogljivosti. Štev. 6 — za posode od 20.000 cl do 60.000 cl zmogljivosti. noma'o dela: kmetijska podjetja, ki delujejo na industrijski osnovi, bodo gotovo imele možnost spoštovali te predpise, vprašljivo pa je. kako jih bo lahko za adi zapletenosti spoštoval tisti vinogradnik. ki pridela le toliko vina za lastno uporabo in nekaj malega tudi za prodajo. Poglejmo pa vsekakor, kaj predvideva ministrski odlok. Kno JE DOLŽAN SPOŠTOVATI PREDPISE ODLOKA? Spoštovati ga mora vsakdo, ki p idelano vino prodaja v posodah do 60 litrov zmogljivosti, ne glede če gre za steklenico, pletenko ali pa sodček. Pri spoštovanju teh določil niso iz.zvzeti niti tisti kmetje, ki ne presežejo 10 milijonov lir prometa. VRSTE IN KARAKTERISTIKE POSEBNIH ZNAKOV IVA Imamo dve vrsti posebnih znakov IVA. 1. V prvo vrsto sodijo pločevinasti zamaški, zamaški prekriti s staniolom, zamaški prekriti s pločevinastimi glavicami; na te zamaške bo posebni znak IVA vtisnilo že podjetje, ki jih izdeluje. 2. Za posode, ki niso zamašene z zamaški pod točko'1., pa pridejo v poštev posebne nalepke, ki jih bo moral na posodo nalepiti kdor bo vino prodal. Na zamaških pod točko 1. bo moralo biti navedeno: ime in na slov podjetja, ki vino ustekleniči, napis iContrassegno IVA*, kategorija (A, B ali C) in razred posode tod 1 do 6) ter ime podjetja, ki je te zamaške izdelalo. Na posebnih nalepkah (katerih najnižja možna mera je 146x22 mm) pa bo moralo biti navedeno napis «Contrassegno IVAs, zaporedna številka nalepke, kategorija (A, B ali C) vina in razred (od 1 do 6) posode, ime in naslov tiskarne, ki je nalepko natisnila ter številka dovoljenja, ki ga je urad IVA izdal tiskarni za tiskanje bodo morale nalepke (točka 2) biti označene z zaporedno številko, ki jo bo treba vključiti v poseb ne registre. REGISTRI IN KDO JIH MORA VODITI Registre morajo imeti in jih voditi vsi tisti, ki prodajajo vino v posodah do 60 litrov zmogljivosti; za prodajo tega vina morajo imeti posebni znak IVA, zato morajo imeti tudi register za nabave in dobave teh posebnih znakov IVA. POSTOPEK ZA TISTE, KI MORAJO LMETI POSEBNI ZNAK IVA 1. najprej morajo vložiti prošnjo na krajevni urad IVA, da jim izstavi dovoljenje, na osnovi katerega lahko naročijo pločevinaste zamašk§ (in ostale pod točko 1) in nalepke pri poverjenih tiskarnah. Prošnjo je treba vložiti v štirih kopijah, od katerih mora biti ena na kolkovanem papirju. V prošnji je treba navesti: a) ime, priimek in naslov prosilca, davčna številka in številka IVA; b) ime in naslov tiskarne ter številka IVA tiskarne; c) zaprošena količina posebnih znakov IVA (pločevinasti zamaški in ostali pod točko 1 ter nalepke) razdeljenih po kategorijah (na primer 100 nalepk kategorije A2, 100 kategorije A6...) Ko bo urad IVA izdal dovoljenje (vrnil bo dve kopiji), si bo prosilec obdržal eno kopijo (ono na kolkovanem papirju), z ostalo pa se obrnil na tiskarno in ji poveril na'og o tiskanju nalepk, ah pločevinastih zamaškov pod točko 1. 2. Nabaviti si je treba registre IVA za nabave in dobave posebnih znakov IVA in jih ožigosati v krajevnem uradu IVA. 3. V teku 30 dni od vstopa v veljavo tega odloka, torej do 1. maja, je treba krajevnemu uradu IVA sporočiti količino zaloge vina in število zamaškov, ki jih vsak- do ima v zalogi dne 1. marca 1983. Za vino je ta prijava obvezna samo za tiste pridelovalce, ki imajo ob tem datumu več kot 20 hi vina v zalogi. Jasno pa je, da kdor ima, recimo samo 10 ah do 19 hi vina v zalogi, ni oproščen obveznosti (posebni znaki IVA. vodenje ragistrov), ki jih predvideva ta odlok. Ko smo vse to opravili, tiskali nalepke, ožigosali registre ter e-ventualno prijavili količino vina, je odslej glavno vprašanje vodenje registra, ki ga, kot rečeno, mora imeti vsakdo, ki vino ustekleniči. VODENJE REGISTROV ZA POSEBNI ZNAK IVA — Najprej je treba v register vknjižiti količino vina v zalogi, v primeru, da le ta presega 20 hi. ter število zamaškov (pod točko 1) v zalogi do 1. marca 1983. — Ko bomo od tiskarne prejeh naročene posebne znake IVA (tako zamaške pod toči:o 1, kot nalepke, ki sodijo pod točko 2) bo trelja na osnovi spremne listine, ki jo mora izdati tiskarna, njihovo količino vknjižiti v register in sicer po kategorijah (A. B, ali C) in razredih (od 1 do 6). — Vknjižiti moramo dnevne količine zamaškov, ah nalepk, ki jih bomo uporabili. — Vknjižiti moramo dnevno količino vina. ki jo uporabimo za ustekleničenje (to količino, ki jo pretočimo iz soda v posodo do 60 litrov zmogljivosti, v kateri bomo nato vino prodali). — Na osnovi spremnih listin ah faktur moramo v register vknjižiti količino prodanega vina po kategorijah (A, B, ah C) in po razredih (od 1 do 6). Vse to, kar smo zgoraj navedli, je treba v register vknjižiti najkasneje dan po tem, ko smo posamezno operacijo opravili. Register mora pač odražati stanje v kleti dan za dnem. SPREMNE LISTINE IN FAKTURE Kdo jih mora izdajati? Kmetje, ki so v teku leta 1982 presegli 10 milijonov lir prometa in zato vodijo registre IVA, morajo v primeru prodaje vina izstaviti spremno listino, ah fakturo. Kmetom, ki pa v letu 1982 niso presegli 10 milijonov lir prometa in ne vodijo registrov IVA, v primeru prodaje vina ni treba izstavljati fakture, ah spremne listine (posode pa morajo seveda biti o- premljene s posebnim znakom IVA). SPREMNE LISTINE IVA ZA PREVOZ VINA Ne glede če kmetovalec vodi registre IVA (če je njegov lanski promet presegel ah pa ne 10 milijonov lir prometa), mora vsakdo, ki proda več kot 15 litrov vina posameznemu odjemalcu, izstaviti omenjeno listino. To so v bistvu glavne točke ministrskega odloka o prodaji vina v posodah do 60 litrov zmogljivosti, ki bo nepreklicno stopil v veljavo s 1. marcem. Za naknadna pojasnila o novih predpisih se zainteresirani lahko obr nejo na ura de Kmečke zveze, kjer je na razpolago strokovnjak o vseh problemih. ki se tičejo davka na dodatno vrednost IVA, ki je bil tudi nam v vehko pomoč pri orisu tega odloka. Kaj treba vedeti o oljkah V zadnjem času opažamo stalno naraščanje zanimanja za obnovo večjih ali manjših oljčnih nasadov. Precejšnje število kmetov in ljubiteljev se vse pogosteje odloča za ustavo sredozemsko kulturo», ki v sodobnem času lahko nudi gojiteljem dokajšnje zadoščenje, saj v naravnih razmerah skriva velike proizvodne sposobnosti ter lahko s primernimi tehnološko - tehničnimi ukrepi spodbudimo njene skrite biološke lastnosti do optimalnega potenciala. Tudi za oljko velja načelo, da se z odbiro sort in pravilne agrotehnike skrajša investicijska doba do polne rodnosti, da se dosežejo redni in najvišji pridelki ter s tem zagotovi rentabilnost vlaganja v nasade in pridelovalne postopke. Novi oljčni nasadi mora jo zato vključevati vsa optimalna spoznanja v času ir prostoru glede na naravne razmere podnebja, tal in lege, rastline in sorte ter uporabe sredstev in* tehnike v najoptimalnejši korelaciji. Naravne razmere v tržaškem bregu ustrezajo iz-giadnji vrtnih, ljubiteljskih ter najintenzivnejših nasadov oljk. Najboljše so zahodne in južne lege od 50 do 200 m nadmorske višine, nekoliko slabše pa ustrezajo tudi druge ekspozicije. Višje nadmorske lege niso priporočljive, ker je tu v zimskem in zgod-njespomladanskem času večja verjetnost nastopanja negativnih temperatur, ki lahko hudo prizadenejo oljčna drevesa. Glede tal izbiramo prvenstveno peščenoilovnata, oljka pa prenese tudi apnenčasta, peščena in skeletna tla pod pogojem, da se odločimo za intenzivno oskrbo in gnojenje. Priprava zemljišča, na katerem bomo posadili oljena drevesa ima izreden pomen, saj je od tega v veliki meri odvisen uspeh investicije. To dosežemo le v primeru, če med realizacijo nasada opravimo nclcatere najpomembnejše agrotehnične ukrepe: PRIPRAVA ZEMLJE Oljke lahko urejujemo na parcelah, ki so bile predhodno namenjene njivam, pašnikom, travnikom, vinogradom, sadovnjakom, gozdu itd. Z namenom, da pripravimo oljkam najboljše rastne pogoje, o-pravimn nekatere izboljšave tal: — čiščenje zemljišča: v primeru, da so na zemlji šču namenjenemu novemu oljčnemu nasadu, u spevale večletne lesnate kulture je treba te odstraniti ter izruti korenine, ter tako preprečiti gnitje in razvoj različnih gnilobnih gliv. Tako zemljišče ni takoj primerno novi kulturi, ampak mora epočivath vsaj kako leto, da postane s primernim gnojenjem, oranjem in gojenjem primernih poljščin (grenka lupina, grašica) spet sposobno nuditi oljkam primeren substrat. Ravno tako odstranimo večje kamenje, ki bi pri kasnejši agrotehniki oviralo pridelovanje oljk. Očiščeno zemljišče končno splaniramo ter ga tako usposobimo za strojno obdelavo. — Rigolanje: pod rigolanjem razumemo tako pripravo tal za izgradnjo oljčnega nasada, ki se sestoji v globoki obdelavi tal z rigolnim plugom. S tem ukrepom pripravimo bodočim rastlinam ugodne rastne pogoje, ki se kažejo v primernih fizikal- nih. kemičnih in bioloških lastnostih tal. Rigolanje do globine 80 - 100 cm moramo po možnosti opra viti v sušnem obdobju, da ne pokvarimo strukture tal. Kamenje in korenine, ki se pojavijo ob rigolanju v brazdi, moramo za plugom sproti odstraniti na površino in jih kasneje odpeljati s terena. Drob nejše kamenje lahko položimo na dno brazde, ker ne bo oviralo pri kasnejši obdelavi in sajenju. — Naprava dovoznih poti: na vseh večjih kom pleksih maramo urediti dovozne poti tako, da bodo možne vse komunikacije v času izkoriščanja naša da. Osnovne dovozne poti moramo zakoličiti pred začetkom zemeljskih del, da lahko kamenje izvozimo na traso za utrditev. Na vseh lokacijah je ponavadi dovolj kamenja za utrditev dovoznih poti, ponekod pa so že utrjene in jih tam samo obnovimo ter zaokrožimo obstoječi kompleks. — Naprava obračalnih pasov: na robu bodočega: večjega ali pa tudi manjšega oljčnega gaja uredimo obračalne pasove tako, da bo omogočen prehod m obračanje z vsemi kmetijskimi stroji. Obračanje le teh mora potekati brezhibno in tekoče, zato mo rajo biti obračalni pasovi široki od 5 do 7 metrov. — Odvod površinskih voda: odvodne kanale in propuste moramo predhodno urediti, cla bo omogočen površinski odtok vode. Ob robovih parcel in posameznih prehodov moramo utrditi s kamenjem, sicer obstaja nevarnost, da voda ob nalivih odnese zemljo. — Izdelava teras: na strmih terenih, kjer bi bila zaradi prevelikega nagiba onemogočena vsakr šna uporaba strojev, uredimo terase. Terase so sestavljene iz brežine in terasne ploskve. Odvisno od nagiba terena, so terase širše (manjši nagib) ali ožje (večji nagib), brežine pa višje ali nižje. Odvisno od matičnega substrata so lahko brežine strmej-še (kompakten matični substrat) ali položnejše (mehkejša matična sestava). Nekoč so namesto brežin gradili zidove ter dobili tako imenovane paštne. kar si pa v sedanjem času le težko privoščimo zaradi predrage ročne delovne sile. Na ozkih terasnih ploskvah navadno posadimo po eno vrsto dreves — enovrstne terase, na širših od pet metrov pa še drugo in tretjo, ter dobimo tako dvo trovrstne terase. Zaradi širokih medvrstnih razdalj praviloma za oljke ne gradimo več kot trovrstne terase, saj so te široke že U m in več. Na terasah in poštnih sadimo oljčna drevesa vsaj 1.5 m od roba zidu ali brežine, slednjo pa posejemo s travno mešanico, da preprečimo rušenje. — Priprava zemljišča po rigolanju: po končanem rigolanju zemljišče očistimo preostalega kamenja ‘n ga uporabimo za utrjevanje poti ali razširitev obra čolnih pasov. ZemVišče splaniramo in roravramo s težko brano ali primerno vlačo. Vse večje globeli, lsr so nastale ob rig- 'airu moramo izravnati s te~ko vlačo, da ne zaostaja površinska voda. ki bi škodovala rastlinam. VITJAN SANCIN Zadružna mlekarna razpredla mrežo Kako gojiti vrtnice Centrov za zbiranje mleka po vaseh da se bodo obnesle Hvalevredna podpora dolinske in zgoniške občine mlekarni in živinorejcem Zadružna Kraška mlekarna je že pred začetkom svojega delovanja razprostrla mrežo Centrov za pobiranje mleka, ki so nameščeni po vseh občinah tržaške pokrajine. Trenutno razpolaga z devetimi Centri, ki so v Gročani, Gro-padi. Repnu, Repniču, Zgoniku. Sa-ležu, Šempolaju, Slivnem in Cerov-ljah. Razen v Repnu. kjer mleko pobirajo še v vrčih, so Centri o-piemljeni s posebnimi kotli, v katerih se mleko ohladi na štiri stopinje Celzija. Prevozna službe Zadružne mlekarne zato lahko tako obišče te Centre le enkrat dnevno (s čemer prihrani na stroških) in odpelje mleko, ki so ga živinorejci posameznih vasi pripeljali v te kotle. Dodati gre še, da so ti kotli nameščeni pri živinorejcih, ki so s tem zadolženi, da zanje tudi skrbijo. Prob'em pa obstaja v tem. da ti kotli, posebno v najbolj toplih mesecih, kot so julij, avgust in september, porabijo veliko električne energije in vode. Od cene mleka, ki gre živinorejcu, je torej treba odbiti toliko lir (sedaj 10 lir na liter mleka), da se z njimi odplačajo stroški za vzdr zevanje teh koMov. Zadružna mle karna, ki še ni začela obratovati, ni v stanju, da bi mleko plačevala po višjih cenah, zato morajo stroške za vzdrževanje kotlov nositi živinorejci sami. To pa ne velja za vse Centre za pobiranje mleka. Dolinska občina je namreč že pred časom poskrbela za vzdrževanje Centra v Gročani s tem, da sama p'ačuje stroške za uporabo e'ektrike in vode. Vsekakor hvalevredna po buda, s katero so občinski upravitelji priskočili na pomoč krajevnim živinorejcem. Tej |x>budi se je pred kratkim pridružila tudi zgoniška občina: uredila je nov Center v Zgoniku, v Saležu pa zgradila novega. Uporabo energi je in vode, ki je nujna za vzdr zevanje obeh kotlov, ki sta nameščena v teh Centrih, je pri ključila na svoje števce. Obe občinski upravi sta s tem priskočili na pomoč ne samo krajevnim rejcem, ampak tudi Združeni mlekarni. Le ta se bo v kratkem obrnila tudi na repentabrsko, devinsko -nabrežinsko in tržaško občino s prošnjo, da bi tudi one sledile primeru zgoniške in dolinske občine in s tem prispevale svoj de tež za čim boljši začetek obratovanja Zadružne kraške mlekarne in podprle prizadevanja domačih rejcev. in Zgoniku Kako najbolje gojimo vrtnice? Kupiti jih moramo zdrave in močne, poganjki naj bodo dobro oleseneli, korenine pa razvite, brez ran ali znakov glivičnih bolezni. Kupljene vrtnice je treba čimprej posaditi, če pa tega vreme ne dopušča, zavojev z vrtnicami ne smemo odpreti, ampak jih spravimo na vlažen prostor. Če jih nato še vedno ne moremo posaditi, vrtnice zakopljemo do polovice dolžine v senčno, vlažno in pred vetrom zavarovano zemljo (če kažejo osušen lub. pa jih do kraja zakopljemo, dokler ne osvežijo). KDAJ SADIMO Vrtnice lahko sadimo jeseni, pozimi ali spomladi, to je med oktobrom ir. marcem, odvisno pač od podnebja in kraja. Vsekakor jih sadimo, ko so še v rastnem počitku. Pri nas je za to najprimernejša jesen, saj pravi ljudski izrek: «Kdor v jeseni sadi, eno teto pridobiš. V krajih z milejšim podnebjem sadimo tudi pozimi. Tudi pomladna saditev se dobro obnese, vendar mora biti zgodnja: čim krajše je razdobje med saditvijo in pomladnim oživetjem rastline tem večja je nevarnost, da nam vrtnica usahne. Pred saditvijo je treba opraviti naslednje. Odstranijo naj se vsi listi, ki se morda še držijo vejic, potem vsi rastoči poganjki, vse enoletne, bolne in polomljene vejice pa tudi vse tiste, ki so šibke. Pustijo naj se le dve ali tri dobro nastavljene vejice, pri čemer gre upoštevati dober nastavek, simetrijo in raščo vejic. Dve do tri vejice bomo prikrajšali na 10 cm, tako da ostane oko vedno na zunanji strani. S kratkim privezovanjem se prime dosti več vrtnic in tudi bolj čvrste postanejo. Ko smo nadzemne dele vrtnic obrezali, vse bolne in polomljene korenine prikrajšamo; isto velja za debele korenine, kratke pa pustimo pri miru. Za prirezovanje korenin uporabimo namesto Škarij dobro na-brušen nož, kajti le z njim napravljena rez ostane vselej čista in gladka. Prirezovanje korenin terja preridnost, da jih ne skvarimo. PRIPRVA ZEMLJE Necepljene vrtnice, razmnožene s podtakntenci ali z margoto, zahtevajo dobro zemljo: trpijo, če zemlja vsebuje preveč apnenca, komaj si pomagajo v plitvi zemlji, slabo pa rastejo v močni ilovnati zemlji, a če še voda zastaja, korenine gnijejo. Najprimernejša je za vrtnice zdrava, globoka zemlja dobrega sestava, ki pa naj ne bo preveč ilovnata, kajti v rahli zemlji sajene vrtnice se najbolje obnesejo. ..................................mi.....nnimiiiHimiiniiiliiimiiiiiM...............................................urnim"...... Kmečka zveza NUDI ČLANOM S1NDIKAI.NO IN STROKOVNO POMOČ ZA: — davčne, pravne, urbanistične probleme — prošnje za kmečke prispevke — vodenje knjig IVA in prija ve dohodkov — urejanje zapuščin in lastni štva — dvolastništvo — dovoljenja a osmice in prodajo domačih pridelkov — kmetijske zadruge PATRONAT KZ 1NAC UREJUJE BREZPLAČNO VSAKOMUR PROŠNJE ZA: — invalidske in starostne po kojnine — uveljavljanje jugoslovanske pokojninske dobe — povrnitev nezgodnih in zdravstvenih stroškov — vpis in izbris s seznamov kmetov, obrtnikov in trgovcev — vse zadeve s področja so cialncga varstva in skrbstva. Kmečki koledarček za marec Prilogo uredila: ALEKSANDER SP’K DRAGO GAŠPERLIN Če bo vreme ugodno, nas čaka v marcu precej dela in potruditi se bomo mcrali, da bomo lahko nadoknadili, kar smo zamudili; na vrtu, na njivi, v vinogradu, pri sadnem drevju in cvetlicah nas v marcu delo kar priganja, seveda če imamo lepo vreme. NA VRTU: Poskrbeti moramo čim prej, če še nismo, da bomo posadili česen, čebu’ček, zgodnji grah, sejali špinačo, korenjček, radič in solato zlasti v zavetne lege, kjer ni toliko možnosti za zmrzljaj in skmo; v toplo gredo pa bomo sejali paradnnilce, pa priko, zelje, ohrovt itd. V VINOGRADU: Pri nas ima mo v marcu mnogo dela. Trte je treba obrezati m obvezati že v prvi polovici meseca, preden se začnejo solziti. Nato jih je tre ba okopati in jih pognojiti, če tega še nismo opravili. Vsaj vsaka tri leta je prav. da pognojimo s hlevskim gnojem, v vmesnih mesecih pa potrosimo nekaj super-fosfata Drugo važno delo za vinograd je v tem mesecu sad'teti trt na no v o pripravljenih zemlji- ščih. Pri tem moramo dobro paziti na izbiro trt, se pravi, da se moramo odločiti za tiste vrste trt, ki pri nas, na Krasu ali v Bregu, najbolj rodijo in nam dajejo najboljše vino. Slaba izbira trt je vzrok za vseskozi slabe letine, zaradi česar je priporočljivo, da se zlasti ljudje, ki se u-kvarjajo izključeno z vinogradništvom glede tega posvetujejo z o-sebami, ki se na to strokovno spoznajo. Pri saditvi pa moramo u-poštevati, da pustimo vsaki zasajeni trti dovolj prostora. V KLETI: Če vino še ni čisto, je v marcu primeren čas, da ga čistimo. Predvsem moramo paziti, da se v vinu ne razvije cik, in da bo posoda polna. Prazno posodo operetno, zažveplamo in zamašimo. V SADOVNJAKU: V marcu bi moralo biti sadno drevje že očiščeno in poškropljeno proti zajedavcem in raznim boleznim, če pa tega še nismo napravili, moramo pohiteti. Zlasti breskve moramo pred cvetjem škropiti proti kodravosti. NA NJIVI: Zemlja mora biti preorana. Sadimo krompir in si pripravimo semenski fižol. Strokovna služba Kmečke zveze Pred nekaj tedni je bila pri Kmečki zvezi formalno ustanovljena strokovna služba, ki v njenih uradih deluje ob torkih, četrtkih in petkih, in sicer od 8.30 do ',0.30. Služba deluje tudi na terenu. Po dolgih prizade v ah jih se je torej uiesničila želja Kmčcke zve- ze, tako da .e sedaj kmetje lahko poslužujejo službe za tehnične probleme v vseh sektorjih, S to službo pa bodo predvsem razbremenjeni pri vseh tistih postopkih, ki so potrebni za dosego raznih uslug pri jarmih upravah. Praktično gre za nekak vezni člen med kmetom in javnimi tehničnimi organizmi. Kaj pa lega zemljišča? V naših, višjih predelih sta zlasti priporočljivi južna in jugovzhodna lega, manj jugozapadna, vse druge pa je treba izključiti. Izogibajmo se tudi zemljišč, k: so izpostavljena vetrovom, burji. Najuspešneje gojimo vrtnice na terasah — paštnih. Oporno zidov je izžareva sončno toploto in povečuje srednjo dnevi* toploto, tembolj, če je pašten ozek. oporni zid pa visok. Priprava zemlje za saditev mora biti pravočasna, tako da se zemlja pred sajenjem uleže. Zemljo prekopljemo 50 do 60 cm globoko, odstranimo kamenje in korenine škodljivih rastlin in površino primemo pripravimo za saditev. Na 100 kv. m površine potrosimo 8 stotov hlevskega gnoja, ki mu dodamo dušičnih, kalijevih in fosfornih umetnih gnojil: 10 kg amonijevega sulfata, 10 kg super-fosfata in 1 kg kalijevega sulfata. Za jesensko gnojenje — brez hlevskega gnoja — bomo potrosili na 100 kv. m 8 kg superfosfata. 16 kg amonijevega sulfata in 8 kg kalijevega sulfata. Zemlja, ki je že bila posajena z vrtnicami, novemu nasadu ne odgovarja. Če pa zaradi pomanjkanja prostora kulturo prav moramo obnoviti na isti zemlji, moramo zemljo prekopati meter globoko. tako da spodnji sloji pridejo na površje, zgornji pa v nižje plasti. Kulturo lahko na isti površini obnovimo brez škode te po štirih letih. Vrtnice posadimo ob mirnih in oblačnih dneh, nikakor ne v vetrovnih in pekočih. Korenine ne smejo biti izpostavljene zraku in še manj soncu, zato jih držimo ovlažene ali odete v vlažen mah. Pred saditvijo jih namakajmo v brozgi: voda, ilovica ali dobra zemlja, kravjak in pepl. Tenka plast te brozge, ki se oprime korenin, precej pripomore, da se vrtnice gotovo primejo, a z njo dobijo tudi prve hranilne snovi, poleg tega se delovanje korenin poživi. Na dobro pripravljeni, s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili pognojeni zemlji izkopljemo ja ke ali napravimo primerne luknje. Z eno roko držimo vrtnico v navpični legi sredi odprtine, z-drugo roko pa razporedimo korenine v njihovo naravno lego in pazimo, da ne ostanejo nakopičene, zvite, ali, kar je še slabše, da niso obrnjene navzgor. Tedaj se lotimo okopavanja s fino, nekoliko ovlaženo zemljo: malo pritisnemo, da se zemlja dodobra oprime korenin ter napolnimo ves prazen prostor med njimi. Ko smo jamico zagrnili, pazimo, da ostane cepljeno mesto kak centimeter nad površjem. Zaradi zimskega mraza je dobro, da jesenske nasade ustrezno zavarujemo: nadzemne dele zagrnemo z zemljo, ki vrtnice varuje pred mrazom (pa tudi pred vetrovi ali toploto, ko gre za spomladi sajene vrtnice). Ko so se vrtnice prijele in ni več nevarno, da zmrznejo, zemljo odstranimo, okoli vrtnice pa napravimo skledi podobno jamico, kjer se bo ob zalivanju lahko zadrževala voda. Vrtnice vsadimo samo do cepljenega mesta z namenom, da nad njim ne odganjajo korenine; če te poženejo, vrtnica izgubi vse prednosti cepljene rastline. VRTNICA SPOMLADI... Prvi spomladanski dnevi ugodno vplivajo na vrtnico; v nekaj dneh linfa nabrekne popje in v kratkem poganjki in listi obdajo vrtnico. Komaj posajenim vrtnicam moramo odstraniti gotovo število ali celo vse cvetne popke; cvet rastlino oslabi. Stebelc ne smemo odstraniti in niti ne listov, ki so za raščo vrtnic nujni. V lepih pomladnih dneh vrtnice naglo rastejo in cvetejo. potrebujejo pa veliko vode: če ni dežja, jih je treba zalivati. V začetku rasti so potrebna tudi večkratno okopavanje in rahljanje zemlje ter odstranjevanje plevela. Ravno tako važna so pratiglivitna in in-IV AN BAŠA (Nadaljevanje na IV. strani) Anmorfri /1/. 20. februarja 1989 NATEČAJ ZA OSNUTEK ETIKETE I DEVINSKO-NABREŽINSKIM VINOM V pričakovanju dokončnega sklepa o zaščitnem poreklu kraških vin je devinsko - nabrežinska občina razpisala natečaj za osnutek etikete za ustekleničena vina vinogradnikov devinsko - nabreiinske občine m za občinsko vinsko razstavo. Natečaja se lahko udeležijo slikarji, grafični oblikovalci in risarji. Rok za predložitev osnutkov bo zapadel dne Z1 marca 1983. Občinska uprava bo imenovala ocenjevalno komisijo, ki bo izbrala najboljše osnutke in podelila nagrade v višini 250.000 lir prvouvrščenemu, 150 tisoč lir drugemu in 100.000 lir tretjeuvrščenemu. Razpis natečaja je na razpolago na županstvu v Nabrežini, soba štev. Kemijsko zatiranje 20, v uradnih urah. PRAVILNIK NATEČAJA 1. člen - Na osnovi odborovega sklepa štev. 1102 z dne 23. 12. 1982 razpisuje občina Devin - Nabrežina nagradni natečaj za osnutek nalepke za vina. ki jih proizvajajo vinogradniki občine Devin - Nabrežina. in za občinske, razstavo vin. Osnutek v merilu 1:1, v velikosti 15x15 cm, bo moral vsebovati poleg risbe, s katero kandidat namerava simbolično predstaviti proizvodnjo vin v občini Devin - Nabrežina. tudi prostor za vse podatke. v italijanskem in slovenskem jeziku, ki so potrebni za o-značbo vsebine in točneje: naziv Produttori vitivinicoli di Duino Au-risina — Devinsko - nabrežinski proizvajalci vin, ime vina. količino. alkoholno stopnjo in napis: u-stekleničil proizvajalec. Treba bo še navesti tiskarske črke in velikosti. Izbira barv za podlago in za tisk je prosta. 2. člen — Natečaja se smejo u-deležiti brezplačno slikarji, grafični oblikovalci in risarji. 3. člen — Rok za predstavitev osnutkov zapade 31. marca 1983. Osnutke morajo interesenti dosta- viti občini Devin - Nabrežina, Nabrežina kamnolom 25, v zapečateni ovojnici in z navedbo gesla na zunanji strani ter priložiti drugo o-vojnico, v kateri naj kandidat zapiše svoje ime, priimek in naslov. 4. člen — Razsojevalna komisija, ki jo imenuje občinski odbor in ki jo sestavljajo občinski upravitelji in strokovnjaki, bo pregledala dostavljene osnutke in bo z nepreklicno odločitvijo izbrala tri najboljša dela. Komisija sme ne dodeliti ene ali več nagrad. 5. člen — Prvouvrščenemu osnutku bo dodeljena nagrada v znesku 250.000 lir, drugemu 150.000 lir, tretjemu 150.000 'ir. Nagrajeni osnutki bodo postali izključna last občine Devin - Nabrežina, ki si pridržuje pravico, da jih uporabi na najbolj ustrezen način, medtem ko bodo nenagrajeni osnutki, na prošnjo, vrnjeni avtorjem. 6. člen — O izidih natečaja bo javnost seznanjena potom tiska, nagrajenci pa bodo nemudoma seznanjeni z neposrednim sporočilom. 7. člen — Kandidat s prijavo na natečaj sprejme v celoti določbe tega pravilnika. V lanski drugi številki čebelarske revije «L’apicoltore mo-derno», je bil objavljen zanimiv članek, ki izčrpno obravnava u-činke kemijskih preparatov za zatiram je varroe, znanega zajedavca medonosnih čebel. Spričo aktualnosti te problema tike ter neizpodbitno merodajnega vira, iz katerega članek izhaja — Entomološki zavod in zavod za čebelarstvo turinske univerze — ne bo odveč, če posredujem našim čebelarjem glavne misli in ugotovitve, ki izhajajo iz o-menjenega članka: »Sedaj. ko je varroa j. uradno ugotovljena pri naš in je preteča nevarnost postala stvarnost, je prav, da razmišljamo nekoliko o raznih kemijski proizvodih, katerih uporabo sugerirajo ali celo eksperimentirajo v obrambi čebel pred novim sovražnikom. Če sta bojazen pred katastrofalnimi posledicami za čebelarstvo ter nestrpnost zatiranja nove nadloge čebel povsem opravičeni, ni opravičena neracionalna uporaba kemijskih sredstev za zatiranje parazita, sredstev, ki jih v poljedelstvu uporabljajo proti rastlinskim zajedavcem. Upoštevati moramo, da je var-roa akar in spada v razred ara-chnidov, čebela pa je hymenopter in spada v razred žuželk; oba ta razreda, arachnidi in žuželke, spadata v poddeblo členonožcev ali arhropodov. z zelo podobnimi a natomskimi in fiziološkimi značilnostmi. Kot je praktično nemogoče. da bi bila neka kemijska se- stavina s polivalentnim učinkom strupena za škodljive žuželke in hk. ati neškodljiva za koristne žuželke, je prav tako malo verjetno, da je podoben preparat učinkovit proti akarom in neučinkovitost proti žuželkam. Znano je namreč, da marsikatere akaricide priporočajo za zatiranje žuželk in tudi v obrambo. Tuja čebelarska literatura vse pogosteje predlaga protiparazitar-na sredstva za zatiranje varrooze. Najprej so vzeli v poštev akari-cida dicofol in tetradifon, nato insekticid malathion, fungicid chi-nosoi, fungicide - akaricide bina-pacryl. chinometionat in dinocap, akaricide clorfenamidina, clorfen-son. clorbenzilat. clorpropilat, akaricide - insekticide endosulfao, pho-salone, fosfamidon, da omenim samo nekatere, na mednarodnem tržišču najbolj znane proizvode. Ne bom se spuščal v podrobno analizo lastnosti navedenih proizvodov in tudi ne v analizo uspehov ali neuspehov pri zatiranju varrooze. Važnejša je ugotovitev, da so vsi preparati označeni .za če- Včlanite se v Kmečko zvezo varrooze bele »neškodljivi* ali »selektivni* ali «malo strupeni* in da te oznake navadno izhajajo z nalepk ali ovojev. V resnici pa so se pri raznih laboratorijskih preizkusih in tudi na terenu izkazali za strupene bodisi po zaužitju bodisi ob posrednem dotiku. Njihova na videz pomirjujoča oznaka je bila na ta način popolnoma ovržena. Etnomološki zavod agrarne fakultete v Turinu se že več kot desetletje bori, da bi čebele ne postaj žrtev uporabe protiparazi-tarnih sredstev na raznih kulturnih rastlinah. Raziskovalci zavoda proučujejo stare in nove preparate, da bi ugotovili njihov u-činek na čebelo. Zavod je že dosegel to, da so tovarne odstranile lažne nalepke, da so ista podjetja posvečala več previdnosti pri o-značevanju neškodljivosti in da se vsi preparati uvrstijo v posebne toksikološke razrede z ozirom na njihovo nevarnost. Zasluga u-stanove je tudi ta. da so že mnoge dežele izdale stroge odredbe o u-porabi protiparazitarnih sredstev; pripravil je tudi pot za nov zakon, ki naj bi temeljito in dokončno urejeval to zamotano zadevo. Raziskovalci mnogih držav o-pozarjajo na nevarnost, ki preti čebelam zaradi uporabe protipa-razitnih preparatov na kulturah in se pritožujejo nad hudimi izgubami, ki jih ta sredstva povzročajo. Z druge strani pa je nerazumljivo, kako načrtujejo uporabo takšnih preparatov, ki naj bi zatrli varroo s strupenimi plini ali preko zastrupljene hetnolimfe okuženih čebel Vzreja pujsev pritlikavcev kar donosen poseI Je poceni. Lahko ga rediš na dvorišču ali na vrtu, lahko pa celo na večjem balkonu. Samica je silo plodna, kar ti daje jamstvo donosne naložbe; bolj kot kakšni vrednostni papirji. Mislimo na pritlikavega pujsa, ali moderno povedano, miniprašiča. Takšen je kot kuža, udomačiš ga kot psička, daje pa izvrsten pršut. Stefana Morini je znan rejec, njegov sloves je presegel meje A-peninskega polotoka. Biva in dela v kraju San Polo d’Enza nedaleč od Reggia Emilie, upravnega središča dežele, ker sta podjetnost in domiselnost tako rekoč doma. Ste fano že dolga leta potrpežljivo in strokovno odbira prašiče in merjasce, pa ne domače, temveč i-nozemske, sicer pretežno azijske in ameriške. Nato jih lepo križa in čaka, kaj bo. No, tako mu je uspelo tustvarith prašiča lilipu-tanca, spričo katerega so v San Polo d'Enza pričele voditi prave romarske poti radovednežev in rejcev iz vseh vetrov. Pritlikavi pujs se v letu dni zred največ do 70 kilogramov. Ko pa mu je šest tednov in tehta komaj štiri kilograme, vedo o pri-tlikavčku ljubitelji delikates povedati. da je njegov pršut naravnost omamljiv. Morini ga dobavlja Svojevrsten potek so načelnik pokrajinskega nadzor-ništva za kmetijstvo v Trstu, načelnik gozdarskega nadzornistva v Trstu in še drugi javni funkcionarji kakor pokrajinski živino-zdravnik in predstavnik tehnične službe, če je zaprtost stanovske organizacije Coltivatori diretti do Kmečke zveze lahko politična — je bilo ugotovljeno — je pa po drugi strani zaskrbljujoča in obsodbe vredno politična diskriminacija javnih funkcionarjev, kar zapira vsako možnost sodelovanja in poleg tega postavlja v dvom pravilno in pravično delovanje u-radov kmetijskega sektorja. Tako zadržanje — je še ugotovil glavni svet Kmečke zveze na svoji zadnji seji — postavlja v dvom celotno delovanje uradov. številnim znanim restavracijam po Evropi. Kot rečeno, je samica nenavadno plodna: v enem letu kar trikrat izvali, to pa 5 do 12 pujskov na mah, ki lahko tehtajo do 200 do 400 gramov. Brejnost traja tri mesece, tri tedne in ravno toliko dni, a deset dni po izva-litvi je pujsa že spet godna za parjenje. To ni od muh. Za vzrejo takšne živali ne potrebuješ veliko prostora: za poe-dinca ti zadostuje dva metra dolg in prav toliko širok prostor. Drugače se pritlikavec najbolje počuti seveda na vrtu, dvorišču ali travniku, kjer je tudi dokaj koristen: uničuje gade in modrase, sicer pa temeljito »očisti* zeleno površino vsega tistega, kar nanjo ne spada. Če ga spustiš, da se prosto pase v gozdiču, ga avtomatično uporabiš kot vestnega smetarja. Prenočišče pa mora imeti kajpada čisto, suho. dodobra zagrajeno, da vanj ne dežuje ali piha. Kaj pa hrana? Žival ni zahtevna. Daš ji običajno mešanico, kakršno navadno podajamo domačim prašičem, daš ji pomije, se pravi vse ono, kar ostane v družini na krožniku ali v posodi na kuhalniku in kar bi drugače odvrgli v smetnjak. Pritlikavi pujs tudi ni Davek IVA dobiva hlev koruzo in pesne rezance iz Jugoslavije v okviru avtonomnega računa; ko bi jih moral nabavljati po tukajšnjih cenah, bi zašel v krizo. Minister za kmetijstvo je obljubil. da bo šla vlada rejcem na roko in davek IVA spet povišala, vendar na 14 odstotkov. To bi seveda oil zanje korak naprej, nikakor pa ne rešitev. Poudariti velja, da je IVA na meso v preteklosti že znašal 18 odstotkov. Kaj pa mleko? Sedaj velja zanj davek v višini 15 odstotkov, govori pa se. da ga bodo morda povzdignili do 16 ali celo 17 od sto. Bomo videli, menijo rejci, (dg) VIDEM. Danes se zaključi 18. J sejem kmetijskh strojev, ki so ga j odprli 12. februarja. požrešen: dnevno pospravi 200 do največ 400 gramov hrane, v dveh obrokih seveda, zjutraj tn zvečer. Če pa se svobodno pase, ze itak ne ostane praznega želodca. Pač pa potrebuje mnogo vode. ki mora biti vselej sveža in » ustreznem napajališču, žival je mila, blage narave, tudi večbarvna, prav lepa za oko: rdečkasto rumena, pegasta, bela, črna, siva ali rjava. Skratka: če pujsa pritlikavca udomačiš kot kužka, se bo nate navezal in te kratkočasil, poleg tega boš v njem imel simpatičnega ^ekologa*, ki ti bo nadomestil metlo in se bolje obnesel od tolikih tukajšnjih lažnih ljubiteljev narave in čistoče v njej: če pa ga rediš za v lonec, potem ti ne bo samo izvrstna jedilna posebnost. ampak tudi blažilec inflacijskega pritiska: kolikor stane danes dober telečji zrezek ali hektogram pršuta? (dg) Poziv uporabnikom kmetijskih strojev Uporabniki kmetijskih strojev, ki so vpisani v seznam UMA (U-tenti di motori e macchine agri-cole) morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz lanskega leta in zaprositi za dobavo goriva za tekoče leto najpozneje do dne 30. junija. Kmečka zveza poziva zato vse zainteresirane, naj to obveznost čimprej izpolnijo in se zglasijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8 (tel. 62948). S seboj naj prinesejo knjižico UMA. Kmečka zveza o davku IVA Kmečka zveza opozarja vse kmetovalce, ki so v letu 1982 presegli 10 milijonov lir prometa, da so do 5. marca dolžni svoj promet prijaviti uradom IVA. Od takrat dalje bodo morali svoje poslovanje skrbno beležiti v knjige IVA ter izstavljati fakture in spremne listine. Kar zadeva davek na dodatno vrednost IVA, velja, da so kmetje te dajatve oproščeni. Ob koncu leta je zato potrebno zaprositi za povračilo zneskov, ki jih je kmetovalec morebiti plačal ob raz- nih nakupih. Tudi če se ob koncu leta izkaže, da je kmetovalec dolžan državi določen znesek IVA, ne bo plačal ničesar. Vse nadaljnje informacije in pojasnila ter seveda ustrezno pomoč dobijo zainteresirani v uradih Kmečke zveze. Sejmi in razstave VERONA. Od 12. do 20. marca se bodo hkrati odvijali 85. mednarodni sejem kmetijstva in ži-vinorejstva. 36. razstava kmetijskih strojev in 15. razstava novih tehnik v kmetijstvu. VICENZA. Od 5. do 9. marca bodo na razstavišču v Drevoredu Scaligeri 9. italijanska razstava vin z zaščitenim in nadzorovanim poreklom. 5. razstava tipičnih sirov Veneta, 5. razstava pršuta in salame domače izdelave in 5. razstava kruha. (Nadaljevanje s Ul. strani) sekticidna izvajanja. O tem pozneje. Ko spomladi vrtnica odcvete, moramo njen grm očistiti vseh vej, ki so v napoto. Prikrajšamo cvetne poganjke, odstranimo enoletne in suhe ter polomljene vejice. očistimo še sredino grma. Vrtnice pognojimo z dušičnimi, fosfornimi in kalijevimi gnojili. Dušična gnojila poživijo rast in dajo rastlini moč. moramo pa jih uporabiti pravočasno, ker drugače les le stežka dozori in zimski mraz ga lahko resno pokvari. Fosforna in kalijeva gnojila lahko pokladamo brez skrbi, njihov vpliv se odraža v lepoti cvetov in barv. Tedaj gre velika pozornost zalivanju. vrtnica ne sme ostati brez vode, ki ji poleti pomeni vse. Najboljši način zalivanja je namakanje zemlje, ki jamči dovolj vode, ne da bi zmočili liste. ... IN JESENI Ker vrtnice cvete jo tudi jeseni, je umestno, da jih očistimo v drugo: prikrajšamo vse cvetne vejice do prvega nabreklega popa. Sledilo naj že poprej navedena opravila. Če ostanejo vrtnice do jeseni močne in zdrave, bo tudi jesensko Parazita varroo je treba proučiti z biološkega, ekološkega, eto-loškega in biokemičnega vidika. Samo na ta način bomo lahko spoznali njegov odnos do novega gostitelja — medonosne čebele, šele potem bomo lahko raziskali primerne metode zatiranja parazita v splošno korist našega čebelarstva. Medtem se bomo pa morali strogo držati higienskih in profilaktič-nih navodil in ohraniti čebelje družine močne in zdrave, preprečevati širjenje zajedavca in pravočasno odkrivati žarišča okužbe. Z mnogih strani svetujejo, naj se o-kužene dimijo s fenotiazino. ko-4ii zalege. Podčrtati je treba, da so takšna dimljenja zelo tvegana in postanejo lahko nevarna ne samo za čebelo ampak tudi za človeka. Čebelar se ne sme predati paniki, ki ga lahko zavede na nepremišljenih in nerazsodnih ukrepih, ki so lahko hujši od same bolezni. Ne sme zaiti tudi v zmoto, da bo uporabljal v panju prav tista sredstva, ki so kriva, da spreminjajo medovite vire v smrtonosno vabo za čebelo, ko jih uporablja na rastlinah. Ž. TERČELJ cvetenje dal ' dosti lepo obarvanih cvetov. Prvi jesenski dež osveži ozračje, poletna vročina ne zadržuje več enakomernega in koristnega dotoka linfe, ki pospešuje postopno in redno tvorbo cvetov; obilica cvetov je čisto naraven pojav, ki zagotavlja obnovitev vrste. VODENI POGANJKI Omenil sem že, da so pridelova-ne vrtnice cepljene na divjak ali pa izhajajo iz podtaknjencev. V obeh primerih nam divja podlaga lahko vedno požene poganjke, ki jih imenujemo sesalce, če teh vodenih poganjkov pravočasno ne odstranimo, nam hitro rastejo v škodo cepljene vrste. Torej: vsi poganjki ali vejice, ki poženejo pod cepljenim mestom, so sesalci, zato jih .e treba odstraniti. Na vrtnicah rastejo tudi drugi poganjki, ki so zelo podobni vodenim. le s to razliko, da poganjajo iz rodnega lesa. Imenujejo se mladike in jih ne smemo zamenjati z vodenimi. Nad najbolj obstoječimi očesi jih prikrajšamo na polovico njihove dolžine: prisiljeni so tako vnovič pognati in pozneje cveteti. Če pa je rastlina že napravila svoje ogrodje in ne želimo novih vej, jih kar odstranimo. • S prve strani • KAKO GOJITI VRTNICE GORIŠKI DNEVNIK OBISK GUMIJA ANGLISANIJA V AJDOVŠČINI Prijateljski spomin na enkratno srečanje z majhnim-velikim možem Venom Pilonom T° jutro je moje okno preplavila ,rno jasnina in zelenina, marčno . ”ce> ki napovedujejo april, prav ko kakor so me spremljali v Aj-uscino tistega dne v tistem letu, liti Sfm snoval besedilo Nase gore . ‘ (v »čudovita dogodivščina* L. *Wzapana, ki je izšel pri DelBian Jf 10 Vidmu leta 1970), v katerem m rekonstruiral ali bolje ponovni življenje, ki ga je ži- ti* J°ize Špacapan v naših krajih 10 do leta 1928. Pogosto se mi dogaja, da mi dež, zdaj sneg, zdaj Ijubezen-i 1 'et grlic, pisano jadro, zdaj ce-mačje mijavkanje, zdaj kr etn d »i/tu ed° prikličejo v spomin tre-,Ke’ ki sem jih preživel, srečne ’ P° tudi ne, tako živo in tako jS™1 da lahko presojam samega ^•ugotavljam napake alt pa se ltoim’ da sem nekaj, morda či-j, slučajno, prav dobro naredil. . 0> 2 barvami nasičen zrak in j ,ne več mrzlo sonce spet pnna-i:!?. določen srečen dan mojega šči ienla’ dan, ko sem šel v Ajdov-30 m spoznal, intervjuval in pri Gianni Anglisani, doma iz Neaplja, že veliko let živi v gradišču ob Sodi, dela pa v r°r'c'. V prostem času se u-,aijia tudi s slikanjem, razstavljal je tako pri nas, kot v drugih krajih države. Napi-sa je tudi veliko kritičnih o-cen. V neki italijanski reviji je ^ pred več leti objavil čla-o srečanju z Venom Pilo-°m. Ponatiskujemo ga v sionskem prevodu, v trenutku ® se v Gorici pripravlja raz-'ava del slovenskih umetni-°V’ med katerimi bo častno »stopan tudi Veno Pilon. zljubil tistega majhnega-ve-f-P11 moža, kakršen je bil m o-M Veno Pilon. tr (.j 0 seni intervjuval neko osebo, cje daljše obdobje živela ob »špa-Ve blizu, sem zvedel, da se je letih Pi!o" po več kol štiridesetih Vrnil’ ^ ie preživel v Parizu, sem u r°dno Ajdovščino. Novico d* skrbno skrival in se podvizal, Ba grem intervjuval. p!en.Tn‘rn’> modrozeleni jasnini, topi^ soncu, kakršno danes, ko to ?Qn.V; vdira skozi moje okno. sem ku „ ,nekoč v Ajdovščini priha ta n*111 * Sproti po cesti majhne-Pico °Za’ 2 rokami na hrbtu in češe m^Strani- Dotlej ga nisem bil dar l*° ‘ videl, niti na sliki, in ven leč takoj uvedel* m že od da Sand, da je ta možiček, ki je CneVal simpatijo in to ne da čalnn ^ncga storil, le s svojo j to p-i’n mirno hojo, pravi, on, 1 sern Toda tudi ~ in Jčutili, že od daleč — je ra j: iti e cim me je opazil, da sem aPeljčan, ki ga išče*. Tale* da L sva si stopala naproti, ne v°ljna P°sPeštla korak, toda zado-ke uJ ln Potem sva si stisnila ro-r«du r Predstavila v nasprotnem sen 'tSai sle Veno Pilon, kajne?* čar, * nagovoril. «Vi pa Neapelj ie kn^ajte . .. Anglisani! Kako " mn' Kar tod* — ie nadaljeval dcdai 1 dvorec je na tej strani* je stirn tn -se nasmejal prvič s ti-hleVntsv°jim dobrim smehom, po-PobotJ1 smehom človeka, ki se je eati,0 1 2 življenjem, ki ga je bo-tuv * nevihtami in srečo. Nje- Pžigai'1:. °b katerem so se mu ki 5 ® °či, sinje in nadvse žive, til in Jr} Potem polne tri ure ču liito „ dei' kako so se vsako to nena(iJiSTneknile (ko ga je obšel ko p spomin, ko je tolmačil ka fkodJt?0 Pisano dogodivščino ali ttijinj ’ se je tikal «njegovega* »braz ' srneh- ki je na njegovem ie za .°r iasa do časa ugasnil in n0 o zritlco. da se je melanholič-skrauPo nebu skozi okno svojega »e na: skega dvorca* (seveda sva °četu eRe.č Pogovarjala o njegovem Hov,., 'ene9u, ki je bil doma iz te ig ”ep pri Moši): - le poglej ki, n °ke ~ mi je s ponosom de ie bji° mi je kazal podobo, ki jo 5 WpTrWs(',caI leta ,923’ portret, 8o z H ePa ie na naju zrl Mene-Poigimi, padajočimi brki, na- *Sen Pi»nL_. n,a vrečo moke, »edini ne 1 človek v Ajdovščini, ki so ""lil.,, S°BOTO, 26. FEBRUARJA ^%ka oddaja ^poznavajmo svet 1,1 domovino KuO. 26. t.m., bo v goriškem d*ja domu javna radijska od V itipoaiavajmo svet in domovi 4lj’ Dr.,J0 bodo neposredno prena 8« ljubljanskega in tržaške 5* obku', soboto P® hod« prispeli Aoroji.'^ .* vrstnikom tudi mladi iz Vklel*.m Madžarske, ki so doslej f*dijski • omenje™ priljubljeni ga vsi imeli radi*, z debelimi in otrdelimi prsti od težkega delovnega življenja, in nama sporočal, ves podoben sinu, svojo življenjsko radost, svojo navezanost na življenje; ali kadar je namignil, da bo spregovoril tudi o Urški, svoji materi, na katero ga je vezala globoka ljubezen; ali pa ko je pripovedoval o svoji lepi in pogumni ženi Anne Marie Guchardovi, ali pa še nežne je o svojem sinu Dominiku. Vesel spomin me veže na tisti dan (tudi mojo ženo in dragega prijatelja Adolfa Trevisana, ki je posnel dragoceno fotografsko gradivo, ko sta me spremljala tistega dne). Je to spomin na dvoje živahnih oči, ki sta izdajali vsak vzgib duše, ki sta znali sijati ne le od radosti, temveč tudi od privosčiljive, sladke ironije do sebe samega, ko nam je na primer razlagal, da je ženska nogavica, ki je kakor gir-landa visela na omari (in, pod njo, «vedno sveža vrtnica») spomin «na zadnjo žensko* in «... Pa je preteklo že veliko let ... Že dolgo visi tam . . .! (in spet: njegov smeh, smeh, ki je prihajal iz srca). Toda tisti dan me spominja tudi na številne «Zvezke* in dokumente, kj so se tikali njegove nemirne in silne slikarske dejavnosti in, kasneje, dejavnosti, ki jo je bil kot slikar odkril v fotografskem aparatu, najkongenialnejšem tsredpot-no* izražanje svoje poetične vizije. In še me spominja tisti dan na dolgo vrsto diapozitivov, ki so me prenesli v fantastično dimenzijo: v svet drobnih stvari in vsakdanjih gibov, ponovno odkrit in spet postavljen pred gledalca z vso človečnostjo in univerzalnim občutjem, kakršno je lahko zaznal samo umetnik in pesnik Pilonovega kova: «Vidite? Lepota je razpršena v stvareh in se odkrije samo tistemu, ki predmet gleda z ljubečim očesom*, je tedaj dejal Pilon. In kakor sem že nekje napisal, sem se tisti hip zavedel, da si moram vtisniti v spomin in v srce listi trenutek in tiste besede. Danes, še po toliko letih, mi spomin na tisti trenutek in liste besede še vedno pomaga živeti in, od časa do časa, ustvarjati. .. . Snemalni trak se je odvijal in Veno Pilon se je že popolnoma prepustil z očitnim ugodjem in s prav takim užitkom pripovedovanju «zgodb iz vročih let svoje mladosti (hotel je s tem reči tel gorečega navdušenja, ki jih je preživljal s «Svojim» Luižem Špacapanom, Cuzzijem, Sofroniom Pocari-nijem)... ... in že je spet užival, ko je prebiral iz knjige nUOracle des Pe-ihtres* nekatere odlomke tistih skic, pisanih s konico peresa, skic, ki oživljajo, kakor sem ob neki drugi priliki zapisal, Pariz iz časov Mušiča, Osipa Zadnika, De Chirica, De Pisisa, Boznauške. Kislinga, Andreja Mane Kafsa . . . . . toda prav kmalu so oživeli v Pilonovem pripovedovanju, ki je postajalo zdaj veselo, zdaj ironično sproščeno spomini na prepire v Caffe Venezia v času, ko je «njihova skupina* delovala v znamenju umetnostne «revolucije* m je «vse* naravnost zagrabilo novo, ki * pr:haja'o z njim iz Pariza, ki se je vračal, kadar je le mogel, in s sabo prinašal zadnje novice in o vantgardistične «Cahiers d Ari*. Spominjam se, da se je potem zresnil, ko je pokazal risbo, ki jo je bil napravil Špacapan za nagrobnik Pilonovemu očetu Menegu: dva velika kamnita bloka, ki ju je dr zala skupaj »klanja*. Na enega od blokov je Špacapan mislil vklesati Menegov portret. «Na drugem*, je pojasnjeval Veno Pilon, «bo podoba moje matere Urške. Klanfa pa bo pomenila prijateljstvo med o-bema narodoma*, tako si je zami slil Spac .. . Spominjam se, da naše ločitve tisti dan ni zasenčila otožnost, temveč le rahla žalost zaradi pozne ure, ki nas je silila, da smo to moL rali storiti. Bili pa smo kljub vse mu temu zadovoljni, ker smo vedeli, da se bomo spet »srečali*. Danes lahko trdim, četudi se nismo več srečali (Pilon je umrl čez kak mesec po tem našem srečanju), potem ko mi je iz bolnišnice poslal ljubeznivo kartico s prijateljskimi pozdravi in smo se razšli z dvignjeno roko, ki je mahala v pozdrav in izražala ponovno svidenje, da nismo nikdar preklicali tiste gotovosti. In kratka korespondenca, ki sem jo imel z njim, priča o tem. Sicer pa ne vem, ali mrtvi — včasih se trudim, da se ne bi vdajal tem sanjem, ki pa jim priznavam, da so čisto človeško upanje — lahko mislijo na žive. Kar vem zagotovo, je. da jaz, ki živim »spet in spet obiskujem spomin in pričevanje tistega preprostega, ljubezni vega in velikega moža, ki je meni. sem «presajenemu Neapeljcanu iz Averse* daroval v drobcu časa tolikšne darove kulture, spoznanja in človeške topline in najveeji dar, ki ga ni mogoče poplačati, da mi je pomagal bolje in hitreje spoznati ogromno sposobnost pesniškega in bratskega čuta svojih rojakov. Dovolj je, če ponovno obiščem tistega majhnega - velikega moža, da se modrozelena jasnina v vedno topljejšem soncu prevesi v pomlad. Prevedla M. M. OB RAZSTAVI V PALAČI ATTEMS «0d Carlevarijsa do Tiepolov» m ■//& V Attemsovi palači v Gorici se po številnih razstavah iz prejšnjih let nekako zaključuje poglavje o beneški likovni kulturi 18. stoletja. Osrednja slikarska razstava pred nekaj leti je nosila naslov »Beneški mojstri 18. stolet a*. Za njo je prišla na vrsto Marieschieva, pred nedavnim pa izbor del Pietra Lon-ghija. Pričujoči razstavi so dali naslov »Od Carlevarijsa do Tiepolov*: gre za izčrpen pregled beneške jedkanice v 18. stoletju, in prav v tem smislu pomeni razstava nekakšen zaključek slikarske kulture v Benetkah in njene neverjetne vitalnosti v že »umirajočem* stoletju. Sedemsto razstavljenih jedkanic pomeni pravzaprav ne samo izčrpen pregled, pač pa izredno široko panoramo omenjenega gradiva. Da je prišla razstava v Gorico (zatem bo šla v Museo Correr v Benetke) se na prvi pogled, kar čudno sliši, po drugi strani pa, seveda, lepo! Sicer bi bila deloma razstava v Gorici opravičljiva tudi zato, ker so tudi goriške javne in zasebne zbirke prispevale k celotnemu gradivu (z naslednjimi avtorji: Cista, Fossati, Giampiccoli, G. Zampini), v ostalem pa je treba ta dogodek pripisovati pretežno prizadevanju goriške pokrajine k večji kulturni razgibanosti Goriške v deželi in izven nje: v tem primeru je ravno beneška občina soorgani zator z goriško pokrajino. Predsednik pokrajine prof. Silvin Cumpeta in odbornik za kulturo odv. Marino De Grassi sta se ob otvoritvi malone opravičevala, češ da neposredno posegala v kulturno ponudbo. čeprav zagovor ata »nepa-ternalistično* linijo v kulturni politiki. Vidno pa je, da bi v drugačnem primeru zelo težko prišlo do tako obsežne in pomembne razstave. zato gre goriški pokrajini vse priznanje za ta kulturni dogodek. Vse kaže, da je pričujoča razstava pravzaprav najpomembnejša kar zadeva beneško jedkanico. Prejšnja je bila v Benetkah l. 1941. Razstavo je ob izidu študije Rodolfa Galla (L’incisione nel 700 a Venezia e a Bassano) tedaj pripravil Rodolfo Pallucchini. Do danes je bila to edina »skupinska* razstava beneške jedkanice. Sedanja je v tem pogledu dopolnjena in razširjena tudi na furlanske mojstre, ki so bili v 18. stoletju pomembni sooblikovalci beneške govorice. Ob tako obsežnem, a čudovito Veno Pilon: Avtoportret, 1920 .....................................i.mm............i................miimiim.iitimminm.■■■tmmimmmim.ilmimmilimm. OB STOLETNICI ZVEZE SLOVENSKIH POSOJILNIC IN GORIŠKE LJUDSKE POSOJILNICE V razkošnem domu Mihaela Vošnjaka na kanu v Gorki so se zbirali vidni pobudniki jugoslovanske ideje Ustanovitelj in predsednik celjske zveze posojilnic je to vodil tudi potem ko se je preselil v Gorico - Avstrijska policija ga je s sinom Bohumilom obtožila veleizdajstva - Vošnjak je goriškim gospodarstvenikom dajal koristne nasvete Pred nekaj tedni, 3. februarja, so v Ljubljani svečano počastili stoletnico prve slovenske zadružne zveze, t.j. Zveze slovenskih posojilnic v Celju. To je ustanovil Mihael Vošnjak, pobudnik ustanavljanja slovenskih posojilničnih zavodov. Do konca leta 1882 je bilo na Slovenskem 14 posojilnic, večina je delovala na Spodnjem štajer skem. Do takrat ko je Mihael Vošnjak sklical ustanovni občni zbor nove zveze, ni na Primorskem še bilo posojilnic. Edina od prej omenjenih štirinajstih, ki je bila nekako na tej strani Alp, pa čeprav v takratni deželi Kranjski, je bila Notranjska posojilnica v Postojni, ki so jo domači poslovni ljudje u-stanovili 29. junija 1882. registrirali na sodišču v Ljubljani pa 11. decembra 1882. Na Vošnjakovo vabilo pa se niso odzvale vse takrat delujoče posojilnice, niti najbližje štajerske. Na posvet so prišli le zastopniki celjske, mozirske, mariborske, šoštanj-ske in žalske posojilnice. Ta začetni neuspeh pa ni bil ovira, da Goriškem sklenili ustanoviti Goriško ljudsko posojilnico. V odbor so bili izvoljeni odvetnik dr. Nikolaj Tonkli, ki je poslal ravnatelj načelstva (danes bi temu rekli predsednik). zdravnik dr. Aleksij Ro-jic, nadškofijski tajnik v Gorici Matija Kravanja, profesor bogoslovja dr. Anion Gregorčič ter profesor Ivan Berbuč. V tem stoletju je bilo marsikje napisano, da sta se za ustanovitev Goriške ljudske posojilnice potegovala in dajala pobudo dr. Anton Gregorčič oziroma prof. Franc Kos, kj je bil prav takrat prišel v službo v Gorico. Upoštevajoč takratne k sreči ohranjene dokumente ter tudi časopisno dokumentacijo lahko danes trdimo, da je za to posojilnico agitiral le Franc Povše. Ni pa našel posluha pri takratnih voditeljih slovenskega političnega gibanja in jih je le s težavo prepričal, da so posojilnico končno ustanovili. Kljub vsej njegovi zavzetosti pa so ga ti potem, pri ustanovitvi, izrinili in vzeli nov zavod v svoje roke. Zaradi tega se je Povše v posojil- bi ustanovili Zveze slovenskih nico vpisal šele 22. junija. Neka posojilnic. Procedura za priznan.;e zveze je bila sicer dolga in polna ovir političnega značaja, leto dni kasneje pa je dunajska vlada celj sko zvezo končno potrdila. To je bila tretja zveza zadrug v tedanji Avstriji. Prva je delovala na Dunaju. druga pa v Pragi, to za posojilnice, oziroma »založne*, ki so bile izraz nacionalno osveščenega češkega prebivalstva. Leta 1885 je bil Mihael Vošnjak izvoljen v dunajski parlament in v tem svojstvu je imel možnost še bolj propagirati ideje zadružništva v vseh slovenskih deželah. V istem času se je v Gorici vodila akcija za ustanovitev posojilnic v večjih krajih dežele. Že nekaj časa prej je ravnatelj slovenskega oddelka deželne kmetijske šole Franc Povše agitiral med tukajšnjimi vodilnimi ljudmi zato, da bi ustanovili te posojilnice v Gorici, Tolminu, Ajdovščini in Sežani. Povše je objavil več člankov v »Soči* in v »Gospodarskem listu* in konec leta 1882 mu je u-, spelo prepričati voditelje političnega društva Sloga, naj dajo na dnevni red občnega zbora, ki so ga sklicali za 11. januar 1883, tudi točko o ustanovitvi posojilnice. Povše in drugi so se dobro pripravili ter na občni zbor prinesli že pripravljen osnutek pravil. Na tem občnem zboru so prisotni voditelji slovenskega političnega gibanja na Simpozij o obnavljanju sta*ih mestnih predelov ®tarjL°*3novi. oziroma revitalizaciji rnest.n>h predelov bo tekla ^ Ust J18 simP°riju, ki ga priprav ttofiškn npva ISIG v sodelovanju z ‘ij bo zbornico arhitektov. Simpo v dežoil P^K^eljek, 28. februarja. nem avditoriju v Gorici ob Nr^1 pr'znan>h strokovnjakov s ki Prostorskega načrtovanja Na naši sliki sla doprsni kip in slika Mihaela Vošnjaka, ustanovitelja Zveae slovenskih posojilnic v Celju pred sto leti. V Sloveniji Imajo v mnogih šolah razširjeno med dijaki hranilno službo. Mentorjem teh šolskih hranilnic rodeljujj Ljubljanska banka vsako leto spominske plakete i vtisnjeno podobo Mihaela Vošnjaka teri so tudi napak menili, da je bil pobudnik ustanovitve posojilnice profesor Franc Kos. To so tolmačili zalo, ker je dvanajst let kasneje Kos povabil v odbor odvetnika dr. Henrika Tumo. Kos pa je bil takrat šele prišel v Gorico in ni imel še nikakega prepričevalnega vpliva na takratne goriške politike. V posojilnico se je vpisal šele leto dni kasneje, 1884, in ker takrat ni bil pri denarju, je prosil da bi ga sprejeli kot člana v zavod, pa čeprav bi bil plačal svoj delež ka sneje. Goriška ljudska posojilnica je bi la torej prvi slovenski denarni zavod na Primorskem. Uradno je bila ustanovljena 11. januarja 1883, na goriškem sodišču so jo registrirali 21. aprila istega leta. Pravzaprav so hoteli člani načelstva zavod registrirati že prej, pa so na gori-škem sodišču naleteli na težave. Sodnik je zahteval, da slovenskemu dodajo še nemški ali italijanski naslov ter besedilo statuta in tudi da spremenijo vsebino pravil. Pobudniki posojilnice so se sicer nad tem hudovali, a niso hoteli več odlašati. Slovenskemu besedilu so dodali še nemškega, tako da .je bil uradni naziv posojilnice Goriška ljudska posojilnica — Gorzer Volksdar-elehensgenossenschaft. Sicer so protestirali na Dunaju potom svojih poslancev. Posojilnica je pričela poslovati 1. junija 1883. Kmalu se je včlanila v celjsko Zvezo slovenskih posojilnic in ji je ostala zvesta do prve svetovne vojne, kljub razkolu, do katerega je prišlo v slovenskem po litičnem gibanju, ko so klerikalci sredi devetdesetih let ustanovili v Ljubljani svojo zadružno zvezo, ki je segla tudi na Goriško. Ob ka snejšem razkolu na Goriškem leta 1899 je liberalcem s Tumo in Gabrščkom na čelu uspelo ohraniti, kljub mahinacijam klerikalcev, ta denarni zavod v svojih rokah Prav je, da se ob teh pomembnih stoletnicah, ustanovitve Zveze slovenskih posojilnic v Celju in Goriške ljudske posojilnice v Gorici, nekoliko od bliže seznanimo tudi z osebnostjo Mihaela Vošnjaka. Bil je zares eden tistih mož, ki pustijo sled za seboj. Za gospodarstvo in politiko se je opredelil še zelo mlad, ko je šel v pokoj iz državne službe. Bil je visok funkcionar železniške uprave, na vodilnih mestih v njej, veliko potoval in napisal zanimiva poročila, ki so jih na Dunaju zelo cenili. Kot politik se je pač zanimal za vsa vprašanja svojega volilnega okrožja, tj. celjskega. še posebej pa se je zavzemal za vprašanja gospodarske narave in v prvi vrsti kreditnega zadružni štva. Njegova zasluga je, da so se posojilnice ustanovile na Slovenskem že v osemdesetih letih in da so bili vsi glavni kraji na Slovenskem posejani s posojilnicami tja do srede devetdesetih let, ko so se za stvar pričeli zanimati tudi slovenski klerikalci, ki so zatem napravili na tem področju zares veliko delo. pa čeprav so bile njih rajfajznovke v glavnem le majhne vaške posojilnice, medtem ko so bili Vošnjakovi kreditni zavodi močnejši in v mestih ter trgih. S takšno gospodarsko osamosvojitvijo se je ustvarjal slovenski meščanski razred in kdor se je hotel povzpeti na tedanji socialni lestvici, t.j. uspeti kot trgovec, obrtnik, zdravnik, odvetnik, profesor, se ni več ponemčil ali poitalijančil, kot se je dotlej dogajalo. Mihael Vošnjak je i-gral v: tem veliko vlogo, pa čeprav ni bil edini ki bi se s tem ukvarjal. Agitiral je predvsem na Štajerskem, bil pa v pomoč vsem, ki so želeli ustanavljati' posojilnice, tudi v drugih krajih slovenskega ozemlja. V Trst je prišel na povabilo poslanca Ivana Nabergoja 21. novembra 1886. kjer je bil sklican, na pobudo Političnega društva Edinost, posvet premožnih ljudi, da bi se ustanovila posojilnica. Na sestanku je bilo precej govorov, posojilnico so tudi ustanovili, odobrili pravila in izvolili odbornike, potem pa je vse zamrlo. Na tržaškem sodišču so jo registrirali šele pet let pozneje, in šele takrat je posojilnica pričela delovati. Tržačani so tako po nepotrebnem izgubili celih pet let. Leta 1896 je Mihaelu Vošnjaku u-mrla žena Henrietta. S sinom Bohumilom se je takrat preselil iz Celja v Gorico. Naše mesto so mu svetovali zdravniki, kajti sin je j>il bolehen. Gorica je tedaj slovela kot avstrijska Nica. Sem so prihajali preživljat svoja zadnja leta bogati avstrijski plemiči in državni funkcionarji. Mea temi tudi mnogi Slovenci. Slednji tudi zato ker je bilo v Gorici takrat zelo živahno in kulturno življenje, nič manjše od ljubljanskega ali tistega v drugih slovenskih mestih. Mihael Vošnjak si je najprej kupil vilo v Ulici Codelli 16 (stavba stoji še danes, med osnovnošolskim poslopjem in nunskim zavodom Spaum; Vošnjakovi so jo po prvi svetovni vojni prodali odvetniku Karlu Podgorniku, ki je v njej stanoval in imel tam tudi svojo pisarno), kmalu zatem pa od neke plemiške družine še Vilo Judit na takratnem Tekališču Franca Jožefa 82 (danes Korzo Italia 220). V Vili Judit, v kateri je bilo petnajst sob, okrog hiše pa velik vrt, ki ga lahko občudujemo še danes, si je uredil bogato knjižnico, ki jo je pripeljal s seboj iz Celja in tudi bogato zbirko slik slovenskih slikarjev ter tudi dunajskih in dru gib umetnikov. Knjige in slike so bile toliko vredne, da so Vošnjakovi po prvi svetovni vojni, ko so zahtevali odškodnino za škodo povzročeno med vojno, v seznamu škode ocenili, da je bila vrednost slik in knjig kar trikrat večja od vrednosti velike stavbe. V Vili Judit je Mihael Vošnjak, ki je hotel podpreti nadarjenega sina Bohumila, ki se je uveljavljal na publicističnem in znanstvenem ter tudi političnem področju, sprejemal ne samo najvidnejše predstavnike slovenskega meščanstva, marveč tudi pisatelje, znanstvenike, politike, gospodarstvenike iz drugih slovenskih dežel. V tej vili so se na plesnih večerih in koncertih zbirali najbogatejši slovenski meščani, velikokrat pa so bili tu gostje znani glasbeniki ter literati. Mihael Vošnjak je ohranil predsedstvo Zveze slovenskih posojilnic tudi potem ko se je preselil iz Celja v Gorico in je velikokrat v tem svojstvu potoval v Celje in Ljub- ljano. V Gorici pa ni hotel sprejeti ponujene mu kandidature, da bi Gorico zastopal v dunajskem parlamentu. Takrat se je poslanskemu mestu že odpovedal. Na njegovem domu so se zbirali kulturni ljudje in politiki, ki so se ogrevali za jugoslovansko idejo. To so bili ljudje liberalnega mišljenja, medtem ko so bili takrat slovenski katoličani za nacionalno avtonomijo, vendar v okviru avstrijskega cesarstva. V Vili Judit so se zbirali pesnik dr. Alojz Gradnik, dr. Gregor Žerjav, dr. Drago Marušič, Tomo Šorli, dr. Milko Brezigar. Karel Ozvald, Ivan Pri-jateli, Albert Kramer, Vladimir Knafljič, ter seveda Goričani Bo-humil Vošnjak. Andrej Gabršček, Ferdinand Seidl in še precej drugih. Mihael Vošnjak je podpiral sinova potovanja v tuje države, odkoder je prihajal polu navdiha in jih spretno opisoval, podpiral izdajanje njegovih del in v začetku drugega desetletja našega stoletja. t;a do prve vojne, tudi tisk revije »Veda*, ki so jo tiskali v tiskarni Andreja Gabrščka, in ki je bila ta krat ena najboljših slovenskih revij, saj ni bilo v niej samo literature ali glasbe, marveč pcJeg kulture še gospodarstvo, politika, itd. Mihael Vošnjak se je iz Gorice umaknil potem ko se .je že pričela prva svetovna vojna. Šel je za sinom, ki je bil dezertiral že prej. Avstrijska vojaška policija ju je imela na spisku veleizdajalcev in za obema je bila izdana tiralica. Med vojno je sin Bohumil agitiral za jugoslovansko idejo v Parizu, njegov oče Mihael pa je živel v Švici in ga podpiral tudi s številnimi spisi. Umrl je takoj po vojni v Territetu v Švici. Na Mihaela Vošnjaka se je treba spomniti ob stoletnici prve Zveze slovenskih posojilnic. Za slovensko gospodarstvo in bančništvo se je zanimal tudi v času ko je živel v Gorici. Lahko, ob koncu tega našega spomina nanj in na dve pomembni stoletnici, ustanovitvi Zveze slovenskih posojilnic v Celju in Goriške ljudske posojilnice v Gorici, povemo še, da je bilo v celjski zvezi v letu 1902, ko so proslavljali dvajsetletnico celjske zveze, včlanjenih več posojilnic iz Primorja. V tej zvezi sta bili takrat dve slovenski banki iz Gorice (Goriška ljudska posojilnica in Trgovsko - obrtna zadruga) ter še posojilnice iz Bovca, Kobarida. Komna, Nabrežine, Sela. Sežane, Skrij ter Tolmina na Goriškem, potem pa še posojilnici iz Kopra in Marezig ter hrvatske posojilnice iz Pazina, Podgrada, Pulja ter Voloskega. V teh predelih je takrat delovalo še drugih 45 posojilnic, ki niso bile član celjske zveze. Nekatere so bile član ljubljanske klerikalne zveze dr. Kreka in dr. Šušteršiča, druge pa spet niso bile včlanjene v nobeni zvezi. Z maloštevilnimi izjemami pa so bile te posojilnice kra jevno omejenega značaja, tako-zvane rajfajznovke, in so tudi zaradi tega razpolagale z malo denarja, Njih veliko število ni zadoščalo, da bi denarno nadkrilile posojilnice, ki so bile v Vošnjakovi zvezi. Pred kratkim je Slovenska matica v Ljubljani izdala ponatis spominov dr. Josip« Vošnjaka, ki je bil prav tako kot brat Mihael poslanec na Dunaju. O Mihaelu Vošnjaku je obširno študijo pred leti napisal Dušan Omahen. MARKO WALTRITSCH «ritmiziranem sosledju eksponatov je razstava že na prvi pogled za obiskovalca neposredno čitljiva in pride še lepše do izraza silovita izrazna nabitost jedkanice same v neštetih niansah, kar zadeva črtkan je, osvetljevanje in 'fazne mešane tehnike. Razstavo je v izredno obsežnem katalogu (500 strani v formatu 29x21) predstavil Giuseppe Maria Pilo in v daljšem besedilu pregledno nakazal bistvene poteze pomembnejših ustvarja cev. Ponekod pa je podrobneje analiziral posamezne probleme, tako se je npr. precej zadržal pri razlagi raznih simbolov v Tiepolovih delih in jim skušal priti do živega (kača, sova, vrč ipd.), kar je za obiskovalca vsekakor pomemben napotek. Katalog je sicer zamišljen »slovarsko*: po abecednem redu se zvršča devetinštirideset avtorjev z zaokroženim življenjepisom, z biografskimi in zgodovinsko-kritičnimi opombami, z bibliografijo in točnimi skedami ter reprodukcijami vseh razstavljenih del. Očividno je priprava terjala veliko napora in podrobnejših raziskav. V ekipi petih strokovnjakov izstopa predvsem Dario Succi, ki nam je pred leti predstavil Marieschijevo razstavo in ki je uredil katalog pričujoče razstave. Najvidnejši predstavniki beneškega slikarstva tega časa, še posebno pa vedutizma, se to pot nekako prevajajo v brezbarvnost. Stvar je dejansko mnogo bolj kompleksna, in je vprašanje, če gre zares za prevod ali za avtonomno, «izvirno* delo. V tako obširni panorami je videti, da se avtorji delijo v več smeri, vendar je v večini primerov sibnatura »delin. et inc.*, odnosno «delin.et sculp.* kar pomeni, da je delo istega avtorja od zamisli do izvedbe. Kot je bilo pričakovati, je na vidnem mestu predvsem G. B. Tiepolo z listi vzetimi iz zbirk «Capricci» in »Scherzi*, kjer sproža vso svojo fantazijsko silo in tehnično suverenost. Marco Ricci pa je prelil v lirično odmaknjeno pokrajino svoje scenarije, v katerih gospodujejo večinoma drevesa. Marieschi je posebno iznajdljiv tudi po tem, da za svoje beneške vedute uporablja nekakšno »širokokotno lečo*, se pravi primerno «izkrivljeno* perspektivo. da zajame čim širši izrez. Bellottu uspe v jedkanici nič manj učinkukič lumimzem kakor na oljih. Sploh pa je iz razstavljenih del razbrati kot osrednji problem luminizma. Piranesi je kompleksen v tehničnem pogledu kakor tudi v sami tematiki (to je bilo moč razbrati še posebno na njegovi obsežni razstavi l. 1978 na otoku S. Giorgio v Benetkah), tu pa se njegov izbor zaključuje predvsem v dveh zbirkah: «Capricci* in »Car-teri*: »kafkovske» ječe preseaajo vse ostalo. Piazzettov učenec Marco Pitteri je manj poznan, dosegel pa je z jedkanico z žametno svetlotemno igro pravcate barvne učinke. Carlevarijs pa obravnava jedkanico kot »eksplorativno* sredstvo za s'ikarsko izdelavo. Ni mogoče tu omenjati Vseh avtorjev, čeprav je tudi med «manjšimi» najti prave grafične bisere in širni* najti prave grafične bisare in svojevrstne tehnične rešitve. Mimogrede velja povedati, da je na razstavi prisoten tudi Goričan: to j® Giuseppe Pollencig (1753 - 1823), čigar dela pa se po kvaliteti res ne morejo prištevati med bisere! V katalogu k razstavi in na razstavi sami je odmerjen tudi precejšen prostor (in poudarjen pomen) Josefu Wagnerju, Švicarju, ki ga je Amigoni zvabil v Benetke in je tu postal osrednja osebnost v beneškem grafičnem «dogajanju*, še posebno pri razmnoževanju grafičnih listov. MILKO RENER (HiiiniiiiiiiiittiiintiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiMititittiKiiminiiMiniiniiiiimtiiiiiitmimiifiiiMiiiiiiniiitmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit PRED KRATKIM JE DIPLOMIRAL V LJUBLJANI Mlademu arhitektu Alešu Prinčiču univerzitetna Prešernova nagrada Na domu v Krminu smo obiskali mladega, pred kratkim diplomiranega arhitekta, Aleša Prinčiča. Povod za pogovor je bila Prešernova nagrada, ki jo je ob slovenskem kulturnem prazniku prejel v Ljubljani. To najvišje univerzitetno priznanje sj je Prinčič zaslužil za diplomsko nalogo, v kateri je podrobno analiziral «Tipologijo in i-dentiteto naselja Slapnik* v Brdih blizu Dobrovega. Z raziskavo je Aleš Prinčič žel tudi druge uspehe, saj so bili sadovi njegovega dela v začetku januarja razstavljeni v Novi Gorici, ob otvoritvi razstave pa je bila tudi okrogla miza. Te dni je tudi p»snel intervju za ljubljanski radio. — »Aleš, kako je nastala raziskava, za katero si prejel Prešernovo nagrado?* — «Raziskava o tipologiji in identiteti naselja Slapnik je moja diplomska naloga. Diplomiral sem namreč 18. novembra lani na ljub ljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dela sem se loti) približno leto dni prej v sklopu širše raziskave, ki jo je profesor Peter Fister vodil na temo »Prenova arhitekturne dediščine*. V sklopu te raziskave sem skušal predvsem analizirati problematiko slovenskih odmirajočih naselij ob meji. Naselje Slapnik pri Dobrovem se po arhitektonskih značilnostih v bistvu ne razlikuje od ostalega briškega pa tudi furlanskega prostora ob mejnem pasu. Delo ni bilo lahko in niti kratko, saj si v lanskem letu nisem privoščil niti počitnic, da sem ga lahko dokončal.* — »Ta žrtev pa se je izplačala, ko si bil deležen tako visokega priznanja. Bi mi lahko v skopih besedah povedal kakšni so bili nameni in vsebina tvoje diplomske naloge?* — »Skušal sem predvsem analizirati likovne in vsebinske vrednote arhitekturnega snovanja preprostega človeka, ki je živel na stičišču dveh kulturnih in narodnostnih območij in ki je ustvarjal izjemno bivalno okolje. V na videz preprostem stavbarstvu se skriva toliko likovno - prostorskih vrednot, da ga lahko povsem enakovredno primerjamo z najplemenitejšo govorico sodobne arhitekture. Večkrat, ko se znajdemo v kakem kmečkem naselju si mislimo «tukaj je lepo, udobno, to je res idealno življenjsko okolje*. V svojem delu sem skušal povedati zakaj imamo ta ob čutek, ki je povsem drugačen od morečega vzdušja, ki nam ga večkrat vzbujajo nehumane razmere v modernih naseljih.* — »Poudarjaš torej prednosti kmečkega bivalnega okolja. Ali to pomeni, da zavračaš sodobnejšo ar-hiteklnro in se vračaš k tradicio-nalnejšlm vrednotam?* — »Ne, ni povsem tako. V svoji raziskavi sem predvsem skušal nakazati preprostejše arhitektonske rešitve, na katere smo že skoraj pozabili. Raziskava hoče biti dokaz. kako lahko s povratkom k tradiciji, ki pa ne sme biti pasivno posnemanje preteklosti, dosežemo res sodobno in za človeka komfortno življenjsko okolje.* — »Zakaj si izbral prav naselje Slapnik v Brdih?* — «Ker je naselje vzorec za širše področje in so v njem ugotovljene vrednote značilne za kultur-no-krajinsko pedobo celotnega obmejnega področja. Toda ta predel je v zadnjih desetletjih prav zaradi propadanja arhitektonskih vrednot izgubil večji del svoje identitete. Zato sem skušal izluščiti tiste prostorske in likovne značilnosti že zgrajene arhitekturne dediščine, s pravilno uporabo katerih je mogoče vrniti kulturni krajini podobo, ki bi izpričevala kontinui!e-to bivanja in spet poudariti nekdanjo visoko kvaliteto njenega o-blikovanja.* — »Gotovo ti je to uspelo na najboljši način, saj je tvoj trud žel res zavidljive uspehe. Povej mi, kako sedaj, po diplomi gledaš na izbire, ki si jih opravil, predvsem s tem, da si se vpisal na ljubljansko uni-vezo. Si imel pri tem večje težave?* — «Težave sem seveda imel, predvsem zaradi jezika. V Gorici sem namreč opravil italijanski znanstveni licej. Ko sem se leta 1977 vpisal na ljubljansko fakidteto za arhitekturo sem komaj lahko s’edil predavanjem, saj skorajda nisem znal pisati in brati v slovenščini. V prvem letniku sem si zadal cilj, da opravim vsaj 7 izpitov, ki so potrebni za vpis v drugi letnik. Če tega ne bi zmogel, bi gotovo pustil študij. No, pa je le šlo Če bi moral sedaj spet odločati, bi veretno deloma spremenil svoj študijski plan. v ostalem pa bi ponovil iste izbire.* MARKO MARINČIČ OB ZADNJI PESNIŠKI ZBIRKI GLADEŽ Boleče in prizadeto občutje trpkega sveta v novih pesmih Irene Zerjalove Irena Žerjalova svoj pesniški svet vztrajno in iskreno oblikuje. Ob koncu lanskega leta je svojim dosedanjim zbirkam Goreče oljke (1969), Topli gozdovi (1972) Klišarna utopičnih sanj (1974) in Pobegla zvezda (1977) pridružila noro zbirko pesmi Gladeč. Naslov je povzet po tretjem, o-sreanjem ciklu v zbirki ali bolje po komaj nekajvrstični istoimem pesmi tega cikla. Da je izbira padla prav na ta naslov, najbrž ne bo čisto naključno, zakaj pesem v marsičem zaobjema in pojasnjuje pesniško izpoved 'Zerjalove. če ze ne v celoti, po vsaj v tistem v enem osrednjem in zanjo tipičnem občutju. Tako smemo to pesem jemati tudi nekako za ključ v njeno poezijo. Poezija Zerjalove je poezija trp kega ali često zelo trpkega sre ta. Vse dosedanje zbirke so to izpričale in vsi dosedanji kritiki ali recenzenti to opazili. Toda ta. mestoma preprosta ugotovitev še ne pove vsega, kakor tudi ne pove iskanje vzrokov, ki nai bi to njeno pesem pogojevali. Gotovo je res, da mjena poezija izvira iz doživetja človeka in današnjega časa» (Pogačnik) ali da je ciz poved zrelega človeka, ki mora živeti sredi neurejenega sveta...» (Jevnikar). Toda vse to so okoliščine, ki bi lahko v človeku z drugačno naravo priklicale na dan vrsto pesmi, ki bi ne imele mno- Večina slovenskih bralcev Ma-grisove in Arove knjige o tržaški kulturi identiteti se je verjetno znašla pred močno skušnjavo, da za vsako pomembnejše italijansko ime tržaške književnosti poišče (v knjigi ali v spominu) enakovred nega slovenskega predstavnika. Z dobro mero zemljepisne in kulturne elastičnosti bi tako vzporeja nje bilo celo možno. Verjetno ni pretirano postaviti tragični »prelomni* figuri Slataperja ob stran nič manj prelomno in tragično figuro Klementa Juga in Sabovi li riki Gradnikovo. V številnih pogledih bi to bilo zgrešeno, a kljub paradoksu, ne povsem pretirano. Največja napaka takega doka zevanja enakovrednosti bi bila v tem. da to ni glavni problem slo venske kulturne prisotnosti v Trstu. Tako merjenje bi bilo. vsaj po mojem mnenju, nekaj povsem obrobnega v primerjati z drugimi važnejšimi značilnostmi obeh kulturnih svetov. Slovenska kultura, ki se je raz viiala v Trstu in nanj gravitirala v zadnjih sto letih se razlikuje cd italijanske vsaj po dveh bistvenih potezah. Italijanska kultura v Trstu. zlasti tista, ki je bila izraz tržaškega meščanstva (in v orne njeni knjigi je govor predvsem o tej) je bila od vsega začetka pogojena po svoji izoliranosti. Italijansko meščansko jedro v Trstu je bilo kulturni otok, ki ni iskal perspektiv v stiku s slovanskim sosedom, ampak ga je skusal pre skočiti (oz. ignorirati) s priviligi-ranjem stikov z italijanskim ma ličnim narodom alj z nemškim kulturnim prostorom. Zato je tržaška italijanska kul tura tako zelo zaokrožena in o-stro ločena od svojega okolja. Take. izrazito tržaške, slovenske književnosti ni. ker se ni mogla razviti. Če je konstanta slovenske kulture v Trstu neprenehni boj za vsestransko priznanje svoje prisotnosti v mestu, potem je konstanta tudi ta, da so se Sloven d vedno čutili del širokega na rodnega zaledja, ki je Italijanom pomenil le ekonomski prostor. Druga bistvena razlika med slo- , vensko in italijansko kulturo v tem prostoru pa je. da se je italijanska kultura lahko nemoteno in pospešeno razvijala v loku ee lega stoletja, z dvema kratkima presledkoma v vomih letih. Kako naj bi primerjali sloven sko kulturo v Trstu z italijansko, ko je italijanska mestna oblast, do prve svetovne vojne prepre čila. da bi znotraj mesta nastala ena sama javna, državna slovenska osnovna šola! Nič manj po membna ni razlika v možnostih šolanja in kulturnega oblikovanja na ravni gimnazije, ki so jo Slo venci dobili le formalno, tik pred avstrijskim razsulom. V tako neenakih pogojile 'e je razvijala slovenska kultura v Trstu do prve svetovne vojne, po njej pa je doživljala izkrvavitev generadje za generacijo. V fašizmu. med NOB in v povojnern ob dobju z emigracijo in političnim preseljevanjem. Vse te narodnostne značilnosti imajo še izrazit družbeni predznak, saj so Slovenci v Trstu pripadali večinoma prav tistemu raz redu, proletariata. Id ga Magris in Ara najmanj upoštevata v sva ji analizi. To so razmišljanja, ki jih je vzbudila diskusija ob predstavit vj omenjene knjige v Kulturnem domu, ki jo je organiziralo zdru ženje Most. Pred številno publiko, ki je napolnila malo dvorano je, po uvodnem pozdravju Vladimira Vremca, najprej razvil svoja razmišljanja o knjigi Gino Brazzodu-ro. član uredništva revije Most. V zanimivi analizi .je med drugim opredelil tržaško kulturo, kot si stem, med seboj ločenih delov, kjer so intelektualci ostali ločeni od ostalega mestnega tkiva in go skupnega s poezijo Zerjalove. Pri naši pesnici imamo najbrž o pravka z usodnim osnovnim obču tjem čisto določene vrste in ki bi ga zunanje okoliščine, četudi bi se spremenile, morda komaj rahlo ublažile, če bi ga sploh. Irena Žer jalova je pesnica tragičnega. Da ne bo nesporazuma: s tem ni rečeno, da bi njena poezija ne smela imeti v posameznostih lahko tudi svetlih tonov! Ne gre tu za ne vem kak pesimizem (ki je v marsikateri pesmi sicer prisoten). temveč za temeljno razpolo ženje. ki ga ne miselno ne čustve-i o ne more drugače reševati ka kor ga. Zanimivo je v tej zvezi preleteli le zaključke posameznih pesmi zbirke in ugotovitev je skoraj na dlani. Tako se čudi sedanja zbirka Gla dež ne odmika od njenih prejšnjih štirih zbirk. Tudi v tej so prisotni več ali manj motivi, ki jih je pesniško oživljala že doslej. V zbirki je vseskozi izredno živo podano razmerje med pesnico in svetom. ki jo obkroža. Toda. zdi se. da je — kakor sem zgoraj zapisa! — ta svet prej v njej živ in da ga. ko se iz svojega notranjega sveta nekako uprirteče* v naš stvarni svet, prinaša s sabo in le vzporeja z realnim. In tu je večji del njene tragike. Kajti — pesniško govorjeno — pesnica je te rahlo upala, da bo od nekod le zasijala kaka luč. da se bo le kjer je bila zavrnjena možnost, da bi mesto postalo vrata, pre hod k sosede m in je bilo raje spremenjeno v okop. Diskusija se je razvila iz neka terih pripravljenih posegov in u-stavila se je le zaradi časovne stiske. Boris Pahor je orisal glavne like slovenske kulture vezane na Trst, od časa Trubarjeve pri sotnostj do danes. Opozoril je tudi na manj znana Slataperjeva stališča do Slovencev, ki postav ljajo njegov lik v nepričakovano neprijazen okvir. Na pomanjkljivosti v orisu tržaške kulture (ne samo slovenske) ter na neustreznosti nekaterih primerjav je o pczoril Alojz Rebula, v prvi vrsti na mesto, ki sta ga avtorja dotle'ila Koseskemu. Rebula je našel tudi širše temelje kulturne zgradbe, ki je podana v knj:gi, zlasti vlogo in pomen meščanske kulture. Opozoril je tudi na zani mivo protislovje v verskem značaju te kulture. Tem stališčem so se dodala še razna druga, in vsi so poudarili mo"n sti za dialog, ki jih odpira ta knjiga. Razpravo je popestril najdiščih Okrog novega leta je novogoriško arheološko knjižnico obogatila nove knjiga iz zbirke Mono-grafie di Preistoria, ki jo kot do,olnilo muzejski reviji Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte izdaja tržaški Museo Civieo di Storia ed Arte. To je tretja knji ga v seriji monografskih obdelav posameznih prazgodovinskih arheoloških najdbišč z obeh strani sedanje jugoslovansko italijanske meje. tistih seveda, katerih gradivo hrani muzej na Sv. Ju stu. V prvi knjigi zbirke je ob javljen« in ovrednoteno gradivo iz starejšega železnodobnega grobišča Brežec pri Škocjanu, v dru gi so predstavljena prazgodovinska gradišča kaštelirji Ajdovski grad (Nivize). Griža (Monte Gri-sa) in Pri Mostu (Ponte S. Qui-rino). v tretji i>a je prišlo na vrsto tako imenovano keltsko grobišče iz Škocjana (La neeropoli »celticas di S. Canziano de) Car so). Uvodna beseda je. tako kot v obeh prvih knjigah, izpod pere sa Laure Rtiaro Loseri, direktorice muzeja, ki ima nenalo /a slug. da bodo izkopanine, ki so dolga desetletja neizrabljene -znanstveno in muzeološko - če mele v muzejskih skladiščih, med njimi tudi tiste iz Mosta na Soči. Kobarida. Reke pri Cerknem. Slapa ob Idrijci, končno znanstveno ovrednotene in muzeološko u reje.ie. To so povečini arheološke najdbe, ki so bile odkrite do prve svetovne vojne, med njimi pa prevladujejo izkopanine, ki jih je odkril in muzeju daroval dr. Carlo Marchesetti (1850 1920), slo viti tržaški arheolog in botanik. Ob tem velja povedati, da je vzpodbudo za objavo starih izkopavanj dala mednarodna razstava situlske umetnosti pred dvajsetimi leti. ki jo je organiziral med narodni komite, katerega člani so bili iz Jugoslavije. Italije in Avstrije in ki je po končani razšla vi prevzel nalogo objaviti obsežno, iz skoraj 7000 grobov izhajajoče gradivo iz Mosta na Soči. od krito v letih od 1880 do 1902. Ta jugoslovansko italijansko avstrijski projekt, ki ga vodi Vzhodnoalpski komite korenini v dej Irena Žerjal prikazala kakšna druga ali drugačna rešitev, tako pa ji preostala ugotovitev, da «nič novega, srček, / le šah igramo, to davno i-gro...*, kajti o sebi pravi: cJaz imam svoje hudo, za sabo in pred so.bo...» (Davna igra). V ciklu Ša kovnice ima istoimevo pesem, ki jo gradi na paralelah velemesto -vas, na trdni in kraški resničnosti. V pesmi Hudiček skače po šahovnici pravi, da sta črni kralj in bela kraljica «t bistvu iz istega ila. / če bi pa sanje izsanjala, / poslala bi v hipu prali in pepel. / In ta strašna igra, / večna. / terja mn go življenj. / terja mnogo trpljenja». tudi poseg Italijana, ki je poleg očitka zaprtosti ponudil še 'pre mostiiev’ narodnih razlik s sto-pitvijo v skupno 'tržačanstvo'. V odgovoru na pripombe sta avtorja priznala nekatere pomanjkljivosti in nepoznan.',e slovenske ku turne zgodovine. Teda namen knjige ni bil ta, kot je poudaril Magris. da našteje vse tržaške pisatelje in niti, da jih razvršča po neki lestvici vredno. Delo je imelo namen, da zariše bistvene potege tržaškega kulturnega, zlasti literarnega razvoja v zadnjih slo letih. Zato naj bi bile resnične pomanjkljivosti le tiste, ki bi bistveno vplivale na celotno po d« bo tega razvoja. 'Takd' rtizlbga' dopušča sodbo o tem. kaj je bistveno in kaj ne le avtorjema. V nadaljnjem izvajanju šfa na omenjeni osnovi opravičila vse svoje izbire: v omenjanju, v izpuščanju in v ocena!). Vsekakor dialog je začet. Orno gečil ga je odnos avtorjev, ki vključujeta v tržaško obzorje tudi slovenski svet, čeprav s še nego tovimi obrisi. slvu. da muzeji v Trstu in na Dunaju hranijo večino v tem znamenitem slovenskem arheološkem najdišču odkritih izkopanin. Iz te zamisli, ki že tudi rojeva sadove, se je počasi vendar vztrajno krepilo in bogatilo sodelovanje s tržaškimi muzealci, krhalo se je in se nazadnje tudi skrhalo nezaupanje. ki je še dolga leta po vojni obremenjevalo sodelovanje in hromilo sporazumevanje. Stkale so se strokovne in prijateljske vezi, brez katerih tudi v arheologiji in v muzejstvu nasploh ni upanja na uspeh in napredek. Od lanskega oktobra sem pa jim grozijo sedanje omejitve na meji. na pot so jim stopila papirnata dovoljenja, zadoslna morda za uradna, službena pota onkraj, nikakor pa ne za zamoten preplet razmerij tiste vrste, ki jih ni moč načrtovati, ki nastajajo in rastejo iz obče človeških potreb in ki so, nič manj kot druge oblike sodelo vanja, pomagala krojiti samosvoje sožitje mejašev. Kataloški del knjige in strokovna ocena objavljenega arheološkega gradiva je delo Giuliana Richija. ki je hkrati tudi avtor risb. načrtav in dela fotografij (druge so iz muzejskega arhiva). Z jedrnato besedo in mislijo nam predstavlja grobišče, ki ga je C. Marchesetti odkril leta 190!! in ga raziskoval še leta 1904 na ledini »Ponikve*- onkraj Velike doline ob poti iz Ležeč v Matavun in ga poimenoval »keltsko* grobišče. Teh 92 grobov je del bogatega in raznolikega škocjanskega arheološkega kompleksa, ki obsega utrjena gradišča (Škocjan. Gradišče. Naklo). grobišča (Brežec. Matavun) in najdbe iz jam. med katerimi je najbolj znana in znamenita tista iz Jame II na Prevali (Mušja jama), t. i. škocjanski depo, ki je vseboval stotine obredno zvitih in polomljenih bronastih predmetov. To arheološko obilje je časovno razpotegnjeno od starejše kamene dobe iz Roške špilje pa do antike in preseljevanja ljudstev (4. - 7. stol. n. št,). «keltsko» grobišče, o katerem je beseda pa ima svoje Pet pesmi je združila pod pre prostim in čudovitim naslovom Reji. Tu je škrlatasta barva ob beli kraški skali in menjajoči se barvi morske gladine enkratna. Toda čeprav rdečela belo / vinsko zadiši / trta se iskri / v Žalcu trepeta» (Vinski rej diši), je konec več kot nostalgičen: rjutri bo pobran / zadnji grozdni repi/. Bolečina domače zemlje in brezizhodnost je v pesmi Rdeči rej, od katere en verz spominja na Kosovela. srečamo intimistično poezijo, kjer pesnica spregovori o svoji ljubezni v času. Kar v dveh pesmih nakazujeta neki nov izhod; ta se u-legne kriti pod verzom jka 17.20 A luce rock 18.30 Nove dogodivščine Olivera Tvvisla 1°.00 DNEVNIK-3 1915 Deželni šport 19.35 Koncert TRST A 8.00, 13.00. 14.00, 19.00 Poročila; 8.20 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Snežna kraljica*; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna g'asba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni tre-nukk Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi s prireditev: Beneški kabaret, Prešernova proslava v Peterlinovi dvorani, Šport, Se-ujam beneške pjesmi. KOPER (Slovenski program) 8.00, 14.00, 16.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Veselo v nedeljsko dopoldne: 7.30 Za zdravje: 8.07 Kinospored - objave; 8.10 Stoji, stoji lipica; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil: 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Orkester in zbor: 15.30 Domača rock scena; 16.30 Nepo zabne narodne; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (ItctliUjfiskl program) 7.30. 12.30, 18.30 Radijski dnevnik: 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranji variete; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo; 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Glasba 11.30 Kirn. Svet mladih; 12.00 7 + 7; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.30 Glasba; 15.15 Stisk roke; 15.30 Crash; 16.00 Pesem tedna; 16.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov 17.45 Glasbeni slovar. 20.20 in 22.20 Sto mest Italije 20.30 šport 21.30 Stoje ali sede 22.00 DNEVNIK 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 Poročila 9.20 Živ, žav, otroška matineja 10.20 M. Božič: človek in pol. nad. 11.10 625, oddaja za stik z gledalci 11.30 Srečanje z Marijo Ahačič -Pollak 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.15 Življenje je čudovito, film Filmi Franka Capre so bili vedno med največjimi u-spešnicami svojega časa. Spomnimo se na Gospoda Smitha, ki gre v \Vashington, pa vrsto ' egih... Življenje je čudovit, posnet 1946. leta, nam predstavlja priljubljenega Caprovega igralca Jamesa Stewarta v vlogi dobrodelnega moža, ki bi utegnil bankrotirati, prav zaradi mehkega srca. 17.30 Naš kraj: Puconci 17.45 Športna poročila 18.00 Sestanek v nebotičniku V 25. oddaji serije Sestanek v Neboličniku bodo peli: Slane Mancini, Metka Zalaznik - Stok in vokalni tercet ansambla Slovenija. I-gral bo kavarniški orkester pod vodstvom pianista Bo ruta Lesjaka in še otroški orkester DUNMB. Nekaj besed o gerontologiji in o socialnem zavarovanju bosta povedala dr. Bogdan Le skovic in Jože Kuhelj. V skečih bodo nastopali: Bo ris Cavazza, Aleš Valič, Meta Vranič, Evgen Car. Via dimir Jurc, Polona Vetrih, Andrej Nahtigal in S taniš’a-va Bonisegna. Natakar Jakec bo seveda kot v vseh do sedanjih 25 oddajah Marjan Marinc, ki je tudi za to oddajo napisal scenarij. 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.22 TV in radio 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 R. Marinkovič - A. Vrdoljak Kiklop, nad. 20.45 športni pregled 21.15 Dičo Zograf, dok. Koper 17.C0 Z nami pred kamero 17.05 Dublin, dok. 18.00 Serijski film" 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Stičišče 20.15 Peš... na 'Konju... z avtom film Zagreb 13.00 Jugoslovija, dober dan 13.50 Olimpijska bak’a, dok. 14.35 Narodna glasba 15.00 Freske Jugoslavije 17.00 Nedeljsko nsnoldne 19.30 TV DNEVNIK 20.00 R. Marinkovič - A. Vrdoljak Kiklop, nad. RADIO 1 8.00, 8.40, 10.12, 13.00. 17.02. 19.00 Po-oči?a; 6.00 - 7.00 Glasna na praznični dan; 8.50 Naša zemlja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo: 11.00 Radijski pogovor s Ivano Mon!i in Orestem Lionellom; 12.30 Bel papir; 13.15 Glasba; 15.30 Ves nogomet minuto za minuto; 18.30 Košarka; 20.00 Lirična sezona. RADIO 2 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 15.48. 16.55. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Ra dijski variete; 8.15 Danes je ne d s! ja; 9.36 Odgovori na pričevanja današnjega življenja; 11.00 Kaj nam poveš o Zahodu?; 12.15 Tisoč in ena pesem: 12.48 Lestvica po pevk; 13.41 Sound - Track: 14.30 Nedelja z nami; 17.45 V nedeljo v. nami: 19.50 Glasbeni trenutki: 21.00 Sound - Track 2210 Glasba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00. 13.00. 14.00. 15.00, 17.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Ra dijska igra za otroke; 9.05 Še po milite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja: 11.00 Naši poslušalci če stitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska te ga tedna: 14.45 Z majhnimi an sambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo a-materski zbori; 16.20 Simfonični koncert; 17.05 Priljubljene oper ne melodije; 17.50 Zabavna radij ska igra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glas ba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V ne deljo zvečer; 22.20 Glasbena tri buna mladih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Knjižne novosti 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Tri leta: Trst, poletje 1914 15.00 Koncert za prijatelja, 1. del 15.30 šola in vzgoja «Severno morje in Baltik* je oddaja, ki nam govori o preteklosti teh zemljepisnih področij. Današnje nadaljevanje govori konkretno o trgovskih mestih in poteh. Tako se nam kaže nekdanja trgovska pot s krznom, ki je vodila od Novgoroda v Rusiji, današnji Sovjetski zvezi, pa vse do Londona, druga pot pa je vodila od Gdinje do Bergena itd. Ponekod so sledovi tega daljnjega prometa še vidni, celo očitni. Toda po teh pol poteh niso vozili le krzno, pač pa tudi žito, sol, celo kovine, konkretno baker. 16.00 Ponedeljski šport 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 DNEVNIK 1 — Flash 17.05 Neposredni prenos . . . 17.10 Risanka 17.30 Vsi za enega 18 00 Prijatelj Gipsy. TV film 18.20 Osmi dan 18.50 »Senza rete* 19.45 Almanah in Vremenska napoved 30 00 DNEVNU4 30 30 Giuiia, film °?35 Srečanie s kinematografijo 3? 45 Pn-;pi-nq oddaja dnevnika 1 23.35 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Tedenska oddaja o zdravstvu 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.05 V studiu 14.20 Paroliamo, 1. del 14.30 Risanka 14.40 Paroliamo, 2. del 14.55 Skrivnosten vrt, TV film 15.20 Kviz 15.35 lz studia 15.40 Risanka 15.55 Jutri 16.00 šola in vzgoja 16.30 Planet 17.30 DNEVNIK 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Stereo 18.20 Programi pristopanja 18.40 DNEVNIK 2 - šport 18.50 «Cuore e batticuore*. TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.30 Povratek v Brideshead — roman 21.25- Bsnai+denar+lLtfel 22.21 DNEVNIK 2 — Večerne vesti 22.35 Programi pristopanja "?.'0 Protestantizem 'rt.15 šola in vzgoja 23.45 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.45 Nogometno prvenstvo A in B lige 1 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Impresa ottanta 22.00 Šola in vzgoja 22.30 Ponedeljkov proces o športnih dogodkih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 - 10.35 TV v šoli 16.20 Kmetijska oddaja 17.20 Poročila 17.25 Mali odred, otroška nani- 17.55 človekovo telo: Možgani — računalnik Računalniki so danes najbw zamotane naprave, ki lahko do določene stopnje nadomestijo celo delovanje človekovih možganov. In vendar, kako daleč ali celo nedoseglJ1' vo je, da bi lahko kakršnakoli človekova iznajdba zamenjala njegov živčno miselni ustroj. Zanimivo je, delujejo računalniki po istem principu kot možgani — k® da je človek zavestno prenesel v tehniko značilnosti svojega biološko kemijskega bivanja. In kolikšne so razlike med živim organizme«« ® dragoceno napravo! Tako®0 morebiti zanimivo spozna«' kako delujejo človekovi možgani. 18.25 Obzornik 18.45 Glasba za mlade 19.26 Zrno do zrna 20.00 S. Francken: Video in Juli)3, drama 21.00 Mednarodna obzorja 21.55 Poročila Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddal* «Odprta meja* med drugim ®* sporedu tudi naslednje vesti: Mladinska štafeta »Bratstva 1(1 edinosti* Zasedanje obrtnikov v Trst® Kongres furlanskih komunist®* 100-letnica društva v števerja®® Praznik štrukljev v štmavru Kongres prostitutk v Pordeno®? Ob koncu pa še pregled za®*!' ske športne dejavnosti. 17.00 17.10 18.00 20.15 20.45 21.25 21.50 22.30 18.25 19.30 20.00 21.10 21.40 Z nami pred kamero TV šola Film Serijski film Italija z neba, dok. Turistični vodič The Collaborators, lili« Lepotna kirurginja Zagreb Kronika občine: Gospič TV dnevnik Jezdeci na vetru, drama Paralele. zunanjepolitična odd. ... En avtor, en film: Kopa®'®1 TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Človek v sodobni družbi: 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.25 Poldnevni-Ski razgledi: Beležka; 12.00 Beseda in pesem: 13.20 Gospodarska problematika: 14.10 Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: «Zatem nitev»; 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba: Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov: 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slove«isi<‘ program) 6.00, 6.30. 13.00, 14.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 14.10 Objave in glasbene želje poslušalcev; 14.30 Zapojmo pesem; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 1G.00 Primorski dnevnik; 16.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov. KOPER (italijanski protiram) 6.30, 7.30, 12.30. 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30. 10.30, 11.30. 13.30, 14.30. 15.30. 17.30 Po ročila; 6.00 9.30 Glasbeno prebu- janje: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo; 10.32 Glasba; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Tisoč pesmi; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Zdravo, mladina; 15.32 Crash: 16.00 Coun try mušic; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Opereta: 18.00 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 16.00, 19.00 Poročila; 8.00 . 8.45 Glasbeno jutro; 9.02 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Top and roli; 11.34 Mo zait; 12.03 Ul. Asiago Tenda; Master; 15.03 Ticket; 16.00 H P»' ginone; 18.05 Mali koncert; l8-®” šola in vzgoja: 19.25 Radio 1 ' jazz; 21.03 Folklorna glasba; 22+ Audiobo.v; 23.10 Telefonski klic- RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30. 13-8°’ 15.30, 16.30. 17.30, 18.30. 19.30 P® ročila; 6.00 - 8.30 Glasbeni varim®’ 8.45 Corinna in Adolfo, radij®8® priredba; 9.32 Priče današnje»® življenja: 10.30 Radio 2 - 3131; 12.48 Glasba; 13.41 Sound - Track* 15.00 Radijska priredba; 15.42 Na tečaj za radijske drame; 16.32 F®| stival; 17.32 Glasbene ure: Okoli sonca; 20.40 Šola in vzgoJ®' 21.00 Glasba v prostoru; 21.30 1° tovanje v noč...; 22.50 Radio * * 3131. LJUBLJANA 6.00. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 14.00 Poročila: 6.10. 6.45 in ^ Prometne informacije; 6.50 Do® jutro, otroci; 7.45 Iz naših sP01?’ dov: 8.05 Aktualni problemi maiy sizrna; 8.25 Ringaraja; 8.40 J" mlade risarje in pozdravi; "-vj Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; S pesmijo po Jugoslaviji: 13J Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski n®! sveti; 12.40 Pihalne godlje: l3-!r Danes do 13; 13.30 Od melodije °° melodije: 14.05 Pri zborih jug-.ri! dijskih postaj; 14.25 Naši posluša' ci čestitajo: 15.00 Dogodki in od«?® vi; 15.50 Radio danes, radio juhi; 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob *(/ 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zv®- ni signali: 19.00 Radijski dnertij8’ 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 ® sambel F-anca Miheliča: 20.00 K«* turni globus: 20.10 Prisluhnite, berite; 21.05 Glasba velikan®’ 22.15 Informativna oddaja: 2-'-' Iz naših sporedov: 22.30 Iz_g‘®® benega arhiva: 23.05 Literarni «e, turno; 23.’5 Ob domačem ognjisC TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 22. februarja 1J UBIJ AN A 9.05 10.35 TV šola; 17.30 Poro čila; 17.35 Zverinice iz Rezije: 17.55 Naši zbori: Prevalje; 18.25 Posavsko - Dolenjski obzornik; 18.40 Od zibelke do groba najlepša je dijaška doba, film; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mladost Karla Marsa 21.10 Dokumentarec meseca; 21.55 V znamenju. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja: 17.00 Z nami pred kamero; 17.10 TV šola; 18.00 Mladi policaji, film; 20.15 Ho!, film; 21.50 Turistični vodič; 22.20 Cinenotes. SREDA, 23. februarja LJUBLJANA 9.25 - 10.35 TV v šoli; 17.35 Po- ročila; 17.40 Ciciban, dober dan; 17.55 Zapisi za mlade; 18.25 Ko roški obzornik; 18.40 Mozaik kratkega filma; 19.05 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 35 mm — film ska delavnica: 22.00 Poročila. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 18.00 Film; 20.15 Sydney, dok.; 21.15 Turistični vodič 21.40 Serijski film. ČETRTEK, 24. februarja LJUBLJANA 9.05 • 10.35 TV v šoli; 17.20 Po ročila; 17.25 Vesolje: Potovanje skozi čas in prostor; 18.25 Ljub Ijanski obzornik; 18.40 Mladi za mlade; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tednik 21.00 Zvoki godal: Dui, trii. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.10 TV šo la; 18.00 The Collaborators, film; 18.45 Italija z neba 20.15 Visoki pritisk: 21.15 Turistični vodič. PETEK, 25. februarja IJUBIJANA 8.55 - 10.35 TV v šoli: 17.20 Poročila; 17.25 Festival plesnih orkestrov; 17.55 Arabela; 18.25 Obzornik 18.40 Družbena samozaščita; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Naši olimpijci: Vmesni čas; 20.40 Zrcalo tedna: 21.00 Brigadon, film. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero: 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema; 20.15 »Ples v dežju*, film; 22.00 Glas ba iz mednarodnega centra Ca’ del liscio. SOBOTA, 26. februarja IJUBIJANA 8.15 Poročila: 8.20 Zverinice Rezije: 8.40 Ciciban, dober d®1 ’ 8.50 Mali odred; 9.25 Vele.slaD'_ za moške 10.55 Arabela; 12.25 N® ši olimpijci: 13.10 Veleslalom Jr moške: 15.55 Poročila; 16.00 ren - rdeči jelen: 18.30 Prvič ® ’ drugič nič, tretjič živ žav, ot' veselica; 19.24 TV in radio nocpJ’ 19.30 TV dnevnik: 20.00 90-lctmc® planinske zveze Slovenije; S«* Billy Jack, film. KOPER „ 16.45 Z nami pred kamero; 1« "" TVD novice; 16.55 Košarka; 1®;'. Smučanje; 19.30 TVD stiČišce* 20.15 Mladi policaji, film: 2l+v Strel v sadovnjaku. TV drama. VČERAJ V MILANU PREDSTAVILI 66. ITALIJANSKO ETAPNO DIRKO Gorica-Videm sklepna etapa letošnjega Čira ,,®LAN — Letošnja 66. kolesar-a P° Italiji, ki so jo pred 1 včeraj v Milanu, se bo kon-Ha v, na^ deželi. Start sklepne 22. «Pe bo namreč 5. junija v Gorici, v vri58 ^ organizatorji postavili 'dmu. šlo bo za posamično eta-na kronometer, ki utegne biti tj,, .na, če si v preostalih 21. eta-bo enologu, ki bo 13. maja, ne ^nobeden izmed vpisanih kolesar-Prugral zadostne prednosti. košnji «giro» je dolg 3918 kilo dr,! „e ba Pe pa bodo v povprečju k., HO km. Naivi.šii boru t™.-1™1' Najvišji vrh. Ašv.obsli kolesarji, je prelaz doi (2239 m). ki ga Por- Moser-Pijn^n Prva v Milanu J®bAN —- Italijan Francesco Mo-® Nizozemec Rene Pijnen sta . SOvalca. 23. šestdnevne kolesar-dvri lr^e v Milanu. Druga je bila ica 147? ?ercu (Bel.) - Argentin (It.) . točkami manj, tretja pa dvo- 1 Bidinost (It.) Freuler aani krogom zaostanka. (Svi.) 2. ITALIJANSKA LIGA Milan in Lazio, ki vodita v drugo-ligaškem prvenstvu, bosta danes potovala v Arezzo oziroma v Mon- ..""iiimnnn.um..n..........................»urnim.......................................... NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Udinese pred prvo domačo zmago? SMOLA LJUBLJANČANOV Igral bo proti Ascoliju - Derbi v Turinu med Juventusom in Fiorentino Današnje 20. kolo nogometnega prvoligaškega prvenstva nudi ljubiteljem nogometa nekaj zelo zanimivih srečanj. Najpomembnejša tekma bo Juventus - Fiorentina. saj bi v primeru tudi delnega spodrsljaja lahko domačini verjetno izgubili dober del možnosti v boju za naslov državnega prvaka. Tddi Roma ne bo imela lahke naloge v domačem srečanju z Napolijem, ki stalno izboljšuje svojo igro. Inter se bo moral na domačem igrišču spoprijeti s Torinom, ki utegne biti še kako nevaren. Gostovanje Verone pa tudi ni najlažje, saj bi lahko Avellino tudi poskrbel za presenečenje. Udinese pa bo na domačem igrišču igral z Ascolijem. Bo Videmčanom uspelo končno doseči svojo prvo zmago na domačem igrišču? Današnji spored (15.00); Udinese - Ascoli; Piša - Cagliari; Genoa -Cesena; Juventus - Fiorentina; Roma - Napoli; Catanzaro - Sampdo-ria: Inter - Torino; Avellino - Verona. košarka SINOČI V TRSTU V PRVENSTVU C-l LIGE Jadran nadigral vodilno Cavejo Jaši igrali zbrano in odlično že od vsega začetka - Gostje povsem razočarali Marko Ban (32 točk) najboljši strelec srečanja - Daneu (26 točk) izredno zanesljiv ' ' JADRAN — CAVEJA FORLI' 110:89 (59:32) 5WTRAN: Ban 32 (12:15), Vitez 29 (5:7), Žerjal, Rauber 8, Ivo p/. Daneu 26 (2:3), Klavdij Starc, Sosič 6, Gulič 7 (3:4), Kraus. (J.^VEJA FORLU: Strada, Lolli, Schober 31 (7:10), Gasperoni 2 aT- pardi 9 (3:4), Balducci 2, Mattiacci 8 (2:3), Ridolfi 16 (2:10), Sn?! -12 (4:3>> Uolino 9 (1:4). ■pjJDNlKA: Tosetti (Carugo) in Colombo (Casatenovo). lad,R0STl METI: Jadran 22:29; Caveja 21:38. OSEBNE NAPAKE: 265 Caveja 24. PET OSEBNIH NAPAK: Rauber (31). IZKLJU-trener Caveje Lostretto (33) in Lolli (32). GLEDALCEV: 2.000. n^anovci so sinoči enostavno 'akti0 vodilno moštvo Caveje in Z0Pet dokazali, da jim na do-frvent igrišč'U nobeno moštvo tega je tjjjStva n' enakovredno. Tolikšna Vo , a. razlika (seveda v Jadrano-<0r«t) med sinočnjima tekme-’ da slehernega našega navi- 2 jača skoraj zgrabi jeza, ko pomisli, da je naše moštvo lahko «podarilo» toliko točk na gostovanjih. Ko bi jadranovci vsaj približno igrali tako v gosteh kot doma, potem ni dvoma. da.-bi bili spfoj, zanesljivo prvi na lestvici. Naši fantje so sinoči pred velikim' številom gledalcev, .začeli.srečanje izredno zbrano, odločno. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da se Ban in tovariši hočejo oddolžiti za neverjetni spodrsljaj v Trevisu. V obrambi so odlično zapirali prostor, skakali na odbite žoge, v napadu j av*obusom v Cento nji (e, Hn°v odbor je takoj po sinoč-K sporočil, da bo za sobotno redu °n° 8°stovanje v Cento pri-t avtobusni izlet za navijače. >llllI'lll lil,,,,,,,,, ||||t|1|||||||||,||||||||1||||||||t||||||||,l,,ll,,I|lll||,|,l|,||l,,|||INMIt M 11,1 MM MllllllmlU V PRVENSTVU KADETOV Kokolu slovenski derbi ^šeraj je premagal moštvo Kontovela («£; - s«1«'1 s ?VEL: Starc 36. Zaccaria 4. p-, Emili ras, Kompare, hor 14. Martini, 1. Daneu. Pertot, kadetskim Pahor 14. Stanisa, Ušaj n Gruden, Devetak 13. Sedmak 2. .Bretj 'terasi0™. Dl Sokolom je prišlo derbijem med letgfJ do čudnih razpletov. Zaradi vfctistVo naPisanega urnika na pr-stopjij nen? sporedu so sokolovci Ude,, °a igrišče 15 minut po pred-li tekm Zac'et-ku in so morali zače-Povsem neogreti, saj sta v kori!, ‘otela zabeležiti rezultat 2:0 •- 1 domačinov. Prvem polčasu so gostje igrali V FORM Dl SOPRA 11 AN E<$ ^slalom ** 5. pokal Skdanc Skda!®,eslalomom za 5. pokal tolari?,0, ki (ta organizira ŠD v e'11® iz Križa, se bo danes tei0 .'ni di Sopra obenem za-zamejsko smučarsko pr-Zit« i'0> ki letos obsega tudi Spfy2° športne igre v priredbi 2 1 ,n Trofejo ZSŠD1. Pril? f®našnji veleslalom se je Zašlo, » Kar 257 smučarjev v ‘zašito . secirnih društev s Tr-ga in Goriškega, kar je !nvVo leP<> tv«valne zadoščenje za po-°rew““le športne delavce in rnol 'zatorie ŠD Mladine. Tek-Uri n ,se bo začelo ob 10. a dveh progah istočasno. Volk 12 (2:7). Kovačič 6, Korošec 15 (1:6), Vascotto 12 (4:5), Jogan. Borovi kadeti so šele v drugem polčasu z dobro igro v obrambi in s hitrimi protinapadi premagali Stel-lo Azzurro. To je bila ena boljših iger «plavih» v tem prvenstvu, predvsem glede obrambe. Za to zmago gre pohvaliti vse moštvo. V napadu pa je bilo storjenih še vedno preveč naivnih napak, predvsem pri zaključevanju protinapadov. (Vato) KADETI Grado — Dom 95:46 (44:18) 43:73 ((PROPAGANDA* Polet — Ricreatori (18:40) POLET: čebulec 9 (1:3), Ciani 1 (1:3), Kocman 18, Sosič 5 (1:3), PoL dini, Škrk 8, Berdon. Andolšek, Prelec 2. Milič. Proti nepremagljivemu nasprotniku so poletovci zasluženo in visoko izgubili, saj so igrali zelo slabo in (AK) pa so bili izredno. točni pri metu. Tako so naši že v 5. minuti povedli z 18:10, v 14. min. s 40:20, nato s 50:24. itd. Tekme je bilo praktično že tedaj konec. Gostje pa so medtem postali skrajno živčni. Ravaioli je povsem izgubil glavo in delal grobe in nešportne napake. Trener Lostretto je stalno ugovarjal sodnikoma, ki sta bila. resnici na ljubo, izredno slaba in bi morala med drugim trenerja gostov izključiti že v prvem polčasu. S takim odnosom do igre gotovo košarkarji iz Forlija se niso mogli enakovredno upirati razigranim ja-dranovcem, med' katerimi so bili predvsem odlični visoki Marko Ban, Boris Vitez in presenetljivi Robert Daneu, ki je bil izredno točen pri metu in se je tudi srčno boril pod košema. Sicer pa so 'tudi vsi ostali jadranovci povsem zadovoljili, kar seveda daje dobro upati za nadaljnje nastope. Po tekmi je bilo veselje v Jadra-novih vrstah izredno. Marko Ban pa nam je dejal naslednje: «Na igrišče smo stopili izredno zbrani. S tako igro pa smo lahko zanesljivo premagali tudi prvouvrščeno moštvo na lestvici.* «žal, pa v gosteh igrate povsem, drugačno...» «To je res. Ko bi znali zaigrati tudi v gosteh kot to, doma. potem bi bili gotovo bolje uvrščeni na lestvici. Odslej bo treba nujno igrati tudi srečanja na tujem z enako zagrizenostjo in odločnostjo.» Trener gostov Lostretto se je hudoval na sodnika. Mi pa bi dodali, da se je povsem upravičeno zgražal nad sodniško dvojico, saj bi le-ta morala kot prvega vreči iz igrišča prav... njega. (B. Lakovič) SMUČANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Veleslalom osvojil 22-Ietni Merelli ST. GREEDI VIOLA (Cuneo) — Efrem Merelli, ki je včferaj osvojil veleslalom, je prav gotovo največje presenečenje letošnjega italijanskega državnega prvenstva v smučanju. Na razmeroma lahki in tekoči progi je bil ta 22-letni tekmovalec najhitrejši v obeh spustih. Čeprav je že več let član državne reprezentance, se ni Merelli doslej še nikoli izkazal. Včerajšnji je bil torej njegov dan. Vrstni red veleslaloma 1. Merelli 2’36”46; 2. Kerschbau-mer po 1”02; 3. Totsch po 1”08; 4. Foppa po 1”22; 5. Erlacher po 1”34. ( Brata Petrič prvi in drugi v Pordenonu PORDENONE — Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Pordenonu je najboljši rezultat dosegel Borut Petrič, ki je 400 m prostb preplaval v 3’53”5. Na drugo mesto se je uvrstil njegov brat Darjan (3’58”7), četrti, pa, je bil. Tržačah Marco Braida (Triestina nuoto 4-4’05”8), ki je obenem postavil mladinski deželni rekord. Borut Petrič je nastopil tudi na 100 m delfin, kjer je za eno sekundo zaostal za Tornatorejem iz Padova, ki je zmagal s časom 57”7. zo. Posebno gostovanje Milana ni najbolj ugodno. Zato bodo imeli zasledovalci možnost, da se približajo vodilni dvojici. . DANAŠNJI SPORED (15.00) Arezzo - Milan, Bari - Atalanta, Bologna • Foggia, Campobasso -Reggiana, Catania - Lecce, Cavese -Palermo. Como - Perugia, Monza -Lazio, Pistoiese - Varese, Sambe-nedettese - Cremonese. DANES V C-l LIGI Triestina v Piacenzi Triestina bo danes gostovala v Piaceniz. Ko bi sodili po položaju, ki ga Piacenza zaseda na lestvici, bi lahko napačno sodili, da je Piacenza šibka ekipa. Trenutno je namreč s sedemnajstimi točkami petnajsta iia lestvici in se bori za obstanek. Resnični položaj pa je le nekoliko drugačen. Piacenza igra trenutno precej solidno, saj je pred nedavnim doma premagala Vicen-zo v dramatični tekmi (2:1), v nedeljo pa je remizirala v Padovi Triestina bo danes ponovno stopila na igrišče v nekoliko okrnjeni postavi. Leonarduzzi si ni še popolnoma opomogel od gripe in skoraj gotovo ne bo stopil na igrišče. Ascagniju pa je sodnik znižal kazen, tako da bo danes lahko igral. Današnji spored (15.00): Forli -Mestre; Vicenza - Padova: Parma - Spal; Piacenza - Triestina; Pro Patria - Fano; Rimini - Brescia; Trento - Modena; Treviso - Carra-rese. Rondinella — Sanremese 2:0 V anticipirani tekmi 4. povratnega kola prvenstva C-l lige je Rondinella premagala Sanremese z 2:0. Na univerzitetnih igrah Premoč Sovjetinj v drugem dnevu SOFIJA — Tudi v drugem dnevu zimskih univerzitetnih iger se je nadaljevala premoč sovjetskih tekmovalcev. Včeraj je bil na vrsti ženski tek na 5 km, kjer so vsa štiri prva mesta osvojile sovjetske zastopnice, zmagala pa je Zabolot-skaja pred Vasilenkovo in Smir-novo. Na turnirju v hokeju na ledu (A skupina) pa je ČSSR s 25:1 premagala Južno Korejo. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO ’ y Državni naslov •V)t * »»Vj Strelu mii! L, .oj.-. in Zavadlalovi Na 38. jugoslovanskem smučarskem prvenstvu je včeraj v veleslalomu (na Kopah) zmagal Boris Strel in si tako priboril že četrti •državni naslov. Veliki favorit in lanski zmagovalec Jure Franko je padel v pfvi vožnji. ■ ' ' V ženskem slalomu (Ošven. nad Ravnami) pa je bila najuspešnejša ‘Anja Zavadlal, ki je bila najhitrejša v obeh'spustih. Zanjo je to tretji državni naslov. Danes bosta na vrsti mdški slalom in ženski veleslalom. VRSTNI,RED v VELESLALOM (moški); 1. Strel 2,25”87i 2.: Križaj 2,26”47; 3. Čiž-man 2’27758. SLALOM; (ženske); 1. Zavadlal 1’41”86; 2. Tome 1'43"35: 3. Leskovšek 1'44”46. COPPER MOUNTAIN - Phil Mahre in Tamara McKinney sta zmagala na ameriškem državnem prvenstvu v slalomu. LENINGRAD — Norvežan Jan Lindval je na svetovnem prvenstvu v smučarskih tekili zmagal na razdalji 50 km. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Knut Aaland, tretji je bil Sovjet Juri Burlakov, četrti pa Američan Bil Koch. ki po petih preizkušnjah tudi vodi na skupni lestvici. KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Proti Sibenki so zgubili samo s točko razliko Olimpija — Šibenka 89:90 (51:49) OLIMPIA: Moffardin, Blaznik, Brodnik 22. Polanec 16, Hauptman 10, Todorovič 3, Vilfan 2, Šantelj 11. Vujačič 25, Mičunovič. V sinočnji tekmi 21. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Olimpija za en sam koš zgubila proti šibenki. ki si je tako zagotovo izborila končno prvo mesto ob regularnem delu prvenstva. Tekma v Tivoliju je bila vseskozi izenačena, na koncu pa jo je odločil Dražen Petrovič, ki je štirikrat zaporedoma zadel koš in je bil s 27 koši tudi najboljši pri gostih. Pri Olimpiji pa se je gotovo poznala odsotnost Vilfana, ki ima poškodovan gleženj in je igral le dve minuti. RADIO «Veselo popoldne* V jutrišnji oddaji «Veselo športno popoldne*, ki je na sporedu jutri od 15. do 17. ure, bo poleg športno-medicinske rubrike, kvizov ter ostalih rubrik, na programu tudi pogovor z odbornico ŠD Kontovela Jano Ban. iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiutitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitumiiiiiiuiit ODBOJKA MEDNARODNI TURNIR BORA Sarajevčani boljši Bor JIK Banka — Željezničar (SA) 1:3 (15:9, 12:15, 11:15, 14:16) BOR JIK BANKA: Plesničar. Marušič, Pečenko, Batič, Bitežnik, Stančič, Korbo, De Walderstein, Škabar. Budin. ŽELJEZNIČAR SARAJEVO: Ra-gus, Perič. Pegič, Pupovac, Bukva, Sekulič, Suletič, Kahvedžič, Voloder, Duspara, Helač. Prva tekma mendarodnega moškega turnirja med Borom JIK Banka in Željezničarjem iz Sarajeva se je končala z zmago bostov. Ne glede na poraz pa so borovci odigrali, če že ne najboljšo, prav gotovo eno najboljših letošnjih tekem, le škoda, da je v najbolj kritičnih trenutkih vseh treh izgubljenih nizov najbolj pešal sprejem. Ekipa Bora JIK Banke pa je pokazala naj več ji napredek v obrambi, saj so fantje reševali izredno močno tolčene žoge in tudi plasirane niso padle na tla, kot na dosedanjih prvenstvenih tekmah. Domačini so zaigrali najbolje v prvem nizu, katerega so razmeroma lahko dobili in to največ po zaslugi odličnega Plesničarja, ki je bil nezadržen v napadu in še bolj zanesljiv v obrambi in to predvsem v bloku. V nadaljevanju pa so gostje zai-grail bolj zbrano in njihovo najmočnejše orožje je bil servis. Veliko so jih zgrešili, a obenem tudi prav s servisom dosegli precej točk oziroma onemogočili nasprotniku dobro organizacijo napada. Kljub temu so bili vsi seti precej izenačeni. O tem priča razlika v osvojenih točkah med nasprotnikoma, saj so gostje o-svojili samo tri točke več. (G. F.) PLAVANJE Na 400 m prosto Svetovni rekord V. Saljnikova MOSKVA — Sovjet Vladimir Salj-nikov je poskrbel še za en velik podvig. Na 400 ni prosto je izboljšal svoj rekord od 3’49”57 na 3’48”32. DIEMTIGTAL (Švica) — Na državnem švicarskem prvenstvu je v veleslalomu zmagal Max Julien pred Thomasom Burglerjem, Jolom Gas-pozom in Jacquesom Liithyjem. umi 11II |<11 m m Ml III m I m III lin n I >■! ................ ODBOJKA SINOČI V NABREŽINI V ŽENSKI B LIGI Sokolu Meblo izredno pomembni točki Doma je zasluženo in zanesljivo premagal moštvo Conegliana Veneta Sokol Meblo — Volley Conegliano 3:0 (15:4, 15:5, 15:5) SOKOL; Pesaressi, V. in G. Le-giša, Antoni, Kralj, Mervič. Sokolice so v tekmi s Cervigna-nom izbojevale prepričljivo zmago, mnogo lažje kot je bilo pričakovati. Razen požrtvovalne igre v obrambi niso namreč mlade gostinje pokazale nič takšnega, kar bi utegnilo iztiriti domačinke. Nabrežinke so nasprotnice strle že z zelo učinkovitimi servisi, svojo premoč pa so uveljavile tudi ob mreži, kjer je prišla do izraza neizkušenost ekipe iz Cervignana. Če so sinočnje nasprotnice razočarale in potrdile, da so morda najresnejši kandidat za izpad v nižjo ligo, pa je treba tudi pripomniti, da so sokolice igrale zelo zanesljivo, samozavestno in brez napak. Sinočnja zmaga, tudi zaradi svojega obsega, pomeni za Sokol Meblo pomemben korak na poti k obstanku v ligi. d P8 Kontovclcev, ki so prikaza so m0, *gr°> v drugem polčasu te t)ai ^abrežinci odpravili nekatc-v?jili naPake in zasluženo os-l'*iho , 1aS°. Pri tem naj še orne-24li ‘| a s° tudi Kontovelci poka-Lteišni!L-napredek v primerjavi s bt° isr šmarni. Pohvalili bi do-Dewtak pri Sokolu ter °Veiu jjjj nastop Trečiča pri Kon- (Jl^ St*Ha Azzurra 76:39 ‘fc^arc 27 (5:9), Tavčar, 4 (2:2), Žerjal, Smotlak, premalo borbeno ...........H,.,,,.. .............................. .................................................................. m DANES V NOGOMETNIH AMATERSKIH LIGAH Čeprav je pustno obdobje mimo, imajo tudi ta teden vsi naši trenerje težave s postavami posameznih moštev. Nekateri prav zaradi pusta niso redno trenirali. Nekatere pa pestijo poškodbe, mnogo pa jih je zbolelo za gripo. Zato so ta teden trenerji precej previdni in tudi zaskrbljeni. Prav zaradi tega, kot so nam 'povedali, utegne v zadnjem trenutku priti do nekaterih sprememb. 1. AMATERSKA LIGA Vesna (13 točk) S. Canzlan (18) Verjetna postava VESNE: Bub-nich. Zucca, Acquavita (Perissutti), Somma, Pribaz, Jerman, Bruno, Sedmak, Ludvig, Pipan, Candotti, Sodomacco. Izključen: Starc V prvem delu: S. Canzian . Vesna 0:1. Strelec: Starc. 2. AMATERSKA LIGA Zarja (17) Muggesana (27) Verjetna postava ZARJE: Puzzer, Grgič, Tognetti, Franco (Macor), Bencich, Križmančič, Gatta, Udovi-cich, D. 'onda, Sossi, Ražem (E. Fonda). Poškodovan: Novel V prvem delu: Muggesana - Zarja 0:0. Gaja (7) Primorje (22) Verjetni postavi: GAJA: Kante, M. Rismondo, Kak, Gabrielli, B. Rismondo. Vrše, MiUč, M. Grgič, B. Grgič, Kralj, Pečar, Salvi, Gojča. Izključen: R. Križmančič PRIMORJE: Adamič, S. Husu, Štoka, Angileri, Samese, Caharija (Bezin), Antoni, VidaU, Rustja (Sardoč), W. Pertot, W. Husu. Izključena:, Di Benedetto in Borto-lotti. Poškodovani: G. Husu. V. Pertot, Micor, ZoUia. V prvem delu: Primorje . Gaja 3:0. Strelci: Di Benedetto iz 11-me-trovke, ZoUia, Vidali. Kras (22) Isonzo (20) Verjetna postava KRASA: Coroni-ca, Sugan, MiUč (Gnesda), Škabar, ViUalta, Puntar, Blažina (Spataro), Klun, Ferfolja, Olivo, Košuta. Izključen: Samec V prvem delu: Isonzo - Kras 0:0. 3. AMATERSKA LIGA S. Vito (17) Primorec (23) Verjetna postava PRIMORCA: Leone, Marko Kralj, I. Kralj, Bruni, Križmančič, W. MUkovich, E. Kralj, Finessi, Dettori, Ritossa, I. Milkovich. Poškodovana: Mauro Kralj in Lu-gnan. V prvem delu: Primorec - S. Vito 2:1. Strelci: Palermo, Mule iz 11-me-trovke, I. Milkovich. Breg (18) Barbarians (1) Verjetna postava BREGA: Panico-ni, Rodella, Tul, Pinzin, Pavletič, Dazzara, Kraljič, Mondo, Albertini, Azzolin, Strnad. Zubin. Grisonich. Poškodovan: Zonta Izključena: Peroša in Jež V prvem delu: Barbarians • Breg 1:4. Strelci: Pinzin, Cošlovich, Mondo, Strnad, Grisonich. (B.R.) ŽENSKA C-1 LIGA Sloga — Virtus 0:3 (3:15, 5:15, 12:15) SLOGA: čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Malalan, Suzana in Valentina VidaU. To je bil vsekakor najslabši letošnji nastop Sloge. Virtus je so-tid.na in homogena ekipa, vendar vse prej kot nepremagljiva. Žal pa so slogašice zaigrale tokrat zelo apatično in nemotivirano in grešile zlasti pri sprejemu, kar je seveda onemogočilo nadaljnjo igro. Sloga je koUkor toliko dobro zaigrala v tretjem nizu, ko so gostje že vodile z 12:5, kar pa so naše igralke Danes mednarodni turnir v Dolini Ker sinoči ni bilo prvenstvenih tekem v C-2 Ugi je Športno društvo Breg za svoje igralke priredilo mednarodni odbojkarski turnir z dokaj kakovostno udeležbo. Poleg domače šester-ke bodo namreč v doUnski telovadnici nastopile še igralke Bora Interenurope, ljubljanskega Partizana, Viča in novogoriškega Merkurja. Obetajo se dokaj izenačeni in zato privlačni boji. SPORED Breg - Bor Intereuropa Partizan Vič - Merkur finale za 3. mesto finale za 1. mesto 9.00 10.00 11.00 12.00 pokazale, je bilo vsekakor premalo, da bi lahko iztrgale povoljnejši izid. (Inka) OMA Olympic — Monsellce 3:1 (14:16, 15:7, 15:3, 15:0) 1. MOŠKA DIVIZIJA Capriva — Juventina 0:3 (7:15, 7:15, 7:15) JUVENTINA: Zavadlal, Cej, Malič, Devetak, Vogrič, Juren, Brajnik, Krpan, Bensa, ŠuUgoj, Paulin. Druga ekipa ŠD Juventina, ki nastopa v prvenstvu prve divizije^ nam je pripravila pravo presenečenje. Zmagala je kar v gosteh proti Ca-privi s čistim izidom 3:0. Ta tekma je bila odložena, tako da so v tem tednu mladi juventinci igraU s tepi moštvom že dvakrat. Prejšnji torek so v okrnjeni postavi izgubiU s 3:2, tokrat pa zmagali, ter osvojili zlata vredni točki. Ekipa, ki je sestavljena v glavnem z igralci, ki nastopajo v prvenstvu dečkov, je tako osvojila tretje mesto na končni lestvici in si pridobila možnost igranja v skupini najboljših, ki se potegujejo za napredovanje v D Ugo. (Ivan Plesničar) VM — Bor 3:2 (11:15, 17:15, 12:15, 15:13, 15:6) BOR: Krebel, Filipčič. Gombač, Kralj, ItaUano, Kalc in Jablanšček. Proti drugouvrščenemu VM so borovci spet doživeli tesen poraz, podoben onemu, ki so ga utrpeU v prvem delu prvenstva. «Plavi» so se dobro in srčno boriU, izkazala pa sta se tudi mlada Kalc in ItaUano, ki sta nadomeščala neka-te standartne igralce. Po zelo izenačeni igri so borovci pravzaprav popustili šele v petem setu, ko jim je zmanjkalo moči, kar je najbrž posledica . pomanjkanja zadostnega števila'.treningov. Porazu je,bržkone botrovalo tudi veliko število zgrešenih servisov. (D. K.) «UNDER 15» ŽENSKE OMA - Bor 0:2 (3:15, 2:15) BOR: Foraus (k), Bandelj, Valenčič, Požar, Centazzo, Ukmar in Legiša _ V pičUh dvajsetih minutah, koUkor je trajal mestni derbi med OMA in Borom, so slovenska dekleta prepustila gostiteljicam samo pet točk. Ta podatek pravzaprav zgovorno priča o razliki med ekipama, da kaj več o tekmi res ne bi mogU povedati. Kvečjemu to, da je tudi prvenstvo «under 15» — kar se tiče kvalitete udeležencev — res skromno, kar žal velja za skoraj vsa mladinska prvenstva na Tržaškem.- PRVENSTVO «Z&R» Sokol — Servolana B 30:56 (12:28) OSTALA IZIDA Borac - Partizan 101:115 Radnički - Zadar 83:95 DANAŠNJI SPORED Cibona - Crvena zvezda (TV ob 17. uri), Kvarner - Budučnost, Bosna r Jugoplastika. V PRVENSTVU A-l LIGE Tržaški Bic danrs pr«d odločilno tekmo V prvi italijanski košarkarski Ugi A-l bodo košarkarji tržaškega Biča gostili Carrero iz Benetk, ki jo trenira Aca Nikolič. Moštvi imata enako število točk na lestvici, tako da je zmaga za ene in za druge zelo dragocena v borbi za obstanek. Srečanje med Bicom in Carrero bo posredno prenašala tudi tretja italijanska televizijska mreža ob 22.30. Goriški S. Benedetto pa se bo v gosteh spoprijel z moštvom Honkyja. Tudi za Goričane velja enako kot za Tržačane. DANAŠNJI SPORED (17.30) Latte Sole - BiUy; Cagiva - Sca-volini; Binova - Berloni; Cidneo -Sinudyne; Lebole - Ford; Honky -San Benedetto; Bic - Carrera. Peroni — Bancoroma 85:90 Cover Jeans - Benetton 79:71 SMUČARSKI TEK Vanzctta prvi med elan Graji (Jug.) med mladinci FORNI DI SOPRA — Na mednarodnem tekmovanju «3 C» v smučarskih tekih v Forni di Sopra je med člani zmagal ItaUjan Giorgio Vanzetta, ki je prehitel rojake Plo-nerja, Deola. Polvara in Carrara. Med mladinci pa je bil najhitrejši Jugoslovan Sašo Grajf, ki je se je uvrstil pred Francozom Michelom Wehreyem. Na tekmovanju, ki se zaključi danes z moško štafeto 3x10 km in žensko štafeto 3x5 km, sodeluje več kot sto predstavnikov iz osmih držav (Jugoslavija, Španija, Francija, Anglija, Švica, ZRN, ČSSR in Italija). Ker je v Leningradu istočasno na sporedu svetovno prvenstvo, so v Forni di Sopra dopotovale B reprezentance. ODBOJKA CSKA evropski klubski prvak PARMA — že dan pred koncem finalnega turnirja si je moskovska CSKA zagotovila naslov evropskega klubskega prvaka. Sovjeti so namreč s 3:0 premagaU francoski Cannes. Francozi so se sicer srčno boriU. a kaj več kot častnega poraza jim ni uspelo iztržiti. V drugem srečanju dneva je domači Santal po štirih setih igre odpravil Špance Son Amara. Tudi v tem srečanju Santal ni zadovoljil, saj se je moral pošteno potruditi, preden je strl odpor žilavih, a tehnično slabših nasprotnikov. IZIDA 2. DNEVA CSKA - Cannes 3:0 (15:9. 15:11. 15:7) Santal - Son Amara 3:1 (15:5, 15:8, 12:15, 15:9) LESTVICA CSKA 4, Santal in Cannes 2, Son Amar 0. OBVESTILA ŠZ Bor — atletska sekcija sporoča, da bo v sredo, 23. t.m., ob 19. uri seja odbora atletske sekcije. * * * ZSŠDI obvešča, da bo zaradi okvare odpadel plavalni tečaj v Lipici jutri, 21. februarja. * * * ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 22. februarja, na sedežu v Ul. Malta 2 seja teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 24. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj». uiiiimiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiHmimuiiiiiiiiiiiiiiKiniiiiKiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiHiiM 1 DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 20. FEBRUARJA ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, v telovadnici Mor-purgo: Nuova Pallavolo Trst - Bor ŽENSKI MEDNARODNI TURNIR ŠD BREG 9.00 Breg - Bor Intereuropa: 10.00 Vič Partizan - Merkur Nova Gorica, sledita tekmi za 3. in 1. mesto MOŠKI TURNIR ŠZ BOR 10.00 v Trstu, «1. maj»: Izola - željezničar Sarajevo; 11.30: Bor JIK Banka - Izola SMUČANJE «5. POKAL SKDANC* 10.00 v Forni di Sopra: tekmovanje za 3. slovensko zamejsko prvenstvo v veleslalomu NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - S. Canzian 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Muggesana: 15.00 v Trebčah: Gaja - Primorje; 15.00 v Repnu: Kras - Isonzo 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v DoUni: Breg - Barbarians: 10.30 pri Sv. Sergiju: S. Vito - Primorec; 15.00 v Sovodnjah: Sovod-nje - Medea; 15.00 " štandrežu: Juventina - Piedimonte; 15.00 v Koprivi: Capriva - Mladost. NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo) 10.30 v DoUni: Breg - Itala NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prvenstvo) 8.30 pri Sv. Ivanu: Montebello -Primorje NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja - Roiane-se: 10.30 v Trebčah: Primorec -Campanelle; 12.30 na Opčinah: S. Andrea - Vesna ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Portuale; 10.30 v Repnu: Kras . Costalunga KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu: KontOvel - Bor Radenska: 11.00 v Repnu: Polet -CUS MLADINCI 11.00 na Opčinah: Polet - Stella Azzurra «PROPAGANDA» 9.30 na stadionu «1. maj»: Bor s Inter 1904. JUTRI PONEDELJEK, 21. FEBRUARJA ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 21.15: Sovodnje - Corridoni «UNDER 15» - ŽENSKE 17.15 v Gorici, Kulturni dom: Dom ; - Sovodnje. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubija"0 Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu. OO.UUU lil. ril IUIILIII I ....... sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseo ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije -kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 20. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska j IZTT I Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Lucijo Štoka darujeta Dora in Bruna Soban 20.000 lir. V spomin na Lucijo Magagna vd. Stoka daruje Marija Sedmak vd. Set-timo 10.000 lir. V spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir. Ob drugi obletnici smrti Franca Stančiča daruje Angela Sedmak 20.000 lir. Za SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Ob 39. obletnici smrti brata partizana Draga Štoke daruje Vida Štoka por. Babič 10.000 lir. V spomin na svojo mamo Lucijo Magagna - Stoka daruje sin Luciano 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA V spomin na Ernesta Vecchiettia-Starca darujeta Mario in Dragica Caharija 20.000 lir. Nosilci krste Ernesta Starca darujejo 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ LONJERJA Ada čonč (Ljubljana) daruje 500 ND. Namesto cvetja na grob Brune Nanut - Pečar darujeta Milka in Nando Lavrenčič 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca darujejo Marija Ščuka vd. Colja (Sežana) 10.000 lir, Marica Ščuka (Pliskovica) 5.000 in Milena Šušteršič (Trst) 5.000 lir. V spomin na Ernesta Vecchiettia-Starca darujeta Magda in Marjan Bukavec 20.000 lir. V spomin na Ladija Vodopivca darujeta Štefka in Nereo 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Ladija Vodopivca daruje Elda Doles 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. Namesto cvetja na grob Vladija Vodopivca darujeta Stanko in Tatjana Starec 20.000 lir za SKD Bar-kovlje. V spomin na Ladija Vodopivca daruje Milan Bolčič 10.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Maro Ferjančič, Nevino mamo, daruje Milan Bolčič 10.000 lir za Društvo slovenskih u-pokojencev. V spomin na pok. Pino Barič vd. Švab darujejo Fani Sferza, Marija in Zora Pertot, Ofelia Renzi, Pina Krečič, Lidija Besenghi in Milka Malek 35.000 lir za SKD Barkovlje. Ob obletnici rojstva svojega pok. očeta daruje Magda Maver z družino 10.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Ludvika Trampuža daruje Cilka Trampuž 15.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ernesta Vecchiettia daruje Anica Kralj 10.000 lir za amaterski oder Jaka Štoka. Ob šesti obletnici smrti dragega očeta daruje Manica z družino 30 tisoč lir za Godbeno društvo Nabrežina. Pavla Petrovič daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob bratranca Janka Fonde daruje Ivanka Križmančič 50.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. V spomin na Ladija Vodopivca darujeta družini Cerniani 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na padlega brata Ivana daruje Jožko Batič 5.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa, 5.000 za kriško godbo, 5.000 za moški zbor Vesna in 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca daruje Aleksij Pertot z družino 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca - starejšega darujeta Jure in Elvi Slokar 25.000 za SKD Barkovlje in 25.000 lir za Slovensko skupnost - sekcija Barkovlje. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca - starejšega darujeta Jule in Vida Slokar 25.000 tir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za Slo vensko skupnost - sekcija Barkovlje. V spomin na Marijo Ferjančič daruje Albina Bavčar 10.000 lir za KD Ivan Cankar. V spomin na Lojzko Podgornik daruje Albina Bavčar 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na drago mamo Lucijo Magagna vd. Stoka daruje sin Luciano 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa, 50.000 za ŠD Mladina, 50.000 za pevski zbor Vesna, 50.000 za godbo Vesna in 50.000 lir za ŠD Vesna. Člani pustne blagajne darujejo 250.000 lir za ŠD Adria. V spomin na Lucijo Magagna vd. Stoka darujejo kolegi sina Luciana 100.000 lir za Center za rakasta o-bolenja. V spomin na Mirota Vodopivca daruje Meri 50.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina Lucije Ma ganja vd. Stoka darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Jakoba Mršnika da rujeta Marija in Olga Mevlja 10 tisoč lir za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja za Tržaško o-zemljo. V spomin na pok. Pino Barič vd. Švab daruje družina Pasinati 10 tisoč lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina Nevine mame pok. Marije Perhavec vd. Ferjančič darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V spomin na brata Franca Dane-va daruje sestra Anica 25.000 lir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za cerkev v Barkovljah. Gojenci glasbene šole pihalnega orkestra Breg iz Doline in Krogel j, ki so na pustni ponedeljek igrali po vasi darujejo 200.000 lir za omenjeni orkester. Namesto cvetja na grob Guida Contija daruje učno in neučno o-sebje osnovne šole Ivan Grbec -Skedenj 50.000 Ur za omenjeno šolo. V spomin na Guida Contija darujejo družine Brazzani in Bradassi 30.000 lir za ženski pevski zbor Ivan Grbec - Skedenj. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca - starejšega darujeta Ladi in Jurij Vodopivec 100.000 luža SKD Barkovlje in 100.000 Ur za Društvo Slovencev miljske občine. Na Kraškem pustu daruje A. J. 20.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Marije Perhavec - Ferjančič daruje Ivanka Wilhelm 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V spomin na pok. Nerino Rustja in Lucijo Magagna vd. Stoka daruje Vida Gerlanc - Mennucci 10 tisoč lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Franca Danielija darujeta Marija in Zofija Kriščak 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na dragega Ladija Vodopivca darujejo Marčela, Vera in Savi 20.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob par. Ernesta Starca daruje Nada Kemperle 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 10.000 lir za pevski zbor Va-siUj Mirk. V spomin na Ernesta Starca daruje Anica Kralj 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V počastitev spomina drage matere Lucije Štoka daruje sin Luciano 50.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na Zofijo Kante daruje Srečko Verša 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na pok. Ernesta Starca darujeta Marija in VasiUj 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Nosilci krste Lucije Magagna vd. Stoka darujejo v njen spomin 25 tisoč Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Ernesta Starca darujejo družini Blažina in černjava 30.000 Ur ter Marija Kalc 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na pok. Marijo Špan-ger in Lucijo Stoka darujeta Zofka Kaun in Miranda 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Ernesta Starca darujeta Miranda in Renato Bla-žon 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Nosilci krste Ernesta Starca darujejo v njegov spomin 30.CC0 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Lucije Stoka in Ernesta Starca daruje Marica Trobec 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Kuret - Sivitz daruje Viktorija Kralj 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. Lidia in Gabrijela Čuk darujeta 25.000 ter Ivanka Možina 10.000 Ur za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. Namesto cvetja na grob Pepija Ugrina darujeta Dora in Walter Ota 10.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Pepija Ugrina daruje družina Mauri (Boršt št. 149) 10.000 Ur za ŠD Breg. V spomin na Pepija Ugrina darujeta Sonja in Severin Kozina 20 tisoč lir za pevski zbor F. Venturini. Namesto cvetja na grob Guida Contija darujejo uslužbenci Delavskih zadrug 110.000 lir za Skupnost družina Opčine in 110.000 za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na pok. Ladija Vodopivca darujejo Olga in Anton Pertot 10.000 lir in Mara Luxa 10.000 Ur za nakup klavirja za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca darujeta Neva in Aldo Štefančič 10.000 Ur za nakup klavirja za SKD Barkovlje in 10.000 Ur za TPK Sirena. V isti namen darujeta Štefi in Mario Bratina 10.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje in 5.000 Ur za TPK Sirena. Dora Cok daruje 10.000 Ur za nakup klavirja za SKD Barkovlje V počastitev spomina dragega Ladija Vodopivca daruje Zora Nardin 20.000 Ur za SKD Barkovlje. V spomin na dragega prijatelja Ladija Vodopivca darujejo Gigi Bri-šček, Romano Tomadin in Rudi Kovačič 60.000 lir za SKD Bar kovlje. V počastitev spomina dragega prijatelja Ladija Vodopivca daruje Angel (Nino) Turk 15.000 Ur za SKD Barkovlje. V počastitev spomina ob obletnici smrti Tonči Turkove daruje Angel Turk 25.000 lir za SKD Bar kovlje. V počastitev spomina dragega Ladija Vodopivca darujejo Rafko, Saško, Marjuči in Olga 35.000 Ur za SKD Barkovlje. V počastitev spomina Ludmile Vitez por. Umek daruje Izabela Ar-ban 10.000 Ur za barkovljanski pev-ski zbor. V počastitev spomina mame Lidi je Podgornik daruje Izabela Arban 10.000 lir za SPDT. V spomin na gospo Marijo Perhavec vd. Ferjančič daruje pod- jetje REŠIM 100.000 lir za Dijaško matico. Namesto venca na grob Guida Contija darujejo starši in učitelji otrok otroškega vrtca v Skednju in osnovne šole Ivan Grbec 92.500 lir za KD Ivan Grbec in 92.500 Ur za dom Jokoba Ukmarja. V spomin na Lojzko Podgornik daruje Inči Pečar 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na pok. Lucijo Magagna - Stoka daruje sin Luciano 50.000 lir za amaterski oder Jaka Štoka. Namesto cvetja na grob Lucije Stoka darujejo Dinči Gorup 10.000 in Lucianovi prijatelji 60.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na svojo drago mamo daruje Luciano Štoka 50.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Lucijo Stoka daruje družina Ernesta Daneva 20.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Ladija Vodopivca darujeta Lida in Glauko Turk 30.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Vladita Vodopivca darujeta Milko in Valerija MiUč 10.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje. V spomin na g. Maro Ferjančič daruje Mari Kobal 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Nosilci krste Lucije Stoka - Magagna darujejo 25.000 Ur za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivec darujeta Marija in Emi-Ujana Martelanc 10.000 br za nakup klavirja za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Zofije Klarič darujeta Valerija in Marica Gruden (Nabrežina) 15.000 lir za SKD Igo Gruden. V spomin na brata Franca in Milko Vitez daruje Tončka (Bane) 10 tisoč Ur za Mladinski krožek Bane. BENEŠKI DNEVNIK Pred dnevi v Špetru Slovenov predkongresna skupščina KPI Na skupščini sprejeli resolucijo o slovenski manjšini, ki jo bodo predstavili pokrajinskemu kongresu KM V prejšnjih dneh je imela sekcija KPI iz Špetra Slovenov svojo predkongresno skupščino, na kateri so izvolili delegate, ki bodo so-delovaU na bUžnjem pokrajinskem kongresu KPI v Vidmu. Predkongresne skupščine v špetru Slovenov so se udeležili tudi delegati drugih občinskih sekcij Nadiških dolin. Poleg splošnih tem, o katerih so komunisti razpravljali v pripravljalnih diskusijah na 16. vsedržavni kongres partije (mednarodna vprašanja, demokratična alternativa, razvoj interne demokracije) so se lotili komunisti Nadiških dolin specifičnih deželnih in predvsem krajevnih vprašanj. V zadnjih letih je bilo opaziti v teh krajih rast KPI ob volilnih preizkušnjah, in to gre predvsem pripisati dejstvu, da se je znala partija bolje zakoreniniti z družbo in se je začela resno spoprijemati s težavnimi vprašanji, ki tarejo tukajšnjega človeka. Komunisti menijo, da bi morali v tem pogledu najprej rešiti problem zaposlitve v teh krajih. V tovarnah bližnje Furlanije je vse manj prostora, delovnih mest, za ljudi iz Nadiških dolin zaradi vse globlje gospodarske krize. Zato se postavlja vprašanje kako dobiti nova delovna mesta za mlade in predvsem za ženske. KPI ugotavlja, da bi lahko v tem pogledu uporabili že obstoječe zakone in finančne instrumente. V Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM stanovanje veUko 100 kv. metrov v Ul. Coraneo. Zamenjam tudi s hišo na Krasu ali večjim stanovanjem — doplačilo. POROČNE PONUDBE! Ste sami. ločeni, vdovi? Na razpolago vam je pomembna organizacija — Iščemo se — Trst — Cerchiamoci! Telefon 64894. KAMPING pri Fernetičih zaposli 50-letnega delavca za splošno čiščenje (vključno s sanitarijami j, vzdrževanje bungalovov, manjših mizarskih, hidravličnih in pleskarskih del ter električnih popravil. Telefonirati jutri, na štev. (040) 910875 PRODAM fiat 128 šport 1300 rumene barve letnik 1973 v dobrem stanju. Telefonirati po 19. uri na št. (040) 827-792. PRODAM frezo simplex L 10, motor lombardini L 530 diesel, doba eno leto v odličnem stanju. Telefon 040/200-982. PRODAM prikolico elnagh doba dve leti, dolgo 3,80 v odličnem stanju. Telefon 040/200-982. PRODAMO najboljšemu ponudniku kmečko hišo v zgoniški občini potrebno popravil. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. (040) 751-684. IGNAC Strain Mačkolje - Križpot je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Felice Krašovec v Ricmanjih. Toči belo in črno vino. PRODAM prikolico za čoln v odličnem stanju znamke ellebi 300 z opravljenim tehničnim pregledom za dobo 5 let. Telefon 040/225654. PRODAM fiat 127 prevoženih 77.000 km v dobrem stanju. Telefon 040 -227284. V BLIŽINI Trga Oberdan sem izgubila plastično vrečko s pustnimi o-blekami. Najditelja prosim, da telefonira v popoldanskih ali večernih urah na št. 040/757777. NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in parkirni prostor. Telefonirati na št. 040/212982 v opoldanskih in večernih urah. KROJAČNICA Košuta, Drevored D’Annunzio 11 — Trst, razprodaja blago za moške in ženske obleke, suknjiče, plašče, zimske kostime (tailleur), hlače in krila, ki jih kroji po meri. PRODAM avto polo volkswagen 900, letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890. PODJETJE Malalan - Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxoro Za informacije tel. 211043. NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*, Tržič, Corso del Popolo 45, nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk. OPRAVLJAM pleskarska dela in nu dim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307. OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj. OSMICO je odprl Anton Gombač, Lo-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico. OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino. PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*. PrhpnrnjlP en DIJAŠKO MANCO ORVISI bogato Izbira vsakovrstnih Igrač TRST — UL PONCHIELLI 3 Pelliccvria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI -seb vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST ■ Vlale XX settembre 16 Tel. 796-301 ta sklop spadajo državni zakon št. 828, osimski sporazum in deželni razvojni načrt, ki bi jih morali krajevne skupnosti in mestni upravitelji dodobra izkoristiti. Poglavitni element politične razprave v Beneški Sloveniji ostaja še vedno vprašanje slovenske manjšine. Komunisti Nadiških dolin so v tem pogledu sprejeli resolucijo, ki jo bodo predstavili pokrajinskemu kongresu KPI. V njej komunisti u-gotavljajo, da so v zadnjem času druge politične sile zmanjšale svojo pozornost do vprašanj slovenske manjšine. KPI v resoluciji nadalje meni, da predstavlja zaščita slovenske manjšine element demokracije znotraj italijanske družbe in zato zahteva naj se čimprej sprejme zaščitni zakon, ki naj v krajevnem merilu omogoči obstanek manjšine na teritoriju z boljšimi gospodarskimi in stanovanjskimi pogoji. Skupščina je nato sprejela kongresni dokument KPI z enim samim vzdržanim glasom, nakar so bili izvoljeni štirje delegati za videmski pokrajinski kongres. Gospodarski ukrepi ogrožajo zaposlovanje žensk Vladno gospodarsko politiko, ki je vzbudila toliko negodovanja in privedla delavce spet na ulice, o-stro obsoja tudi ženski koordinacijski odbor pokrajinske enotne sindikalne zveze, ki ugotavlja, kako ogrožajo predvideni ukrepi, zlasti na področju zdravstva in socialne oskrbe, zaposlovanje žensk. Še posebej določila glede porodniških dopustov silijo ženske k izbiri med zaposlitvijo in materinstvom. Zato, poudarja koordinacijski odbor, se je treba boriti ne le za ustreznejšo gospodarsko politiko, temveč tudi za ohranjanje civilnih pravic, izbojevanih v zadnjih letih. Protesti v zvezi ur» Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL pa tudi šolski ravnatelji, učno osebje in slušatelji tečajev «150 ur* so v tiskovnem sporočilu ostro protestirali zaradi zamud, s katerimi pokrajina razdeljuje denarna sredstva, ki jih je nakazala dežela v smislu zakona 10 - 1980. Sredstva za tečaj v učnem letu 1981/82 so bila na primer razdeljena šele ta mesec. Neprestano »mencanje*, ko gre za o-dločitve, in nenehno zvračanje odgovornosti drug na drugega med pokrajino in šolskimi okraji, je še rečeno v sporočilu, spravljata celo v nevarnost nadaljevanje omenjenih tečajev. PRODAM traktor Zetor 4911 s kabino — star 3 leta — delovnih ur 1140 — dobro ohranjen. Stenovec - Verje 47 - 61215 Medvode. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153. Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za pokrajino PIŠE: 1 gospodinjska pomočnica; za pokrajino RAVENNE: 2 inženirja - strokovnjaka za izkop in predelavo kovinskih rud za pokrajino MILANA: 1 mehanik, 1 tehnik za mehansko stroko in načrtovalec. za pokrajino MATERE: 1 strokovnjak za «pizzo»; za VELIKO BRITANIJO: 1 pihač steklenih znanstvenih naprav, za pokrajino BRESCIA: 6 hotelskih sobaric za FRANCIJO: tehnike za informatiko sistema CADE Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo št. 46/1 - soba št. 9. THE BRITISH SCH00L V TRSTU ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6 POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26.9.1977 Edini pooblaščeni center v Furlaniji • Julijski krajini za UNIVERSITY OF CAMBRIDGE Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik OBVEŠČA: 1. Potek roka za vpis v »First Certificate of English*, «Pro-ficiency» in «Diploma», junijski rok 1983. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote. 12. marca 1983. do 12. ure. 2. Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin. 3. Taksa za izpit za First Certificate (FCE), znaša 73.000 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša 83.000 lir. 4. There examinations are open on!y to candidates whose mothertongue is not English. FCE has got no officlal recognition. CPE is recognised by nearly ali British Universities as the equivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special tests of English tor foreigners at this level (JMB Test, TOEFL etc.). Za nadaljnje informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brown — Cambridge Local Secretary British School — Ul. Torrebianca št. 25, tel. 69140 - 69453. Služba javnega obveščanja British School v Trstu Kosmina Sergij vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CASTOR - ARIST0N NABREŽINA CENTER Telefon 200123 NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT PRAGA — PLEČA — POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA — MESNE DELIKATESE — SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE-" SUROV PRŠUT — SPECK — PREKAJENA REBRCA — PRA1A - SVINJSKA MEČA NOV PRODAJNI CENTER INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d’Qro (Dolga krona) URNIK: 9-13 — 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE DUICE grandi marche TEL. 82-03-34 VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI. MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost O Brezplačna dostava na dom ali na m# Ignis Candy Rex San Giorgio Ariston Bosch Blaupunkt Grundig Telefunken Metz Philips Sanyo Hitachi Inno-Hit Krups Hoover Braun Moulinen Girmi Singer ROLICN NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOSClCE SANITARIJE Br Ul. Baiamonti3-tel. m Edi modih ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Via foto-kino Ml kontaktne leče Ul. Buonarroti 4 (pr. Ul. Rossettl) rHSI Telefon 17-29 % POPUSTI OD 10 DO 30% na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Obv. občini 4.11.82 r .. iniifv, ‘ »m' Keramika Brunetta TRŽIČ - Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 Termopalex ogreva radlator|e vsr hiše 2 ognjem kamina: od 19.000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76—06—A106. Ventilpalex Kamin 8 toplim ventlliranii^ zrakom z de|ansklm donos od: 500 do 900 mVh Dobite ga lahko v verziji' 60—76—96.