DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Skupina delegatov za republiško skupščino je ob razpravi o osnutku republiške resolucije za leto 1987 podala naslednjo pobudo: »V zvezi z akcijo izgradnje 30.000 stanovanj za trg v SFRJ je potrebno takoj pristopiti k proučitvi določb republiške zakonodaje glede pridobivanja zemljišč, dokumentacije in raznih dovoljenj za gradnjo 3.700 stanovanj za trg, saj ob sedanjih pogojih ta družbena akcija nima realnih možnosti za uspeh« Na to pobudo smo prejeli naslednji odgovor: Glede na pobudo delegatov za gospodarsko področje 4. okoliš, Ljubljana-Šiška za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, da je potrebno takoj pristopiti k proučitvi določb republiške zako-nodaje glede pridobivanja zemljišč, dokumentacije in raznih dovo-Ijenj za gradnjo 3700 stanovanj za trg, zavzema Izvršni svet Skupš-čine SR Slovenije do pobude naslednje stališče: Zvezni izvršni svet je za pospešitev stanovanjske gradnje sprejel dne 7. 8. 1986 program izgradnje 30.000 stanovanj za trg. V okviru tega odpade na SR Slovenijo izgradnja 3700 statiovanj, ki bo potekala v okviru družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje kot je opredeljena v družbenem planu SR Slovenije in v Samouprav-nem sporazumu o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in Stanovanjskih skupnosti občin. V zvezi s pobudo delegatov menimo. da za uresničitev tega programa ni potrebno spreminjati republiške zakonodajc glede pridobivanja zemljišč, dokumentacije in raznih dovoljenj za gradnjo. Sistem pridobivanja zemljišč za gradnjo je urejen v prostorski zakonodaji (zakon o urejanju prostora, Uradni list SRS, št. 18/84; zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Uradni list SRS, št. 18/84 in 27/85; zakon o stavbnih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 18/84) v skladu z ustavo SR Slovenije, ki določa v 5. alinei drugega odstavka 186. člena, da delovni ljudje in občani v občini med drugim načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj. Po 324. členu ustave SR Slove-nije pa lahko zakon določi samo temeljna načela na področjih prostorskega urejanja naselij in urejanja in uporabe stavbnih zem-Ijišč, saj ta spadajo med področja, ki jih delovni ljudje in občani sicet samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samou-pravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Tako po 9. členu zakona o stavbnih zemljiščih pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino občina. Pri tem občina določi zem-Ijišča, namenjena za graditev objektov in naprav v svojem srednje-ročnem družbenem planu v skladu s svojim dolgoročnim planom. Po sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine sprejme izvršni svet občinske skupščine v skladu s sprejetimi planskimi akti občine in ob upoštevanju planov ustreznih samoupravnih organiza-cij in skupnosti program priprave prostorskih izvedbenih aktov, med katere spadajo tudi zazidalni načrti, ki jih nato sprejme občinska skupščina z odlokom. V navedeni prostorski zakonodaji je postopek za pridobivanje stavbnih zemljišč glede na prejšnjo zakonodajo že poenostavljen. Zahtevana dovoljenja in dokumentacija so zmanjšana na tisti minimum, ki zagotavlja smotrnost kompleksne graditve ter varuje splošne družbene interese na področju varstva kmetijskih zemljišč. V okviru priprav za spremembo zakona o razlastitvi bo proučena tudi možnost za skrajšanje časa pri pridobivanju zemljišč pozidanih z naseljenimi objekti, za katera prostorski izvedbeni načrt predvi-deva rušenje zaradi novih gradenj. V tem okviru bo proučena možnost, da bi razlastitveni upravičenec lahko pri upravnem organu za stanovanjske zadeve zahteval uvedbo postopka in izdajo odločbe zaradi izselitve Se preden postane razlastilvena odločba dokončna. Vendar pa zaradi preprečevanja nenačrtne in stihijske pozidave, ki ima za posledico zmanjševanje kmetijskih površin tudi nova zakonodaja zahteva, da pridobivanje stavbnih zemljišč poteka v skladu s sistemom družbenega planiranja in posebnostmi prostor-skega planiranja. Ob tem je potrebno poudariti. da je osnovni pogoj za hitro pridobivanje zemljišč potrebnih za stanovanjsko in tudi drugačno gradnjo pravočasno sprejeti občinski družbeni plan in na njegovi podlagi sprejeti prostorski izvedbeni akt. 10. seja zbora združenega dela, 23. decembra 1986 KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 6 - AVTOMONTAŽA VPKASANJE: Ali bo v kratkem urejena kolesarska steza od Djakovičeve, vključno z Verovškovo ulico do Plinarne? ODGOVOR: Vprašanje ni jasno postavljeno, ker iz njega ni razvidno, katera trasa med Djakovičevo in Verovškovo je predmet vprašanja. Ali je to podaljšek Djakovičeve proti obvoznici in do Verovškove, ali trasa od Djakovičeve po Goriški in Magistrovi do Verovškove. V srednjeročnem planu KSLO za obdobje 1986-1990 ni predvi-dena ureditev teh kolesarskih stez, ker tudi ni bilo zahtevka za vključitev v plan. V »kolesarski karti Ljubljane«, ki jo je izdal in založil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri IS SML v letu 1985 je nakazan predlog za kolesarske steze po zgornjem opisu, vendar bo izgradnja le-teh predmet naslednjega srednjeročnega obdobja, če se bo pokazala v okviru mesta Ljubljane potreba po izgradnji, predvsem pa, če bodo na razpolago zadostna finančna sredstva. Izgradnja teh stez je odvisna od predhodne izdelave dokumenta-cije in pridobitve potrebnega zemljišča ob že obstoječih cestah za razširitev in izgradnjo kolesarskih stez. Odgovor pripravila: ¦ . Komunalna skupnost Ljubljanskih občin 8. seja zbora KS, 23. december 1986 ,-,¦...... <• :¦• ¦¦ •¦ ¦':¦!¦¦ ~ i. - KS ZBIUE VPRAŠANJE: Kmetijska zadruga Medvode naj posreduje podatke o realizaciji odkupa semenskega in merkantilnega krompirja ODGOVOR: Posredujemo podatke o realizaciji odkupa krompirja ktnetijskih proizvajalcev, s področja KS Zbilje: MERCATOR Kmetijska zadruga Medvode sklepa letne koope-racijske pogodbe s kmetovalci ob koncu leta ali začetku leta za tekoče proizvodno leto. V obdobju december 1985 - februar 1986 smo z dvanajst kmetovalci s področja Zbilj sklenili pogodbo za odkup 69.000 kg krompirja (zgodnji, merkantilni. industrijski). Do 30. 12. 1986 smo od omenjenih kmetovalcev odkupili 64.094 kg seveda pa odkup letnika traja do 30. 5. 1987, saj nas pogodbe s kupci to zavezujejo, o čemer so kmetje seznanjeni preko pospeševalcev, komercialne službe zadruge ali preko samouprav-nih organov. Toda problem je drugje. V zadrugi ga dobro poznamo. V tem letu so kmetje bistveno težje prodajali krompir pod roko, mimo zadruge, saj je bila proizvodnja tudi v drugih predelih večja od pričakovane. Tako sedaj ne morejo prodati toliko krompirja. kot so ga proizvedli, za katerega se zadruga ni obvezala preko pogodb. Dolžnost zadruge je, da realizira pogodbe, in te tudj bomo. V kolikor se bomo dogovorili o predelavi krompirja, bomo odkupili tudi vse pogodbene količine. Sprašujemo se, kje so bili omenjcni kmetje v letu 1985-86, ko je pri nas primanjkovalo krompirja in so ga za večjo ceno prodajali mimo zadruge, čeprav so z zadrugo imclr sklenjene pogodbe. Torej, zadruga se bo v celoti držala. pogodb. kmetje pa se bodo morali sprijazniti, da s krompirjem v prihodnje ni dobro špekulirati. Na področju KS Zbilje ni proizvajalcev semenskega krompirja. KZ je do 30. 11. 1986 odkupila in tudi plačala ves semenski krompir - 205 ton, s tem, da ga ima preko sto ton na skladiščenju. - .. Odgovor pripravila: MERCATOR Kmelijska zadruga • Medvode Skupščina SR Slovenije Izvršni svet 23