Poitnino plačana e ootoctat DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE f> ST. 52 • 24. DECEMBRA 1954 • LETO XIII • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) XIV. plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije 0 thnacncm standarda Od vsakega posameznika je odvisno, kako hitro bomo napredovali in izboljšali svoj položaj nja, to je razdelitve narodnega dohodka, pravilna. V soboto, dne 18. t. m. so se Danes lahko s ponosom ugo- šitev teh težav vlaga naše vod-sestali člani Republiškega sveta tavljamo, da smo prav s sred- stvo velike napore in je tudi sindikatov Slovenije na svoje stvi, ki jih dajemo za obrambo, naletelo pri inozemskih upnikih XIV. plenarno zasedanje iti ob dosegli najvišje uspehe. Ostali na razumevanje, prisotnosti predstavnikov vseh smo svobodni in neodvisni, ohra-| Razumljivo je, če naj veljamo sindikalnih svetov in republiških nili smo vse pridobitve NOV in za solidne gospodarje v med- odborov' strokovnih sindikatov | naš socialistični razvoj je v pol- narodnih trgovskih odnosih, da razpravljali o vrsti perečih vpra-! nem razmahu. Utrdili smo svoj moramo svoje obveznosti do ino- šanj. O prvi točki dnevnega i položaj v svetu. Vzhodne države ze reda, o priključitvi sindikatov priznavajo stoje napake. Trst ni bi iu lauivu siumi, moiamu v ± , koprskega okraja k Sloveniji, je več kamen spotike Zahoda. Na- važati več kot bi sicer bilo treba.1 dovrsitvijo moderne tovarne, ob- poročal tovariš Jože Jurač. Nje-: čelo mirnega sožitja med narodi, Seveda tudi to vpliva negativno | n0^1*1 m razširili smo stare; od- gov predlog, da se sindikate ko- katerega nosilec je naša domo- na na§ družbeni standard. ! P™ 1smo .i!ovp rudnike, razširili prskega okraja povsem prilagodi vina. zmaguje v svetu. | Družbeni standard je nizek organizaciji, kot je v veljavi pri. pa ^u(jj socjajne dajatve, ki i tudi zaradi zaostajanja kmečke nas, je bil ob soglasju delegatov , sjcei. posredno ali neposredno proizvodnje. Premnogo je še pri-z Kopra enoglasno sprejet, i ato dvigajo družbeni standard, so mitivnega obdelovanja zemlje, je tovariš Mavncij Bore, tajnik • nas lede na nacionaini do- Y našem kmetijstvu je še vse Republiškega^sveta^ podal^poro- Ldek višje kot kjer koli drugje.1 preveč Svetlejše perspektive Menim, da smo že v veliki meri obvladali objektivne pa tudi subjektivne vzroke, ki so zemstva točno izvrševati. Da pa preprečevali dvig življenjske to lahko storili, moramo jz. | ravni. Zgradili smo ali so pred ,■ „, ■ , nuuviv višje iv.ui jvivi ivuil uiutiic. ijicvvv; naturalne proizvodnje, i družbenem standardu. p0g]ejni0. jsfa enega prebivalca Kmet dela večidel za sebe in Zaradi pomembnosti predmetne d ?ejo posamezneb države sle-obravnave objavljamo njegovo j i j r poročilo, vendar zaradi dolžine nekoliko okrnjeno. V prihod njih številkah našega lista pa bomo nekatera vprašanja iz poročila tovariša Borca in tudi iz razprave še objavljali. Tovariš Bore je dejal: »Kadar koli razpravljamo o družbenem standardu, delamo to zato, ker je to vprašanje sestavni del naše socialistične graditve ter v svoji osnovi politično in Švica, Italija, ZDA, Poljska 6°/o Anglija, Nordijske dežele in Sovjetska zveza 100/o Jugoslavija (socialno zavarovanje, socialna politika in invalidnine) 18,27 °/o Močno pritiskajo na naš družbeni standard tudi dolgovi. Ti so letošnjem letu izvršili nanj premalo za tržišče. In ker je malo kmečkih proizvodov, a povpraševanje po njih veliko, so cene le-teh visoke. To področje je v našem gospodarstvu naj-j zaostalejše. Razen državnih kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug imajo splošne kmetijske zadruge veliko nalogo, da razvijejo vsestransko dejavnost kmečkega gospodarjenja. Že do sedaj smo kljub vsem težavam vlagali dokajšnja sredstva za napredek kmečke proizvodnje. Gradili smo nove to- SI-a niso in ne smejo biti samo sebi inozemskim lastnikom tudi na-1 smo potrebni kader in pomagali namen. Te napore vlagamo zato.1 cionalizirano imovino, istočasno Pn nakupu strojev, umetnih da si izboljšamo svoje življenje, pa tudi vračati dolgove,^ smo gnoid itd. . ' in obnovili stare; vrsta gigantskih hidro- in termoelektrarn že žene nova postrojenja, druge bodo skoraj dokončane; delovni ljudje so si pridobili veliko izkušenj in znanja v gospodar- (Nadaljevanje na 2. strani) Nadvse svečan je bil trenutek, ko je tovariš Tito stopil na tla prijateljske Indije. Tako veličastnega in prisrčnega sprejema, kakršnega so priredili našemu predsedniku Titu, ne pomni zgodovina moderne Indije. Tovariš Tito je prvi šef evropske države, ki je po vojni obiskal Indijo. — Na sliki je še predsednik bombagske vlade, namestnik zunanjega ministra ter komandant bombayskega pristanišča Beseda tov. Staneta Kavčiča sekretarja Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na plenarnem zasedanju Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Tovariši in tovarišice! i poedine ljudi, ki so najbolj pri- težko, oziroma v bodoče še mnogo Meni se zdi, da že samo dej- zadeti, recimo težje bolne in dalje teže, našim delavcem opravičevati stvo, da se je na ta plenum po- su.šnih letih, _____,.........,______P.a Le zato s tolikšnim delovnim pri-i si jih nakopali v icim, - - ■ .v,., , .Tj — ---------. ---- - ---------- - . . . .. . . da bi kolikor toliko redno pre-j katastrska davčna politika, zlasti družbeni standard prej nazaduje no. Osnovni m glavni prijem m iz h ekonomske (ki cene kmečkih so sedaj v kri- _ tiste mlade in samske delavce, razne težave in konkretno postavilo vprašanje družbenega ki nimajo pripravnega mesta, slabšanje njihovih življenjskih standarda, govori o tem, da brez kjer bi se hranili, spali itd., če- pogojev samo z nekimi vzroki dvoma situacija glede družbene- prav je treba tudi vse te stvari splošnega značaja in z vzroki, ki ga standarda delavstva ni najbolj- videti in reševati in se strinjam so izven našega dosega, če so ša. Skratka, smo v situaciji, ko z vsem, kar je bilo tu postavlja- istočasno na razpolago številke, ' in glavni prijem in iz katerih je razvidno, da so kot pa napreduje, kar je slučaj sredstvo, ki lahko edino učinka- letošnje investicije in izvoz na v letošnjem letu. Z ozirom na to vito rešuje in reši potrebe živ- tako visokem nivoju kot še ni- želim povedati nekoliko stvari, i Ijenjskega standarda, je naša koli. Gre brez dvoma za to, da predvsem za bodočnost! Mislim, | splošna socialistična politika in bi naša ekonomska politika v cedri za vse, tako za politične, kakor splošna ekonomska politika naše loti morala biti v bodoče taka, tudi za državne in sindikalne fo- družbe. Sicer se bomo borili pred- da se bo standard zviševal. Ona rume in druge družbene organe vsem proti posledicam, ne pa pa je taka lahko samo tedaj, ko ..., iz tega dejstva brez dvoma za proti vzrokom. Težko je recimo, bi v slučaju, če bi se zaradi ne-roke za vrnitev. Naše državno! ekonomskimi cenami kmečkih i bodoče izhajajo nekatere obvez- danes po desetih letih socializma predvidenih dogodkov, kot je^na rr. . .w i o I vodstvo se pogaja, da bi se krat-' proizvodov bomo dosegli, kar je nosti in zahteve, katerih bi se biti v situaciji, ko so življenjski primer suša itd. znašli v težjih Aje naj iščemo VzroKe. koročni krediti spremenili v dol- edino pravično, da bo tisti pro- predvsem morali držati in z ozi- pogoji delovnega človeka nekoliko pogojih kot smo predvidevali, Vse od osvoboditve sem nas goročne. Kajti nam bo vsako' izvajalec, ki ne daje dovolj svo- rom na njih odrejati našo sploš- slabši kot so bili pred letom dni. predvsem korigirali tako obseg, je tiščalo k tlom zaostalo in pri- leto laže vračati posojila, pa tudi, jih proizvodov na tržišče, tudi no ekonomsko politiko, kakor Iz tega izhaja nujno zaključek, kakor, tndi tempo predvudenm mitivno gospodarstvo" ki smo ga letni obroki bi bili manjši. Tova-1 slabše živel. | tudi posamezne konkretne ukrepe, da se kaj takega v bodoče res investicijskih programov. V ta- Podedovali do stari Tusoslaviii riš Vukmanovič-Tempo je dejal, i Iz teh dokaj nepopolno in Predvsem se moramo zavedati, ne sme več zgoditi. In vendar bo kem primeru bo potrebno posta- površno naštetih vzrokov ni bilo da vprašanje družbenega standar- predvsem od splošne ekonomske viti na dnevni red, ah moramo mogoče pričakovati hitrejše rasti da ne moremo reševati samo z politike v bodoče odvisno, če res to cesto zgraditi že letos, ali družbenega standarda, čeprav je nekaterimi socialnimi prijemi na bomo s standardom stalno šli na- j jo lahko drugo leto, ali moramo bila osnovna smer gospodarje- ta način, da bi videli tu samo prej. Mislim, da je danes že zelo zgraditi to tovarno, ali pa jo lahko potegnemo za nekaj let. zadevanjem dvigamo naše gospo-1 na m koukot iouko reono pre-1 darstvo, ki je temelj socialistič-1 hranili naše prebivalstvo. Ino- pa nemu razvoiu. Uspehi, doseženi zemstvu smo danes dolžni nad proizvodov v teh prizadevanjih, so izredni. 400 milijonov dolarjev. Zahodne cecem nesorazmerju) bodo vzpod-Toda kl jub temu ti uspehi niso države so izkoristile naše težave, j budile proizvajalca kmečkih pn-našli. še večjega odraza v dvigu nastale zaradi informbirojevske1 delkov da bo zvišal hektarski življenjske ravni in v letošnjem blokade in elementarnih kata- donos tistih kultur, k. so nam letu smo doživeli celo pojav na- strof ter postavljale dokaj težke . doma najpotrebnejše. , , zadovanja. j P0?°je» predvsem zelo ^kratke) S pravilno davčno politiko in in še to gospodarstvo je bilo v da bi morali letno vračati blizu vojni skorajda uničeno. Začeti je 50 milijonov dolarjev. Mi pa bi bilo treba tako rekoč iz nič. zmogli plačati kvečjemu do 20 Razen tega so nas v letu 1950, milijonov dolarjev letno. Za re-1952 in 1954 doletele katastrofalne elementarne nesreče, zaradi česar je izpadel ogromen del kmetijske proizvodnje, ki tudi sicer najbolj zaostaja. Brez posebnih zalog za prehrano prebivalstva smo bili prisiljeni uvažati hrano, morali smo se v inozemstvu zadolževati. Vsem je Indi v spominu sovražno zadržanje Sovjetske zveze in drugih vzhodnih dežela, ki je trajalo do nedavnega. Ekonomska blokada nam je povzročila gospodarsko škodo in še povečala že itak velike gospodarske težave. Če smo hoteli v tem težkem obdobju zavarovati pridobitve naše revolucije ter obenem vgraditi trdne temelje svoji socialistični dortiovini, smo si morali °dtrgovati od ust, stisniti pas in s skrajnimi delovnimi napori Sraditi tovarne, hidrocentrale, pbnavljati in povečevati obstoječe obrate, graditi stanovanjske objekte, zdravstvene in prosvetne domove, nove ceste, železnice 'td. Vse to smo delali in delamo 2 enim ciljem: dvigniti se iz zaostalosti in povečati proizvodnjo dobrin, dvigniti življenjsko in kulturno raven delovnega člo-veka. V tem času smo bil prisiljenj 2naten del narodnega dohodka nameniti krepitvi naše obramb-P6 sposobnosti. Tudi to nujno breme, da bi v miru gradili svojo bodočnost, je pritiskalo na naš družbeni standard. Glede na ni-?ek nacionalni dohodek pa so ti jzdatki relativno mnogo višji kot v kateri koli državi v svetu. Le poglejmo. Za oborožitev tro-sijo: v posamezni državi od na-zodnega dohodka letno: Norveška 3,10/o, Turčija 4,3%>, A.?glija 6,4Vo, ZDA 7,4 Vo, Fran-Olja 10,2°/o, Jugoslavija 21°/o deta 1952; odstotek se zmanj-Suie po letih). ...:4 Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Razpravljali so o družbenem standardu v Sloveniji. Plenum je tudi sklenil, da se sindikalne organizacije koprskega okraja vključijo v naše sindikate. — Na sliki je v drugi vrsti zastopstvo sindikatov koprskega okraja Obdelati in realizirati bo treba politično in gospodarsko tisto osnovno misel, ki jo je tov. Tito povedal v Kopru. Socializem in socialistični odnosi in' vse to, to se mora tudi v žepu poznati, sicer bodo naši delavci lepega dne rekli: poslušajte, tako se pa ne gremo. Zategnili smo pas in stradali in krvaveli prej, zadrgnili smo pas, ko je bila blokada informbiroja, v prvih petih letih naše graditve petletnega plana, ampak zdaj je pa deset let tu, ogromno smo zgradili in iz tega je treba napraviti določene zaključke, ker sicer bi se znalo zgoditi, da se začne zmanjševati osnovni kapital socialistične Jugoslavije, glavni ključni objekt, to je socialistična zavest, socialistični patriotizem delovnih ljudi in njihova pripravljenost, da branijo svojo domovino, če treba tudi z zobmi! Ta kapital pa ni pomemben samo pri nas doma, ampak ima svoj pomen, veljavo in ceno tudi v mednarodnem merilu. Mednarodne delegacije in napredne sile v svetu ne gledajo, ali imamo en Litostroj več ali manj, ampak jih zanima sistem in razpoloženje našega delavca. Tisto, kar njih interesna, je socialistična zavest našega delavca, delavski sveti, komune itd ... Seveda, ne vzeti tega zdaj tako, kot že nekateri postavljajo 'in kot reakcija hoče, ki' pravi, poglejte, to je rezultat socialistične izgradnje, da so šle cene gor in da boste letos na slabšem kot 1952. leta. S tem hoče reakcija našo politiko prikazati kot napačno. Mi moramo našo dosedanjo politiko jasno in odločno braniti kot edino možno in pravilno. Ta poličika je zahtevala velike žrtve, istočasno pa smo naše celotne sile tako razvili, da lahko odločno stvari postavimo tako, kot jih je postavil tov. Tita (Nadaljevanje na 3. stran® 0 dntfbemi standordn (Nadaljevanje s 1. strani) jenju in upravljanju, njihove delovne veščine so z vsakim dnem večje, obseg proizvodnje materialnih dobrin raste in z njim nacionalni dohodek; v svetu vse bolj prevladuje in zmaguje načelo mirnega sožitja med narodi, kar vpliva na zmernejši tempo v tekmi za oboroževanje. Družbeni plan za leto 1955 v svojih proporcijah razdelitve nacionalnega dohodka že kaže izboljšanje oziroma zmanjševanje dosedanjih težav. Delež delovnih ljudi se bo v nacionalnem dohodku povečal. Obseg novih velikih objektov, ki zahtevajo dolgoletnih investicij, se zmanjšuje. Pozornost se obrača na objekte, ki so že dograjeni, da se tu razvije kar najhitreje proizvodnja, in na objekte, ki so pred do-vršitvijo. Več se bo investiralo v proizvodnjo za potrošnjo, sredstva, potrebna na narodno obrambo, so sicer.po obsegu podobna letošnjim, glede na povečan nacionalni dohodek pa relativno manjša. Poudarek je na dvigu družbenega standarda, o čemer je predsednik republike tovariš Tito v svojem govoru v Kopru jasno povedal: »Naš cilj je bil, da bi stalno postopoma dvigali standard naših državljanov in nekaj časa smo to tudi dokaj realno delali. Zdaj pa nas je vse to iznenada, prav zaradi raznih gospodarskih težav in drugih elementov, ki sp vplivali, da je začel življenjski standard v določenem smislu padati, primoralo, da trenutno resno razmišljamo o tem, da bi storili najodločnejše ukrepe, da bi bili državljani naše socialistične dežele obvarovani padanja življenjskega standarda, da ne bi padal, marveč da bi se po možnosti dvigal, čeprav v določeni meri tudi na račun ne tako hitre nadaljnje graditve in industrializacije naše dežele. Ničesar ne bomo izgubili, če bomo graditev kake tovarne ali česa drugega podaljšali za leto ali več, če bomo zgradili manj tovarn, kakor smo jih nameravali ali planirali, gradili pa bomo tisto, kar je najbolj bistveno in najvažnejše, da bo začelo zgrajeno obratovati. Mnoge naše tovarne bodo lahko pričele prihodnje leto obratovati, ničesar ne bomo izgubili, ker imamo dovolj časa. Ce pa tega ali onega ne bomo storili mi, bodo storili novi rodovi, ki prihajajo za nami, saj nismo prisegli, da bomo storili vse in da bomo našo graditev zaključili. Reči hočem, naj bi naši ljudje že sedaj čutili olajšanje od teh naporov. Občudujem naše delovne ljudi, naše državljane, ki so toliko let stoično prenašali vse te žrtve, ki so res možato vzdržali vse te napore in ki imajo res pravico zdaj reči: »Delajmo nekoliko počasneje (mislim na investicijsko graditev), oddahnimo se nekoliko!« Prvi koraki za spodbudnejši način nagrajevanja Znatna slabost, ki doslej nedvomno ni vzpodbujala razvoj našega gospodarstva ter s tem dvig življenjske ravni, je bil dosedanji plačilni sistem. V družbenem planu za 1. 1955 se predvideva prvi korak, ki bo vzpodbujal nagrajevanje po vloženem, opredmetenem delu. S tem odpiramo široke možnosti intenzivnejšega izkoriščanja proizvodnih sredstev ter s tem ustvarjanja večjega družbenega bogastva. V tem letu smo lahko vsi na svoji koži občutili, da z večjim obtokom denarja brez skladnega povišanja proizvodnje škodujemo sami sebi. Cene so izredno rasle. Zaradi več zbranih denarnih sredstev so podjetja in komune razširile fronto investicij, prav tako na škodo standarda. Res je, da se da več ali manj vsaka investicija opravičiti. Toda investicije ne smejo iti na račun zmanjševanja obstoječega standarda. Zato menim, da moramo pozdraviti ukrepe zvezne in republiških skupščin. Porast proizvodnje leta 1939: na vsota pokaže normo za dolo- i valci svoje dolžnosti. Prav ti so ---1 in** ~—-----—j poklicani določati delovna merila, ker morajo imeti za to potrebno znanje in izkušnje. Prevračanje te odgovornosti na delavce je odveč. Od njih priča- čen proizvod, nnrnst za Mnogi so proti normam, češ P da z normiranim delom pada avgust 1954. Vsa industrija H5 o/o Leta 1939 je bilo zaposlenih kvaliteta proizvodov. Razumeti 158 000 delavcev moramo, da norma vsebuje v _ . ^ iZct bii° it r™£?.dprPIxe,r ,„š 347.000 delavcev ali za 119,6 °/o Norma> ki ne upogteva vseh tJeh nega izvršeJvanja £avodil tehnič- treh elementov, to je: količine, nega vodstva. Kajti proizvodnja več. Vsi zaposleni so seveda tudi! kakovosti in določenega časa potrošniki, ki si upravičeno žele j ni norma. Zato je nujno, da v boljšega življenja. Toda za ures- vseh naših proizvodnih gospo-ničenje teh želja moramo ustva- darskih podjetjih dobimo poleg riti tudi več dobrin. Dviga pro- tarifnega pravilnika tudi pravil-izvodnje pa ne smemo pričako- nik o merilih dela, ki bo kot vati samo na račun novih tovarn, sestavni del tarifnega pravilnika kajti še vedno imamo neizčrpne I kriterij udeležbe posameznika možnosti v skriti neizkoriščeni po dosešenem delovnem uspehu, proizvodnji in delovnih rezer-1 Dani so vsi pogoji za delovali. Življenjski standard se bo j čitev takih meril in dolžni smo, dvigal in to predvsem s skladnim dviganjem proizvodnosti slehernega zaposlenega delavca. Zaradi že omenjenega gospodarskega položaja in mednarodnih obveznosti je pri nas na žalost povpraševanje po vsakem proizvodu večje kot ponudba. Zato da z vso odgovornostjo in hitro pristopimo k njih tehničnemu, statističnemu ali izkustvenemu izračunu. Določimo tudi roke revizije norm, ki pa ne smejo biti prekratki. Morda bi bil rok šest mesecev primeren. Seveda pa nima vsako podjetje enakih cene na tržišču oblikujejo1 proizvodnih pogojev, niti ne skoraj izključno po najslabše enakih delovnih izkušenj. Zato organiziranem podjetju in naj- bi bila kakršna koli enotna ta-slabši proizvodnosti. To pomeni, rifna politika, brez upoštevanja Franc Černe, član tajništva Republiškega sveta in Ivan Gorjup, predsednik mariborskega sindikalnega sveta med odmorom da je domala vsako podjetje pri nas v nekakšnem monopolnem položaju. Če hočemo dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi, potem moramo proizvodnjo dvigniti do te mere, da vskladimo ponudbo in povpraševanje na tržišču, da celo dvignemo ponudbo nad povpraševanje, ker pogojev posameznih kolektivov, lahko škodljiva. Še pred nekaj leti smo imeli domala v vseh naših podjetjih normirce. Toda pokazalo se je, da jim je v večini primerov manjkalo strokovnega znanja. Normircev danes ni več. Toda nihče ni njihovega dela, ki je ne trpi anarhije. Kolektiv in organi delavskega upravljanja sklepajo in odločajo o gospodarjenju na svojih zasedanjih. Toda v proizvodnji so dolžni sprejete sklepe z največjo disciplino izvrševati. Odgovornost za dosledno uresničenje demokratično sprejetih sklepov je na tehničnem vodstvu, ki predstavlja tehnični gospodarski štab kolektiva. Vsestranska disciplina lahko veliko pripomore k dvigu proizvodnosti dela. Stremeti moramo, da bodo delavci povsod nagrajeni po učinku svojega dela. To pa bomo dosegli v toliko večji meri, v kolikor bo imelo vzpodbudo za napredek kolektiva tudi tehnič- ge bomo z vso resnostjo pristO' no vodstvo. Tega, pa ne bomo j pjjj j, uvajanju meril delovne dosegli le z zviševanjem njjii i storilnosti, potem bodo taki ne-mesečnaga zaslužka,, temveč in | smjsj;i bi resno ovirajo razvoj predvsem s premiranjem, ^ skla- projzvo(jnosjj tn s jem dYig ziv-du z zviševanjem storilnosti dela, Konjskega standarda, odpadli, celega kolektiva m posameznih oddelkov, ki je rezultat boljše organizacije proizvodnje. Tudi način premiranja naj vsako podjetje določi v skladu s svojimi pogoji, upoštevajoč normative surovin, delovni čas za izdelavo posameznega proizvoda, potrošni material, gorivo, električni tok, Mavricij Bore, tajnik Republiškega sveta, je poročal o družbenem standardu v Sloveniji Naše naloge boljši zaslužek. Sleherni bo sam občutil, da je njegov življenjski standard odvisen od njegove delovne sposobnosti. Večkrat smo že poudarili, da sloni teža proizvodnje na visoko sposobnih strojnih delavcih. Zato je njih najpravilnejše nagrajevati. Samo tako bodo naša podjetja Sindikati, gospodarska zdru-1 hitreje napredovala in ustvar-ženja in zbornice bodo mnogo j jala takšna sredstva, da se bo koristile s svojimi izkušnjami. | izboljšal materialni položaj tudi Vsak strah pred nekakšno kon- j ostalih, danes nizko plačanih de-kurenco, ki v kapitalističnem • lavcev in uslužbencev, redu neusmiljeno goni kapi ta-i plagevanje p0 u5inku de]a bo obratno režijo, ceno proizvodov j t n D0Večaniu oroizvodnosti ' rlačevanje po učinku dela no in njihovo kvaliteto pa tudi ;e tu 0(]veg. Kajti v naši sociali-I pot?gv10 ZS. . tuck d°!ocen.e ažurnost noslovania. ceneišo na- ____i:.. ■ i posledice. Dvignilo se bo zanl- stični ureditvi je boj za napre- ^*£ro£0v. dek naša skupna stvar. Vsi se nemJ znanju. pred sindikate se iSKi&ST ” SS338K' PO>t*yl> ”»!■««. * Pripomorejo naj bi organizirali proizvodnjo. Z novim družbenim planom bodo dosedanji nesmisli odpravljeni. Določimo merila dela! Analize v mnogih podjetjih so pokazale, da so kalkulacije netočne. Organizacija dela mno-gokje ni dovolj izučena. V normativih potrošnje surovin, v izkoriščanju tehnike, delovnem času itd., pa tudi upravni režiji, se marsikje skrivajo neizkoriščene rezerve. Brez kar najtoč-nejših meril dela ni realnih kalkulacij in ne pregleda nad storilnostjo. Brez najtočnejših meril dela podražujemo proizvodnjo in ne omogočamo proizvajalcu, da bi več zaslužil. Do sedaj smo vse preveč odstopali od osnovnega socialističnega načela: nagrajevati po opredmetenem delu. Zamenjali smo ga z nače- ki so pred tedni sklenile imobi- ^ za Xvui lizirati denarna sredstva, ”stvar- | vz^ok^da pro^vodnost ni hitreje <“• '-»» m f* >» — PPOi«odo’m bo to v največji meri pripomoglo bilo sicer največkrat zgolj ad-do nizkih cen. j ministrativno, bolje nadaljeval. V bodoče mora vsakemu po- j Smatramo, da je čas, da v naših samezniku dajati pobudo za na- [ gospodarskih podjetjih prično z predek gospodarstva nagrajeva- j delom komisije, oddelki ali bi-nje po vloženem delu. Zaradi j roji za organizacijo dela, za nasedanjih slabosti v načinu na-! predek proizvodnje in normira-grajevanja so nekateri raje za- nje dela. Ne gre za postavljanje posljevali pravnike, ki naj bi novih normircev. Gre za to, da iskali luknje v gospodarskih I se tehnično vodstvo vsakega ko-predpisih, kot pa inženirje, ki lektiva zave, da je to samo dolžno upravljati. Preddelavci, oddelkovodje, obratovodje, inže- ažurnost poslovanja, cenejšo nabavo potrebnih surovin, polizdelkov itd. Pri premiranju ne pozabimo na odgovornost vodstve- infi ust rilskih in-' nolrcdelskih P0StavlJa naloga, ua pnpomoreju nega osebja, ki lahko znatno d0b" in J ker si želimo boljših k večji strokovnosti z organ,za-vpliva na zmanjšanje delovnih KviTen’rskjb ooffoiev . cijo primernih sol m tečajev, ter nezgod, izboljšanje zdravstvenih S oravdnim fasrafevaniem no da PrisPevaj° k boljšemu stro- ^“rilen’ »Srplemirania I Uu„ fih« zreti Nlftno .nnx tu „ !„ vdrla preko reke Bio Grande. nialnn unravn nc čutHntaUn Ta k0,ll tako velikih kot malih narodov. Obe zreti. Njena moč Je v dosledni in vurm preao reae mo uranoe. nUinn „nt»vn no č„.Hn t.,td Ta -- odklanjata ustvarjanje vojaških blo. brezkompromisni zunanji politiki. Z indl.ja je danes tista, ki je edina še nl ^jstu poginil Danes 'prav "“I kov. ker sta prepričani, da rodi taka njo si je pridobila tolikšen ugled med izmea neodvisnih držav poleg- Burme ne kaže, da bi postala Do Si Minho'“ politika le še večje nezaupanje in da azijskimi narodi in v svetu sploh. navezala prijateljske stike s Kitajsko. Indoklna kitajski satelit T0 govor« zato škoduje stvari miru. In dalje, T- i'-«!'*«« »»in«« vunn- ».« —*. —< ~t~ . ... ----• obe sta provtl kolonializmu ter dominaciji enega naroda nad drugim. Obe sta za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam v svetu, ker sta glo- v , 1 ----jr« zjntctjcznt o iv«. UHJUKina KllžlJSKl SUICHI. IU In kakšna so načela »jene z im a- ona je tista, ki tolmači svetu in zla- le .zato, da bi opravičili povezovanj* 5 politike, za kakšne cilje se bori? sti prepričuje zahodne velesile, da je Južnega Vietnama z Zahodom. To J1!1’ Predvsem si na vsakem koraku njihova politika do Kitajske zgrajena služi le za izgovor za vmešavanj« prizadeva, da bi ostala svobodna in na napačnih računih. Kitajska, pra^ „„ __ neodvisna država. To pa pomeni, da vljo, si želi miru, saj je doživela do- še boko prepričani, da so tako velike je proti taki dospodarski pomoči, ki -- ... a.uui iv .a izgovor za vrneš« ■-zahodnih velesil v Azijo.« Treba J/ razlike v gospodarskem razvoju pori J vijo, si želi miru, saj je doživela do- še to povedati, da Indija nikdar " volj opustošenj. Računati pa je treba priznala vietnamskega reakciona«" , , _ bi ji vezala roke, ali pa jo potisnila s tako, kakršna je, saj ima vsak na- Bao Daja ter so vseskozi moral«0 sameznlh držav stalen izvor nesogla- v kakršen koli vojaški blok. Zato se rod pravico, da si uredi državo tako, podpirali in branili Ho Ši Min1'8: sij in da si lahko taki narodi pridobe tudi istočasno v vsemi silami bori kakor sam misli, da je zanj najboljše, globoko prepričani da 1* njegov I"1' in obdrže svobodo le z največjimi proti vsakršnim poskusom obnavlja- Zato ameriška politika obkrožanja boj za osvoboditev Indokine I2!11!1 žrtvami. Povsem naravno je torej, da nja kolonializma. Kitajske z vojaškimi bloki, kot so kolonialnega jarma Indijci zamer«0 se deželi s tako podobnimi pogledi Drugič pa teži Indija za tem, da južnoazijski pakt SEATO, vojaška tudi Angležem njihovo politiko na n,a,,Pie,dilar.0(ina,?.0sa^n:1.a TetI.n0. I*0}) se Azija osamosvoji in da bi bili pogodba s Cangkajškom, podpiranje Malaji, ki ji ne dalo svobode. _ „ zbližujeta lit velik mejnik na tej poti indijski narodi svobodni. Indija bi Bao Dajevega režima v Južnem Viet- Prav tako kot je Indija odioS''0 je prav obisk našega predsednika to- bila srečna, pravijo indijski držav- namu in Slng Man Uljevega v Južni na strani tistih k! se bore proti k0; varisa Tita Indiji, saj daje priložnost, niki, če bi bila Azija osvobojena tu- Koreji prav nič ne prispevajo k po- lonializmn, se istočasno Lori Prjn da se na viden način nianlfpotlrn m. t« i« i„hi On .. n.-.. ---i—x_____’ ......"1n „ „.S® * a» 'rI4en. n,aC1.n. nla,1,ItestIra jih vplivov. To je tudi predpogoj, da mirjenju v Aziji, marveč prav na- vsakršnemu poskusu križarskih '■’>>)” enotnost stalisč obeh držav do med- postane Kitajska trajen miroljuben sprotno pripravljajo vojaški spopad prot! komunizmu. Zato obsoja 'sav,, narodnih vprašanj. člnltelj v Aziji. Današnja Kitajska, v Aziji. In če bo Kitajska sprejeta vrste »protikomunističnih« paktov Do nedavnega se jugoslovanski pravijo, je nevarna za mir le tedaj, v Organizacijo združenih narodov, saj tako politiko, s katero bi hotenj in indijski narodi niso dosti poznali, če jo Intervencija od zunaj prisili v bo do tega moramo slej ko prej priti, neka država vsiliti svojo nazore, Beseda tov. Staneta Kavčiča (Nadaljevanje s S. strani) v Kopru in da na teh osnovah naprej gradimo. To se pravi, danes se moramo zavedati, da vprašanje družbenega standarda ni samo vprašanje dobre volje in pripravljenosti in poedine sposobnosti tega ali onega delavskega sveta ali sindikalnega foruma, ampak v prvi vrsti vprašanje celotne ekonomske politike. Iz tega izhaja osnovni in nujni zaključek, da mora biti za življenjski standard naša ekonomska politika taka, in ona je lahko v bodoče taka, predvsem zaradi dosedanjih žrtev in uspehov, da z življenjskim standardom ne bomo šli nazaj, ampak absolutno in stalno naprej in če to ne gre drugače, tudi za to ceno, da nekoliko zmanjšamo tempo celotne naše kapitalne in tudi ostale graditve. To je platforma, na kateri se Potem da naprej reševati vse ostale probleme. Ponovno poudarjam, mi smo morali tako politiko voditi, vodili smo jo zaradi objektivnih razlogov. Zdaj pa prihaja čas, ko v tem oziru ne moremo in moramo Popuščati, odnosno z nekoliko Počasnejšim tempom iti naprej, kar se tiče kapitalne graditve in nekoliko pohiteti, kar se tiče življenjskega standarda. To je logičen zaključek, ki izhaja iz celotne naše dosedanje politike in njenih rezultatov, zlasti pa še iz težkih življenjskih in političnih Problemov, ki so se pokazali v letošnjem letu. Treba pa se je zg veda ti, da to vprašanje ni samo stvar Zveznega izvršnega sveta ali samo republiških organov, ampak vseh družbenih organov od vrha navzdol In od spodaj navzgor. Kakorkoli bo treba v celotnem jugoslovanskem merilu v naslednjih letih, In najbrž že danes napraviti določene spremembe, ki bodo prinesle postopno izboljšanje, tako mora take spremembe napraviti tudi vsak delavski svet. Mi smo vsi skupaj po malem nekoliko okuženi z manijo investiranja za vsako ceno. Do zdaj je bilo to vsekakor nujno in potrebno. Že v naslednjem letu in še bolj kasneje pa bi morali začeti te stvari malo drugače postavljati. Danes se dogaja, kot mi je nekdo Pripovedoval iz Celja, da so prišli na Mestni odbor iz nekega Podjetja in rekli, »dajte nam stanovanja,« »zdaj bi rabili nekoliko inženirjev in tehnikov pa za nje nimamo stanovanj«. Ko so jih vprašali, kam so dali fond za samostojno razpolaganje, so povedali, da so zanj kupili stroje. j Saj je prav, da so jih kupili, toda neke zaključke je treba iz tega napraviti. Če bo vsak kolektiv , dajal vsa svoja sredstva za stroje, komuna in drugi pa za nove in-j dustrijske objekte, potem še dolgo j ne bo stanovanj. Vsak kolektiv je v tem oziru pred dilemo: ali stroji, ali stanovanja, ali pa vsa-' kega nekaj, kar bo verjetno v sedanji situaciji najbolj pametnd. V tem smislu se popolnoma strinjam, da je pomanjkanje dobre volje pri kolektivih za reševanje problemov okrog stanovanj, menz dober, ampak tudi tistemu, ki je len in slab, ker bo na lastni koži občutil, da se mu ne izplača biti len in slab in bo tudi on boljši. Na teh osnovah in v tej smeri bi bilo potrebno, da se razvijajo bilo. Sindikati naj postavijo pred diskusije v zvezi s standardom delavce zahtevo, da se dobro in1 delovnega človeka. Bojim se kvalitetno dela, pred organe obla- šablon, bojim se, da ne bi vsi sti in družbene forume, pa da se \ pograbili misel o menzah in vodi večja skrb za življenjske \ rekli, da je to že standard in re-pogoje delovnih ljudi. To je na- šitev socializma. Če bomo delali loga in dolžnost sindikatov. ] tako, potem bomo te menze sedaj r, v . . . . ! postavili, drugo leto uredili, tretje Drugo vprašanje od katerega lpt0 krmzirali eetrto leto zamsi življenjski standard, pa je razpusm. osnovne ekonomske sistem nagrajevanja ki ga je trase morajo biti jasne> vaino je> treba vezati za konkretno storil-, da se bomo v feh osnovnih stva. nost in prizadevnost. Zdaj zapu- reh 2nali avilno orientirati, ščamo dosedanjo administrativno kadar prihajajo na dnevni red konkretne stvari pa se je treba izogibati šablon in receptov in vsako konkretno stvar dvakrat ali trikrat premisliti predno odločimo. Teh stvari se ne da reševati s kampanjami. Treba je videti celotni položaj našega delovnega človeka in v zvezi s to celoto imeti pred očmi in predlagati ter sprejemati razne konkretne prijeme ter formirati konkretne ustanove. V tem smislu, prvič, da bo celotni naš razvoj v bodoče ! moral biti tak, da se bodo življenjski pogoji stalno izboljševali in da se bo vsakemu posamezniku, če več prispeva tudi več da. v tem smislu naj sindikati za bodoče bodo bolj odločni in bolj kritični, mogoče pa tudi bolj samostojni, bilo navzdol, navzgor ali horizontalno kot pa je bil to slučaj do zdaj. osnovo sistema nagrajevanja in prehajamo na socialistično osnovo v nagrajevanju. Prihajamo k njemu, tovariši, ne mislite, da smo ga že rešili, ali da bo s to novo Stane Kavčič, sekretar Socialistične zveze Slovenije, Janko Rudolf, predsednik sindikatov Slovenije in Jože Piki, tajnik republiškega odbora sindikata rudarjev, v razgovoru ' Minulo soboto in nedeljo je bil v Ljubljani plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, ki je med drugim razpravljal tudi o prispevku mladih delavcev v skupnem boju za dvig storilnosti dela Med temeljito razpravo so člani plenuma opozorili na nekatere slabosti, ki zavirajo dvig storilnosti dela. in ocenili delo organizacij Ljudske mladine v tovarnah in podjetjih Napotki tega plenuma bodo nedvomno veliko koristili delu mladinskih organizacij. — Na sliki: Člani plenuma med razpravo. 0 družbenem standardu na. Takega bi morala vzgajati, na zvezo komun, ali na gospodarska združenja in zbornice posameznih gospodarskih panog. (Nadaljevanje z 2. strani) _____ _________ ___________ zaposlitev. Kajti odvisni delavci osnovna, srednja, zlasti pa stro-v proizvodnji tudi pritiskajo kovna šola. Žal pa na področju standard navzdol. Dosledno na- strokovne vzgoje močno zaosta-grajevanje po opredmetenem jamo. Strokovno šolstvo je še | delu bo povzročilo tudi občutne zelo neenotno in slabo organi-itd., o katerih je govoril tovariš uredbo rešen. Šele začenjamo na razlike v zaslužkih. Predvsem | zirano. Še- slabše je s splošno iz Maribora. Pri nas je tako, če drugačnih osnovah, šele začenja- mladi delavci in delavke, ki so izobraževalnimi šolami. V teh j v „ v; „r *' nd racf našpirt ni vsaka tovarna obenem tudi gra- mo s tem, da vsakega nagrajuje- brez posebnih delovnih izkušenj, šolah je še vse preveč starotip- Pr j* ipnST dilišče, se smatra, da delavski mo po njegovi storilnosti. Tu bodo zaradi svoje nižje storil- | ne vzgoje. Učenci se vse pre- , Va|ln ”,1151 Vn'r,,Va-^t! svet slabo dela. In to je po mo- čaka sindikat v naslednjem letu nosti ostajali pri sorazmerno ! malo ali nič ne usposabljajo za jem tisto, kar je treba nekoliko in še potem velika in težavna na- | nizkih prejemkih vse dotlej, do- praktično življenje in kot često spremeniti, v bodoče je to možno loga. Tu se bo treba boriti na levo j kler si ne izpopolnijo svojega pravijo: naša šola je pozabila spremeniti, ker je tu materialna in desno, navzgor in navzdol, če I znanja in delovne veščine. Za pri vzgoji na roke. V nekaterih osnova v pojmovanjih, v gla- bomo hoteli, da bodo stvari hitro nj'b> pa tudi za ostale si mo- državah, zlasti skandinavskih, so , , ; ,, - vah. Potem se bodo pa rezultati ^ šle naprej. Tu se bodo pojavljate j ramo prizadevati, pomagati jim daleč pred nami. Na Švedskem Kljub vsem objektivnim in sub- V vsem, kar sem doslej govoril, sem skušal dokazati, da zavisi rast družbenega standar- narodnega bogastva. Dokazati sem hotel, da je doslez vplivala negativno na dvig življenjske ravni vrsta objektivnih notranje in zunanje političnih faktorjev, kmalu pokazali. | nove skrajnosti, pretiravanja. Skratka, enostavno povedano,'bomo opravka z računi in\ prihaja čas, ko je treba bolj moč- ^r9umenti; s takimi, ki bodo vi- , no in bolj v ospredje postaviti tn_, vPpštevali samo politična i človeka, delavca in mogoče ne- z9°dovinska dejstva in tudi s. koliko bolj pomakniti na stran kt bodo videli samo tre- j objekte dolgoročnih industrijskih nu^e ekonomske rezultate. Boriti investicij. To je zlasti nujno v ?e . ^reba zlasti proti uravni-. industrijsko bolj razvitih centrih,1 i> osnovnemu sovraž- i kjer so družbeno ekonomski in ni^u socialističnega nagrajevanja življenjski pogoji delovnega člo- j zaslugi. Treba bo ponovno, veka najbolj zaostreni in najtežji. \ 0^ravr}ay.atl’ fma tnže-j Ta naloga predvsem čaka komu- nlr direktor m drugi strokov-1 ne. Ne orientirati komune samo n? , sposobnejši tovariši večje na to, da bodo delale velike na- s° Primeri, da so naši vo- črte za nove tovarne, ampak da dilni strokovni uslužbenci rela-bodo mnogo bolj skrbele za ^IV)X0 slabo plačani, potem pa druge potrebe. Med delavci je JL71* rešujejo na drug način, mnogo tarnanja, da je stanovanj- i strokovnjak je stalno na ska izgradnja premajhna, vendar za-sedanjih in konferencah ter pa letno razpolagajo samo pod- i dnevnice, je povsod drugod jetja v Sloveniji s kakimi 3 do v. pa v tovarni. On do svo-4 milijardami dinarji z svobodno Pr*de. So strokovnjaki in razpolaganje, pa zelo majhen del v°duni uslužbenci,. ki jih po 3 tega gre za stanovanjske zgradbe. mesece ni v tovarni. Potegne vse Letos so okrajni ljudski odbori P°^ne stroške in dnevnice in se že po planu in potem pa še za-:n^a^? živi. Toda to govorim v radi viškov razpravljali z znat- obrambo vodilnih operativcev in nimi vsotami, pa je vendar rela- ? J obrambo naših strokovnih tivno malo šlo za gradnjo stano-j'ca“rot,> ne Pa proti njim. vanj. Vsi pa imajo spiske, zlasti I Z drugimi prijemi bomo mo- Plenarnega zasedanja so se udeležili tudi predstavniki sindikalnih svetov iz vse Slovenije jektivnim težavam smo dosegli velikanske uspehe, večkrat za ceno izrednih naporov in žrtev. Tem uspehom je pripomoglo tudi delavsko upravljanje in visoka zavest delavskega razreda in delovnih ljudi. Ti uspehi so tolikšni, da lahko z vedrim pogledom gledamo v jutrišnji dan. To predvideva tudi družbeni plan za leto 1955. Seveda pa bi bilo zmotno pričakovati naglega in skokovitega izboljšanja. Še vedno bodo potrebni napori. V naših kolektivih pa moramo stremeti, da preprečimo vsako negospodarsko razmetavanje, ki se največkrat opravičuje z najrazličnejšimi socialnodemagoškimi frazami. Skrb za človeka Dr. Saša Cvahte je govoril o prehrani delavcev pa operativno gospodarski funkcionarji o potrebah velikih industrijskih objektov. V bodoče, v komunah bi morale sindikalne organizacije v tem smislu izvajati malo več pritiska. Ne se bati, da jih bo kdo ozmerjal z socialdemokrati, kar je do zdaj čestokrat To pa ne pomeni, da se bi, poleg vse boljšega gospodarje-, , . . . . nja, odrekli reševanju perečih in med drugim tudi oskrbeti za- na primer imajo učenci že od socialnih vprašanj naših delav-dostno in poceni prehrano z usta- tretjega razreda dalje strokovni cev. Svoje prizadevanje v tej nSVyia?Ueil1 obratnih in krajev- in praktični pouk v odgovarja- smeri bomo morali v znatni meri J1.1, kubrnj- O tem je ze razprav- jočih šolskih delavnicah. Pri nas povečati. In med drugim mora-Ua , KIa. plenum Centralnega pa se še vedno često čuje, da bo mo posvetiti prehrani našega sveta žoj. le sklepe smo dolžni učenec, če ne obvlada snovi, »za delavca posebno skrb. Kajti nrpsnimti ---- i • • i • i . rali reševati vprašanje standarda, da bomo tistemu, ki več naredi tudi več dali. Večje razlike moramo napraviti med pridnimi in lenimi, med dobrimi in slabimi, kot pa je zdaj, če hočemo, da bomo zvišali življenjski standard hteva družbeno razgledanega in Želimo si praktične in sodobne ne samo tistemu, ki je priden in strokovno sposobnega državlja- šole, ki bo vzgajala našo generacijo v družbeno razgledano in delavca že dober«. Zdi se, da, vsem je jasno, da proizvodnost „ . . . .. nekateri pozabljajo, da je za 1 v mnogem zavisi od telesne spo- U Strokovni vzgoji , obvladanje proizvodne tehnike | sobnosti delovnih ljudi. V da-Naša socialistična ureditev za- potrebno mnogo, mnogo znan ja, našnjih okoliščinah pa še zdaleč jhiižbeni red neki drugi državi. V duhu je bila tudi napisana spojnica konference'petih južnoazijskih nržav; Indije, Indonezije, Pakistana, ^urme in Ceylona, v katero so zapl-®aH: »Te države so neomajno odloče-?e v odporu proti vsaki intervenciji jnunlstičnlh ali antikomunističnih 0rSanizaeij v njihovih deželah.« S takšnimi stališči svoje zunanje {J°litlke si je Indija pridobila nespo-ren ugled v svetu. Zastopa jih ob »saki priliki, v Organizaciji združe-jjjn narodov in ob dnevnih mednarod-J*n vprašanjih. Njen prispevek k spo-jjumevanju med državami je že do ?anes skorajda neprecenljiv. Na kratko povzeto so načela indijske zunanje politike vsebovana v petih točkah, za Jatere sta se sporazumela Nehru In Cu En Laj, in ta so: 1. vzajemno spoštovanje teritorije nedotakljivosti in suverenosti Vsake dežele; 2. nenapadanje; . 3. nevmešavanje v notranje zadeve ar«Slh držav; 4. enakopravnost; In 5. vzajemna korist in miroljubno 8oŽitje. ». Ta načela so nedvomno taka, da j lahko pozdravi vsaka država, ki odkrito in iskreno zavzema za mlr-jjo sožitje in sodelovanje med najel. Zato je Indija danes neomajen Sleber miru v Aziji. »Danes y dobi atomske in nuklear energije«, je dejal indijski po-jnik \ Jugoslaviji, »je edina alter-eatlva koeksistenci le kodestrukclja. vsaka dežela mora Iti po svoji poti J® v skladu s svojim prepričanjem e svoji notranji ureditvi, socialnem In s°spodarskeni redu brez vsakega JPešavanja od zunaj. Mi v Indiji ®rujemo. da je koeksistenca med državami z različno socialno bistvena za napredek človeštva. Ko- tiko, da so nam ponudili vzpostavitev kopravnosti. nevmešavanja v notra £ “"to tikl/ivSsU "„^1 dejstev ne da zanikati. Ona vsebuje govorili, da to hočemo, da zahtevamo T duhu medesebojnega zaupania. aktivno uresničevanje politike vza- enakopravnost, da se z nami razgo- Takšni medsebojni odnosi in tak-jemnega sporazumevanja in sodelo- varja na enakopravni nogi, da vzpo. šna načela pa so porok miru in so- stavimo normalne odnose, ker nima- žitja na svetu, saj vedno bolj prodira mo niti proti narodom Sovjetske zve- spoznanje, da je konec časov, ko se ze niti proti drugim ničesar. In na je dal" - —■ * — Vzhodu in na Zahodu si morajo biti sporna na jasnem, da v svoji politiki ne vanja rešitev spornih zadev na miren način. Iz vsega tega izhaja, da moramo napraviti konec ideološki vojni bodi z odkrito propagando ali notranjo subverzijo, če hočemo ob. varovati mir v svetu, saj bi bila voj- bomo krenili s poti, ki smo si jo za- v. n «v d .v 11 sl,, 1, ■ ________ —, v X « „i, .nar. ... ... . je dalo z orožjem v roki reševati sporna vprašanja med narodi. Za takšne mednarodne odnose pa si pri zadevata tako Indija kot Jugoslavija. »“ uničevanje,dpreycč0Žstrašna™daŽibi poT in‘da ^ni P^- si jo labko zamislili.« Lahko je torej razumeti, da vlada pogumno povemo, kaj je prav in kaj ni na tej ali oni strani. Vsakomur mora biti Na najboljše vidi iz glasovanj na za sedanjih Generalne skupščine OZN. i-uiiku jo torej razumeti, ua viana an om strani. Vsakomur mora biti Na osmem zasedanju na primer so i!»z!IetU,,^1ak8a0iiZanim*V1''?!.?a,obIsk (la “e moremo biti privesek te 43 glasovali o važnejših mednarodnih Sir od tega ‘obiska upravičeno pričakuje- In še je dejal: »Takšni smo, vi pa nikdar znašli 'na^^nasVrotni ^strani*1 ,1^,11^miru v .|yetn ,je kal'ni' veste. Mi bomo sodelovali z marveč se je enkrat Jugoslavija, dru. J.® pr0Klas!!f neodvisnost. To je ne- naša linija, ki jo zastopamo in za ka- Marsikdo si danes po svetu zastav- “vnmno veliko priznanje njemu in Ju- tero se ne borimo le mi, temveč tudi ija vprašanje, ali ne pomeni morda nrfdnhlii' pa S1 31® Ju,fos.lay1la mnogi drugi narodi v svetu. To pra. obisk predsednika Tita Indiji, da se na t0 Povemo bodo dogovarjali o nekem tretjem P/vi vrsti je to nadvse hraber odpor tudi tistim na Zahodu.« strahotnemu pritisku Sovjetske zveze izza Stalinovih časov na našo do. movino. Z zmago bloku, da bosta Jugoslavija in Indi- m da je tašna po tem neenakem marveč, da tudi Jugoslavija je v praksi pokazala, ja položili temelj nekakšni tretji sili olitika ne le možna obrodi sadove. Bal- no‘skhunsomrŽdnahiPrfnV«^ii!iln n',eTim 8 sporazumom z Italijo o trža. I„ res ne bi stvari prav nič kori-i>o0n»n2uj!a “ a spravila na ko- škem vprašanju je dokazala, da se stilo, če bi tiste države, ki danes niso zvezo ?ormallzlrflt0nd,!OSla 8 xSOiT3et,Sk^ danes še tako občutljiva vpra v enem ali drugem bloki ustvarjale vmnteH T,? ln,^itn današnji njen šanja urediti na miren način, le če novega. Stvar miru bo pridobila le. tdlanani&f strlSl ■ da krlTda nl ie dobra volja na obeh straneh, in če si bodo vse neutrudoma prizade-ia n‘i8! st.ram' .. da je pripravljena za stvar miru tudi vale, da ugladijo' nasprotja med se- . . . ‘n111- , ‘°.yar,S 7“°, v Kopru žrtvovati. V odnosih s Sovjetsko zve- danjima blokoma, da poiščeio pota k takole dejal; »Mi pozdravljamo dej- zo in drugimi deželami Vzhodne Ev- sporazumu vsal v nekaterih zadevah stvo, da so novi voditelji Sovjetske rope pa je Jugoslavija dokazala da "" ---- -- ijna s J OrerliVi “‘1 z zveze imeli toliko poguma, da so vsaj je voijna soueiovatt z vsakomur, kt data In zato predstav euitvljo ne le možna, marveč tudi v toliko prekinili i dosedanjo noll- je pripravljen spoštovati načela ena. stebra miru na svetu. sodelovati z vsakomur, ki Tega se Indija In Jugoslavija zave. data In zato predstavljata mogočna nismo ustvarili kolikor toliko zadovoljivih pogojev, da bi se ____________ ... delavci, zlasti tisti, ki ne žive strokovno visoko izobraženeTde- j v skupnem gospodinjstvu in tisti, lavce. 7ato so sindikati dolžni1 kl zarad’ sv.°ie nizke storilnosti sodelovati, spremljati in p.mia- ,ne Pfeiemajo zadostnih zasluz-gati razvoju našega šolstva. Po- k!’v' lahk? Primerno m po zmer- sebno je pereč problem naš.h ; f^bdo ^tZlelfii1'«s.f Strokovnih šnl S nrnhnrlnn. ™,i_ V”0 I? nilo v Jugoslaviji 23,8 °/o strokovnih šol. S prehodom podjetij na gospodarski račun so prešle na gospodarski račun tudi industrijske in mnoge druge strokovne šole. Posledica je bila, da so se druga za drugo pričele ukinjati. Poleg mnogih je eden vzrokov tudi v samih gospodarskih organizacijah, kjer niti organi delavskega upravljanja niso pokazali dovolj razumevanja za napredek strokovnega šolstva in rast kadrov v lastnem podjetju. Ce je danes vsa vzgoja mladine brezplačna, od osnovnih do visokih šol, potem menim, da bi tudi strokovno šolstvo moralo biti deležno večje pozornosti skupnosti. Vsaj kar se tiče strokovnega šolstva, bi morale gospodarske organizacije prevzeti nase reprodukcijo delovne sile. Samo če bodo podjetja obvezana, da vzdržujejo strokovne šole. bodo le-ta skrbela, da bodo pri njih delovna mesta zasedena z zares usposobljenimi delavci. Danes, ko smo pred ustanavljanjem komun, je že več kot jasno, da vsaka komuna ne bo mogla imeti vseh strokovnih šol. Zato menim, da je skrb za strokovno šolstvo treba prenesti ali delavsko uslužbenskih restavracij v odnosu na vsa gostinska podjetja. Lansko leto pa je ta odnos padel na 3,6 °/o. To vprašanje je še tolikanj težje, če upoštevamo, da se je v tem obdobju število zaposlenih znatno povečalo. Ko so podjetja predala svoje menze ljudskim odborom, so le-te opustile vso skrb, kako naj se ljudje brez lastnega gospodinjstva prehranjujejo. Iz bivših delavsko uslužbenskih restavracij so nastali novi gostinski obrati s težnjo po ustvarjanju dobička, zaradi česar je prehrana postala slabša, predvsem pa dražja. Analiza po tem vprašanju je pokazala, da se večina mladih delavcev, zlasti pa delavk, hrani le dnevno enkrat. Mladina troši več svoiih prejemkov za obleko kot za hrano. Razumljivo je, da pada s tem njihova delovna sposobnost in da se povečuje število bolnih. Posledice tega bomo nedvomno še mnogo bolj občutili v poznejših letih. Stališče sindikatov je, da se v naših gospodarskih organizacijah, povsod, kjer je to po- (Nadaljevanj e na 4. strani) XIV. PLENUM REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE 0 družbenem standardu (Nadaljevanje s 3 strani) tih, kjer so težki delovni pogoji, stanovanjskih zadrug še hitreje trebno, ponovno odprejo menze ; Sindikalne organizacije naj o tej I prišli do potrebnih stanovanj, ali delavsko uslužbenske restav- : možnosti izboljšanja prehrane racije. Manjša podjetja pa naj ‘ razpravljajo v podjetjih.« bi organizirala svojo skupno, V nadaljevanju svojega po-menzo. Takim menzam naj pod-1 ročila je tovariš Bore govoril o jetja prispevajo osnovna sred- strukturi naše prehrane, neso-stva, in, če se pokaže potreba, razmerju med potrošnjo in ce-krijejo tudi režijske stroške. Na j nami posameznih prehranjeval-ta način bi bila hrana lahko iz- nih predmetov, dalje p naši datnejša in poceni. Delavske ' trgovini, v kateri bi bilo nujno S KONFERENCE SINDIKALNEGA AKTIVA V DOMŽALAH Dosedanje organizacijske oblike so se preživele Na konferenci sindikalnega aktiva v Domžalah so raizprav-Ijaii o tezah Centralnega sveta fp , . , - , . .. - ZSJ o organizaciji sindikatov in Talum zadrugam bi morah orno- 0 ob5n,ih zlx>rih sinn a Trrvraonn m cinriTlrarnV ne svete. V zvezi s finančnim poslovanjem so predlagali, naj bi podružnicam pustili več sredstev za organizacijske potrebe, za kritje in prirejanje raznih predavanj in seminarjev. Finančna vprašanja sindikatov ' naj bi prav tako prenesli na kra- Ali je vsak odbornik tvoje jevne in okrajne svete. Dalje predlagajo, da bi v okviru repu- podruzmee tudi naročnik biike tudi v bodoče obdržali »Delavske enotnosti«? S SEJE PREDSEDSTVA SINDIKATA OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE VEČ PRAVIC organom upravljanja v obrtništvu Naša ureditev je položila1 vala po predpisih, veljavnih za usodo standarda in vsega druž- ostala podjetja. Predlagali so, da Ljudski odbori naj bi ustanovili novanj. Te so v letošnjem letu benega napredka v naše roke,; je kljub temu primerno prilago-potrebno število menz na svo- porasle v Sloveniji od 50 do v roke proizvajalcev in od vsa- diii tudi poslovanje bank in nji-jem področju pod enakimi po- 100 °/o. Razumemo, da je to bilo kega posameznika je odvisno,' hovo. knjigovodstvo. Banke za-goji, kot je to rečeno za tovar- nujno in da tudi še sedanje sta- kako hitro bomo napredovali in sedaj še zahtevajo enaka poročila niške menze. V vseh teh menzah narine niso ekonomske, ker so si izboljšali svoj lastni položaj.« in evidenco kot poprej. Med dru-naj bi točili le brezalkoholne, stroški za vzdrževanje stanovanj-v nobenem primeru pa ne alko- skih zgradb še vedno višji kot bolnih pijač. j pa dohodki. Povsod po svetu so Poleg tega smatramo, da je, najemnine okrog 25 °/o celokup-treba omogočiti tudi privatnim | nih dohodkov družine. Pri nas gospodinjstvom, da kuhajo hrano ! pa so najemnine le okrog 10 °/o delavcem, vendar največ do peti dohodkov. Vendar se ne moremo oseb in brez tuje delovne sile, | strinjati, da se najemnine niso je kongres kot najvišji organ, ker predstavlja najširši in najdemo-kratičnejši organ sindikatov republike. Na seji so prav tako sklenili, da se ustanovi krajevni sindikalni svet v Kranju. Do sedaj je te posle opravljal okrajni svet. Do ustanavljanja sekcij, ki jih predvidevajo teze, so zavzeli negativno stališče. Po njihovem mnenju bi ustanavljanje sekcij pomenilo umetno cepitev delav- Na razširjeni seji predsedstva gim so predlagali, da bi način v^dela^ce^nalplSnMn^go^-Republiškega odbora sindikata poslovanja, kot ga predvideva Y ki naDreizjave<; rž je v njej več kot samo privoljenje, da se naj jodarja mati do svoje smrti. Taka izjava renosu. Oglejte pa si dobro tudi vsebino Vaše »izjave«. Najbrž je v nj_1 —* ----- ! 1' ' ’ ~ smatra za gospi . _ . ______ ______ je lahko ali dosmrtni užitek vsega posestva, lahko pa Je tudi izročilna ail darilna listina, po kateri preide lastnina na novega lastnika. Tudi to Vašo izjavo Vam bodo lahko na okrajnem sodišču podrobno obrazložili, saj se verjetno nahaja v zbirki listin v zemljiški knjigi. H. L., Celje: Edina rešitev vašega položaja je, da si pridobite višjo strokovno kvalifikacijo in da si z večjo storilnostjo ustvarite tudi ugodnejše pogoje za boljši zaslužek. PLODNO DELO »SVOBODE" V BRŠLJINU Pred kratkim je delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Brš-Ijinu imelo svoj občni zbor, na katerem je- pregledalo svoje dosedanje delo. Navzlic težavam, ki so se pojavljale med letom, je društvo doseglo nekaj lepih uspehov. Dramska skupina je naštudirala veseloigro »Svojeglavček« ter z njim uspešno nastopila šestkrat in tudi gostovala po drugih odrih. Druga skupina pa je z igro »Via Mala« nastopila osemkrat in žela precej priznanja. Letos je društvo priredilo tudi devet uspelih akademij. Zelo delaven je bil tamburaški zbor, ki je Pod vodstvom požrtvovalnega tovariša Vovka dosegel lepe uspehe, za kar zasluži vse priznanje. Pevski zbor pa se zaradi premajhnega števila članov v tem letu ni obnesel. Novoizvoljeni odbor je na svoji Prvi seji pripravil obširen program ter zadolžil svoje člane za Posamezne sekcije. V kratkem nameravamo v Bršljinu ustanoviti poleg že obstoječe dramske sekcije še mladinsko dramsko skupino, za katero je veliko zanimanja, saj se med našimi člani dovolj učiteljev za poučevanje harmonike, , toda velike težave nam povzroča 1 nabava potrebnih inštrumentov. Za mladinski pevski zbor se je ' doslej prijavilo 22 članov, vendar je to število zaenkrat še premajhno. Ko se jih bo prijavilo več, bomo takoj začeli z vajami. , Naša »Svoboda« je 7. decembra odprla svojo knjižnico v mali dvorani zadružnega doma v Bršljinu. Večino knjig je podaril sindikat železničarjev in Keramične tovarne, nekaj pa jih je darovala tudi uprava »Dolenjskega lista«, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Čeprav je knjižnica skromna in je v njej le nekaj sto knjig, vendar je led prebit in postav-; Ijeni so temelji nove knjižnice v delavskem središču Novega me-‘ sta. Tudi glavni odbor Zveze »Svobod« nam je poslal nekaj de-i narja za nabavo novih knjig. Zaželeno bi bilo, da bi še podjetja »Pionir« in »Novoteks« podprla I našo knjižnico s knjigami ali denarjem, saj služi ta knjižnica vsem prebivalcem. Začela je delovati tudi šahovska sekcija, za katero so mladinci pokazali največ zanimanja. Vsem, Uspehi goriške ljudske univerze Letošnjo jesen je goriška Ljudska univerza dosegla nekaj lepih uspehov. Doslej je priredila predavanja v Novi Gorici, Kanalu in Ajdovščini. Povsod je bil obisk zelo številen, posebno v Novi Gorici, kjer je vsa tri predavanja poslušalo skoraj 500 ljudi. Nedavno je v Gorici predavala dr. Mackovšek Peršičeva iz Poleg vsega navedenega smo na Vipave. Njeno predavanje »O ra- umi ku<( so spremijaU s skioptičnimi slikami. Drugod pa je bilo več predavanj o vzgoji naše mladine. Tudi profesorji goriške in ajdovske gimnazije pripravljajo vrsto predavanj, s katerimi bodo obiskali bližnje kraje, -ja- braževalna sekcija bo napravila' program za bodoče delo in pri tem ne bo pozabila na deseto obletnico osvoboditve. željo mladine organizirali tudi plesni tečaj. Prvih vaj se je udeležilo nad 50 mladih ljudi. Sklenili smo, da bomo posvečali mladini zelo veliko pozornosti, saj bodo mladi ljudje nadaljevali našo veliko delo. J. U. PISMO IZ LJUTOMERA Tri nove „Svobode“ V nedeljo so v Ljutomeru ustanovili delavsko prosvetno društvo »Svoboda« — heroja Ivana Kavčiča. Na ustanovnem občnem zboru je bilo okoli sto članov in mnogi so razpravljali o dosedanjem kulturno prosvetnem življenju v Ljutomeru in o bodočih nalogah delavskega društva. Kulturno umetniško društvo, ki je doslej delovalo v tem mestu, je bilo preozko in ni več j odgovarjalo željam in potrebam I Ljutomerčanov. V novoustanovljeno »Svobodo« pa se je že v nekaj dneh vključilo lepo število delavcev. Dosedanje sekcije bodo izpopolnili z novimi člani, poživili bodo delo Ljudske univerze in skrbeli, da bodo predavanja kvalitetna, zanimiva in vsem razumljiva. V pismu, ki so ga poslali z občnega zbora Glavnemu odboru Zveze »Svobod«, med drugim pra-vijo: »Delovni ljudje iz Ljutomera in bližnje okolice smo se Te dni so tudi v Kapeli ustanovili »Svobodo«. Na ustanovnem občnem zboru je bilo 64 članov. Ustanovni občni zbor delavskega prosvetnega društva »Svobode« je bil v zadnjem tednu še v Slatini-Radencih. Tako je sedaj v ljutomerskem okraju šest »Svobod« in vse kaže, da jih bodo kmalu ustanovili še nekaj. Stane Božidar Jakac: Stara vrba pri Sv. Urhu, jedkanica Prizor iz filma: »Veseli Norman« Se zanjo prijavilo že 24 mladin- ki imajo veselje do šaha, so ša-cev. I hovske deske na razpolago. Sek- V glasbeni sekciji imamo kvar- | cija ima svoje prostore v mali tet, tamburaški zbor ter harmo- . dvorani, kjer je knjižnica in v nikar je. Kvartet se je že nekaj- j kateri je odprta tudi čitalnica, krat izkazal na raznih prireditvah' Bralci dobe tu vse dnevne časo-in je pri ljudeh zelo priljubljen. \ piše in razne revije, za razvedrilo Tamburaški zbor, ki ga bo še na- pa igra radio. Dvorana je zakur-Ttrej vodil tovariš Vovk, bomo jena in v zimskem času se obi-lahko v bodočem letu podvojili, skovalec v njej prav prijetno po-saj se tudi zanj mladina zelo za- čuti. nima. Težje bo ugoditi interesen- Naša »Svoboda« je sklenila, tom za učenje harmonike, saj se da nikakor ne bo zanemarila Se doslej prijavilo že 36 otrok do glavne naloge — vzgoje članov. 14 leta in 18 fantov ter deklet, Zato bo organizirala različna prestarih od 14 do 18 let. Res imamo davanja, poučne tečaje itd. Izo- OBČNI ZBOR »SVOBODE CENTER« V TRBOVLJAH Le v složnosti je pot k uspehom Bogate izkušnje predvojnih, Čez noč je postal dom premaj-delavskih prosvetnih društev v I hen. rudarskih Trbovljah, ki so z ak- | Ustanovili so nov pevski zbor tivnim prosvetnim delom krepila , »Slavček«, ki je dostojen nasled-razredno zavest in revolucionar- nik predvojnega zbora. Društvo nost med rudarskim življem ter j je nakupilo nekaj starih glasbil preko njega med vsemi delovni- za svoje mlade godbenike. Osno-mo se mi ljudmi, so tudi novi ustanov- vali so novo igralsko skupino, delav- tjeni »Svobodi center« prihranile \ zabavno gledališči, lutkovno sek ___AT -f n Am 4-n rti A {•l/‘t danes zbrali in ustanovili------- ^ ^ ^ „ sko prosvetno društvo »Svoboda« marsikatere začetne težave. Ne-— heroja Ivana Kavčiča, z na- šteti rudarji, njihove žene m menom, da v kulturno prosvetno otroci so se tudi tokrat oklenili dejavnost in splošno izobražena- svojega, pred dnemi leti ustanov-nje zajame čim širši krog delov- Ijenega društva. Se bolj kot prva nih ljudi. Prosvetljevanje delov- povojna leta je oživel njihov de-nega človeka in njegovo usposab- lavski dom. V njegove prostore Ijanje za uspešno delo pri socia- so vstopali novi — uka željni listični graditvi bo naša osnovna mladi ljudje. Eni so prišli peti, naloga.« drugi igrati, tretji šahirati itd. IZ NOVE GORICE Dobra volja, vendar... Društvo prijateljev mladine v Mariboru je zbralo 1500 knjig in jih poslalo Svetu za prosveto in kulturo v Novi Gorici, z željo, naj jih razdeli v tiste kraje, kjer je največja potreba pd knjigah. Tisoč pet sto knjig ni majhna stvar in hvaležni smo vsem darovalcem, pa tudi onim, ki so vodili to plemenito akcijo. Toda število še ne pomeni vsega. Od vseh darovanih knjig je ' 400 učnih, ki pa jih otroci ne morejo več uporabljati, ker so že 1 zdavnaj zastarele. In tudi med ostalimi jih je precej neuporabnih. Velika večina tistih knjig, ki so količkaj primerne za pionirsko knjižnico, pa je umazanih, raztrganih in neokusnih. Prav gotovo so imeli organizatorji te akcije lep in plemenit namen, toda rezultat je slab in nas ni razveselila. Milko Pri nas bodo snemali film »Vojna in mir« Med ameriško filmsko družbo »Michael Todd« in Zveznim iz- cijo, folklorno in recitacijsko skupino, izobraževalne krožke, Ljudsko univerzo, skratka: »Svoboda« v središču Trbovelj je ob vsestranski podpori svojih članov lepo rasla in napredovala. Česarkoli so se lotili, vse jim je dobro uspevalo. Vse do lani. Lani se jim je zataknilo. Najprej pri godbi. Kasneje zaradi prostorov in drugih drobnih nepomembnih stvari. In šele na nedavnem občnem zboru so ugotovili in se dodobra prepričali, da je složnost najdragocenejša vrlina naših delavski hdruštev in neusahljiv vir napredka in uspehov. Morda tiči v tem spoznanju največji uspeh njihovega občnega zbora. Vsi so pritrdili tistemu članu društva, ki je govoreč o uspehih, predvsem pa slabostih celotnega delovanja med drugim tudi dejal, da so vse sekcije, vse | skupine resda samostojne, vendar neločljiv del »Svobode«. Ena sama sekcija ne pomeni nič. Toda vse skupine, vse članstvo to je »Svoboda«. Vse skupine so dolžne ena drugi pomagati. Prav zato, ker so bile posamezne skupine za vršnim svetom je bil sklenjen | prte v svoj ozki krog, kjer so bile sporazum o snemanju umetniške- v svojih hotenjih neenotne in po-ga filma »Vojna in mir« po ro- gosto nesložne, je naše društvo | manu Leva Tolstoja v Jugoslaviji, lani in letos nazadovalo. Saj je res.Godba ima slaba glasbila. Nove bi potrebovali. Potem bi imeli godbeniki več volje in veselja do igranja. Nekateri so celo prenehali igrati. Po domače povedano klonili so, izgubili so vero v svojo godbo in v svoje društvo. Niso ravnali prav. Menda so dobro vedeli, da si je društvo z upravnim odborom na čelu prizadevalo kupiti nova glasbila. Za enkrat jim to še ni uspelo, toda slej ko prej bodo našli pot iz zagate. To posebno še zategadelj, ker rudarska godba ni le sekcija »Svobode«, pač pa po neki nepisani postavi last vseh rudarjev. In tudi rudnik ter mestni ljudski odbor si prizadevata dobiti nova glasbila. Res je tudi, da nimajo dovolj prostorov za pevske vaje, vaje za igre, šah itd. Toda tik ob njihovem starem domu vstaja iz tal nov velik dom, ki bo kmalu sprejel vase vse njihove številne skupine. In res je, da so kljub težavam drugih skupin imeli dokajšnje uspehe. Na občnem zboru so ugotovili, da je bil njihov dom vedno poln obiskovalcev in da so bile njihove prireditve bolj kvalitetne kot prej. Toda x kot rečeno: spoznanje in pa zavest, da je ključ do uspehov le v strnjeni celovitosti društva, jim bo v bodoče dragoceno napotilo za odstranjevanje napak in slabosti. Dejali so, da bodo delovni načrt v prihodnjem letu bolje izvedli in prav je, da so posvetili največ pozornosti izobraževanju. LXIV. Počasi sta zapustila trg. 2e sta bila v trdnjavskem drevoredu, ki vodi do Porte Romane. Sla sta kot že tolikokrat, spet pod roko, in on je z drugo roko vodil kolo. »Ali boš ostala popoldne v Milanu?« »Saj sem tudi zdaj v Milanu.« »Saj te bodo vendar pričakovali pri kosilu?« »Kdo?« »Tisti tvoj svak. Mar ne pojdeš kosit k svojemu svaku?« »Želiš, da grem k njim?« »Oh, Berta,« je rekel En 2. »Saj ti ni do tega, da bi šla k njim. Mar ni res?« »Tebe sem iskala,« je odgovorila Berta. »Nisem iskala njih.« Iz vsega njenega jutra, doživetega pred mrtvimi in v Parku, v samoti med golimi stebli, s starcem iz Parka in z golim starcem izpod spomenika, se je vrnila vanjo kakor v nekakšen izliv dolga reka joka, ki pa je, čim se je prikazala, nenadoma tudi povsem usahnila. Njen obraz je lahno sijal, toda to je bila notranja reka, ponikalnica, in zdaj je tu, na istem mestu, kjer se ji je zdelo, da je ni več: reka občutij zavoljo miru, reka, ki jo je nosila mirno in počasi, nebeški mir, kakor resnejše življenje, ki so ga zahtevali mrtvi. Naslonila je glavo na rame Ena 2 in zajokala. Kdor je šel mimo, ju je videl: človeka, ki z eno roko drži kolo, in njo, ki joče ob njegovi rami. Toda mimoidoči so se vračali od mrtvih in se niso čudili. Ko je Berta prenehala jokati, je vprašala: »Mar me nočeš vzeti k sebi na kolo?« Sedel je na kolo in jo posadil predse. »Utrudila se boš,« ji je rekel. »Ali je odtod zelo daleč do tvoje hiše?« »Obresti morava vse mesto. Zdaj sva pri Porti Romani.« »Ko se boš utrudil, bova šla peš.« Nekaj časa sta se vozila po mrtvih ulicah, od notranje strani Porte Romane proti omrežju prekopov ,proti San Lorenzu, proti Sant Ambro-sini, proti Grazijanu, še vedno po mrtvih ulicah, med porušenimi hišami, po soncu mrtvega zimskega listja. In vedno znova jo je spraševal: »Nisi morda trudna? Greš dol? Želiš, da greva peš?« »Ne. Nadaljuj!« je odgovarjala Berta. LXV. Dejala mu je, da je trudna, ko sta prispela v živahne mestne predele, v bližino Severnega kolodvora. Potem sta šla peš naprej, šla sta in se gledala, ne da bi spregovorila. Šla sta do mostu, ki se je vzpenjal nad tirnicami Severnega kolodvora. »Ali pojdeva skozi Park?« je vprašala Berta. »Samo po zunanjem drevoredu. Do Porte Sempione.« »Ali nočeš globlje v Park?« »Pa pojdiva globlje.« Vstopila sta v tisti ograjeni prostor, kjer so bile ruševine paviljona. In Berta ga je vodila. Šla sta po aleji, od koder je bilo v daljavi videti ruševine. »Tudi tukaj sem te iskala.« »Tu, v Parku?« Iz ruševin med velikimi stebli se je dvigal dim. »Vidiš dim tam zadaj?« je vprašala Berta. »Vidim,« je odgovoril En 2. »Ali ga vidiš?« »Vidim.« »Bil je,« je rekla Berta, »tudi prej.« »Gotovo so to kaki brezdomci, ki si kuhajo kosilo.« »Pojdimo,« je rekla Berta. »Vodi me od tod.« »Ali naj te spet popeljem s kolesom?« »Pelji me.« In spet jo je posadil predse na kolo. »Pohitiva,« je rekla Berta. »Tudi midva si morava pripraviti kaj za pod zob.« Bila je znova takšna, kakršna je bila pred mrtvimi, obraz ji je sijal od nekakšnega zanosa. Njemu pa se je zdelo, da mu je vlila moči in da brzi z njo v naročju. »Nama ni treba več čakati?« »Ni nama treba več čakati.« »Potem si moja žena?« »Sem, če me hočeš. Ali me hočeš?« »Oh! Saj si bila zmeraj.« »Ne, šele od danes zjutraj.« »Vedno si bila. Vedno si mi bila žena.« »Šele od danes. Od zdaj.« LXVI. Bila sta na Korzu Sempiona in sta molčala. Berta je pokazala v daljavo. »Zdi se mi, da je videti planine.« »Da, se ti zdi? Vidijo se. Planine so.« »So planine?« »Da, planine so.« jj »Ali se iz Milana vidijo planine?« j g »Mar jih ne vidiš? Vidijo se.« »Nisem vedela, da se vidijo.« »Ali si vedela, da si moja žena? Nisi vedela. Pa vendar si.« »Ko nisem vedela, nisem bila.« »Pa si vendar bila.« Prispela sta do hiše. On si je oprtal kolo na rame in povzpela sta se ter vstopila v sobo. »Vedno si bila,« ji je dejal. In jo je poljubil. Toda skozi okna, visoko nad ostalimi hišami, je bilo videti v očeh neba, ločenega od tal, bel in sinji led na planinah. »Mar nisi bila vedno isto?« je dejal En 2. »Vedno si bila.« Snel je žensko obleko, ki je visela za vrati. »Mar ne vidiš svoje obleke? Mar ne vidiš, da si vedno bila?« »Kaj pa planine?« je vprašala Berta. »Mar si jih vedno videl?« »Vedno sem jih videl.« »In mrtve?« »Vedno so bili.« »In sinje oči?« »Sinje oči?« »O kom pa si mi vendar zmeraj pravil, da je imel sinje oči? O svojem očetu? Se jih spomniš iz detinstva?« »Bila si ti sama.« »Jaz sama sem bila oči tvojega očeta?« »Ti sama si bila moje detinstvo.« »Mar jaz in tvoje detinstvo?« »Ti si sleherna stvar. Bila si mi vse in vse si mi.« »Ali sem res?« »Ti si vse, kar je bilo in kar je.« »Mar tudi planine?« »Tudi planine.« »A tvoja žena?« »Moja žena. Moja stara mati in mati. Moja mati in moja žena. Moje dekletce in moja žena. Planine in moja žena.« »A tistemu človeku?« je rekla Berta. »Kaj pa sem bila tistemu človeku?« »Zakaj pa bi morala biti nekaj tistemu človeku?« »Nekaj sem mu bila. Zakaj sem bila z njim? Kaj sem mu bila?« »Pst,« je dejal En 2. »Zakaj misliš na to?« »Potem si pripraviva kaj za pod zob.« VELIČASTNA POT TOVARIŠA TITA PO INDIJI besede ho si minha ob osmi iz upornega tunisa OBLETNICI VSTAJE VIETNAM- V — Beseda prijateljstva 'iiiMS©«*; HBSK'IKUftB Nehru bo obiskal Jugoslavijo. — Indijsko ljudstvo je priredilo tovarišu Titu nadvse prisrčen sprejem. — Izmenjava zdravic med tovarišem Titom in predsednikom indijske republike Prasadom Kamor koli je naš predsednik prispel v Indiji, povsod ga je ljudstvo nadvse prisrčno pozdravljalo. Tako je bilo, ko je obiskal indijske vasi ali ko se je vozil po delhijskih ulicah. Povsod ga pozdravljajo kot junaka narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije in kot predstavnika dežele, velike prijateljice Indije. Ob svojem obisku je tovariš Tito povabil indijskega ministrskega predsednika Nehruja, naj obišče Jugoslavijo. Nehru se je povabilu z veseljem odzval in naša domovina bo imela čast pozdraviti v svoji sredi velikega državnika prijateljske Indije. Tovarišu Titu na čast so priredili vrsto svečanih obedov, razgovori z indijskimi državniki pa potekajo v naj-prisrčnejšem vzdušju. Tovariš Tito je peti dan bivanja v Indiji priredil v palači, kjer stanuje, svečan sprejem, na katerem sta si s predsednikom indijske republike Prasadom izmenjala zdravici. Naš predsednik je uvodoma omenil velike napore indijskih narodov za gospodarski dvig dežele, potem pa je dej al: >Ko človek vidi ta velikanski napor in važne pridobitve Indije, si lahko ustvari še jasnejšo sliko o tem, kakšen bi lahko bil svet in kako bi se mogel razvijati, če bi prevladovalo razumevanje, da današnja razvojna stopnja človeštva kot celote narekuje, da mora vsak član mednarodne skupnosti gledati na razvoj in uspeh ostalih članov te skupnosti kot na svojo lastno stvar. Ne moremo zanikati dejstva, da so se po- kazala glede tega ugodna stremljenja in je že bila dana določena pomoč. Vendar pa vse to še ni dobilo oblike stalne in organizirane akcije. Nedvomno je, da je danes proces razvoja sveta ena celota. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bilo v določenem obsegu tako tudi v preteklosti in da razvite države uživajo sadove doseženega razvoja tudi zaradi žrtev in dežela še nerazvitih narodov ter bogastva držav, ki so ostale nerazvite.« »Naši državi imata priložnost, da se tudi za to idejo borita v Združenih narodih, ki so eno izmed najplodnejših področij našega skupnega sodelovanja. Menim, da niti ni malo slučajno, da vernem Vietnamu svečano proslavljali v., , ... . ... osmo obletnico vstaje svobodoljubnega nost naših notranjih in zunanjih pro- vietnamskega ljudstva proti francoski blemov ter sorodnost naših smotrov za kolonialni vladavini. Na osrednji prd- zavarovanje miru in mirnega sodelo- slavi je govoril Ho Ši Minh. Dejal je, nčmijo, francoski predstavniki pa ho-ppolaga tega na- ,ja je oborožena vojna končana, toda čejo obdržati v svojih rokah sodstvo in uzenih narodih in politični boj se nadaljuje. Pozval je policijo. Pravijo, da lazgovori zašli so francosko-tunizijski r bodilno gibanje. Res zagato. Voditelji Tuni-; hov predalo, toda je precej fela-pustinjah in gorah vanja med narodi sta šega sodelovanja v Združen sebojnega razumevanja. Predsednik Prasad je'v odgovoru na ‘sivu^Tak^boJ zdravico predsednika Tita pozdravil nje- verjetno težji o( gove besede, da je treba nezadostno razvitim deželam na svetu pomagati, nato pa je dejal: »Zares smo srečni, ker ima naša država pred seboj tako vzvišene ideale v svojih naporih v OZN. Vsestransko pozdravljamo vaše stališče in želimo sodelovati v Združenih narodih, ki ste jih po pravici imenovali enega izmed najplodnejših področij našega obojestranskega sodelovanja. Dovolite mi, da ponovno omenim, da je mnogo skupnega v idealih, stremljenjih in politiki naših dveh držav. Ta istovetnost v ciljih vprašanjih — namreč gospodarska se ne vda samozadovolj- Medtem ko * 3j bo še dolg in težak, razgovori vlečejo od dboroženega. Tunisu ponovno oživelo uporniš francosko-tunizijski nedogled, pa je v ko osvo- in slučajno, da ' izgradnja države za zagotovitev sreče nastopata naši dve državi v tej veliki našega ljudstva doma in politika so-svetovni organizaciji, v kateri je za- delovanja med narodi za zagotovitev stopana večina držav na svetu, ne glede miru v svetu — je zagotovilo za še 1 na bloke in različne sisteme, skupno in večje sodelovanje ter obojestransko do- , na isti način v vseh bistvenejših vpra- bro voljo in prijateljstvo med Indijo j šanjih, ki jih tam obravnavajo. Podob- in Jugoslavijo.« ZA ENOTNOST SINDIKATOV V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI NAPAD REAKCI E Že spomladi je bila v glavnem »Ati. j«, una « gm.uc«! : enotno, saj je v deželi kar šest sindi- stu Južnoafriške unije Captownu skupna j kalnih organizacij, ki so se doslej pre-konferenca posameznih sindikalnih cen- 1ST~ *r'; v f : tral, na kateri so napravili prvi korak k enotnosti sindikalnega gibanja v tej deželi. Sindikalno gibanje namreč ni SPOR MED INDIJO IN PORTUGALSKO ZAVOLJO PORTUGALSKIH KOLONIJ V INDIJI Pravica mora zmagati pirale med seboj. Na tej konferenci postavili začasni odbor, ki naj bi pripravil predlog, da bi vskladili stališča posameznih sindikalnih central. V kratkem pa bo še ena konferenca v Durbanu, kjer naj bi ustanovili »Stalni odbor enotnosti« in v katerem naj bi bili predstavniki vseh »priznanih« sindikal-. nih zvez. ‘ Povod za tako združevanje je bil ! vedno hujši pritisk vlade na sindikate { in delavce sploh. Vladh je sestavila I zakon, po katerem naj bi uvedli obvezno državno razsodišče v sporih med j delavskimi organizacijami in delodajalci, i s tem pa bi delavcem praktično vzeli I Predsednik indijske vlade Nehru je možni in pravični rešitvi tega vpra- pravico na stavko. Dalje vlada še bolj • ▼ začetku tega tedna izjavil, da je In- sanja, o priključitvi kolonij k Indiji, zaostruje rosno diskriminacijo, prepo- Vlada ustanavlja SVOje sindikate. — Ukinjen je zakon O pomoči dija resno zaskrbljena zaradi vdora por- in pripravljena je celo izzivati, ker ine- veduje sindikatom, da bi se združili I breZp0selnim> __ Težak položaj sindikalnega gibanja. — Grčiji tugalskih vojakov iz Goe na indijsko ni, da ji bodo izzivanja koristila. Pri v politično stranko, in postavlja se po-> ^ o o o o -----ii- tvt.i— i_ j.ii j . , _x-j---------1.. :i --------- »eber osrednji pr<3- zijcev zahtevajo popolno notranjo avto- , je še precei takih, ki ne verjamejo _i. i. ----:i_ r-----11 —J i -- l'~ 1 francoskim obljubam in ne zaupajo ko- lonialnim oblastnikom. Pred dnevi je skupina tunizijskih partizanov napadla francosko policijsko postajo pri Kruminih v bližini alžirske meje. Francozi so napad odbili in partizani so se brez žrtev umaknili. IŽ NEMČIJE Vem Neurath se jezi Pred nedavnim so izpustili iz zaporov Hitlerjevega zunanjega ministra in protektorja Češke in Moravske, Konstantina von Neuratha. Sedaj je na okrevanju na svojem posestvu, ki so mu ga seveda vrnili. Časopisi objavljajo dolge reportaže o njem in oblasti so priredile nadvse svečan sprejem obsojenemu vojnemu zločincu. Vse pa kaže, da je von Neurath že kar močno »okreval«. Sedaj se poteguje, da bi mu vrnili nazaj za 16 milijonov dinarjev gotovine, ki jo je naložil v banko, ko je bil še Hitlerjev minister, io se močno jezi, ker mu denarja še niso dali. Sodišče za denacifikacijo mora namreč najprej določiti, kolikšen odstotek mora Neurath plačati, da bi se »denacificiral«. No, vsekakor bo to le malenkost. IZ EGIPTA ČIŠČENJE SE NADALJUJE I Iz Kaira poročajo, da se je pred J izrednim sodiščem začela nova razprava proti skupini »Muslimanskih bratov«, ki j so hoteli nasilno vreči sedanji režim' i revolucionarnih oficirjev. V tej skupini 1 je 47 obtožencev. Med njimi je precej ' častnikov egipčanske policije. . . * ? Tale francoski vojak se smeji, ker je prišel na lahek način do orožja tuniških partizanov, ki so mu ga sami predali. Toda del partizanov se ni vdal in bije še naprej odločen boj za svobodo Tunisa IZ SINDIKALNEGA GIBANJA V GRČIJI Odločne zahteve grozi velik val stavkovnega gibanja j Izvršni odbor GSEE je izjavil, da ' se bo odločno boril, da bodo ponovno uveljavljene vse izgubljene pravice delavcev, da bo ohranjena svoboda in neodvisnost sindikalnega gibanja in za-škega sindikalnega gibanja. Posamezni hteva določitev minimalnih mezd, vskla-načelniki grškega ministrstva za delo, ditev pokojnin s porastom življenjskih Vatikan. Indija p, -trajno in dostojan- , “d^ej enotne ' sindika.- > »fc ^ aindTkafne^ ^ zveze obvarovati svoj položaj in za-lglba“Ja “ delaTcev- | na svojo stran. Toda doslej se je le moranduma, ki __i: J _ 1 1. _ __________________»_ Si n r , VJJ t iz, ua lUUlJSIVU Ul, Ud Ji JJUUU 1AA 1 V ali J it IVU L IS lil tl. I 11 * (-»vili o 11 un /v—, uj p —.3 m . ij u o v, fju— j ozemlje. Nehru je dejal, da so portu- tem nečednem poslu ji pomagajo ne- seben organ, ki naj bi kontrolirab de-1 galski vojaki prve dni decembra trikrat katere politične skupine v zahodnih dr- javnost sindikatov. Z drugimi besedami: ■ vdrli na ozemlje Indije. Nehrujeva vla- žavah, ki jim koristi napet položaj v vlada hoče onemogočiti vsako delo si_n- ,______________Sf^ko vlado in Generalno da je ukazala indijskim graničarjem, 1------------------------------— :: -----j_ j- -i /0...^ i..* naj aretirajo vsakega portugalskega vojaka, ki bo prestopil mejo. Spor med Indijo in Portugalsko za-voHo portugalskih kolonialnih posesti v Indiri se je torej spet zaostril. Portugalska vlada noče ničesar slišati o edino jugovzhodni Aziji, pomaga ji seveda tudi dikatom, razen seveda njenim (Svet juž- konfederacijo grških delavcev (GSEE) V„«V,„ Tndt!, n. vrtr.lno In do.Mian- noafriških sindikatov). vedno bolj zaostruje. Gre namreč stveno zahteva, naj ji imperialisti vrnejo ■ področja, ki so si jih prilastili pred ne sto in več leti, ter je prepričana, da bo najti skupn0 pot in končno le zmagala pravica. ’ * * i varovati delavske pravice, so morale Sindikati pravijo, da vlada vedno najti skupno pot in se enotno upreti P°’j zožuje zakonite pravice delavcev vladnim nameram. Vendar pa še precej skuša zlomiti odpor GSEE s tem, manjka do enotnosti. Ti sindikalni vr-j “a ustanavlja svoje režimske sindikate, hovi, ki se pogovarjajo o enotnosti, ne , Posebno so vznemirjeni zavoljo ukinit-priznajo enakopravnosti sindikatom, ki zakona o gmotni pomoči odpuščenim združujejo črnce. Celo tako daleč so delavcem, kar je močno ogorčilo delav- šli, da so precej brezbrižni do tistih • ce> število brezposelnih pa se je naglo določil, ki prizadevajo črnce, skrbe le, povečalo. Sindikati prav tako zahtevajo, da belci ne bi bili prizadeti v svojih °a ®e ponovno sprejme zakon o kolek- ,, ..1 — J — 1 — —i— ti vn 1 n Tl rt cr o ri Vi n ii a vrv Z", rT c /■Nemci proti Nemcem?« je zapisal pod to sliko časopis nemške sindikalne mladine in pristavil, da je ta slika posneta z manevrov nemške vojske še pred drugo svetovno vojno. Če ne bo prišlo do sporazuma o tem, da bi se Nemčija združila, to ne bi bila več samo vaja... ga je GSEE poslala vladi; _ posameznih stro- se da sklepati, da je položaj v Grčiji kovnih sindikatov in lokalnih sindikal- '■ močno napet in da stoji dežela pred majhen del vodstev posameznih stro- nih organizacij odločil za sodelovanje velikim valom stavk, če vlada pri ustanavljanju vladnih sindikatov. ' sprejela zahtev sindikatov. IZ AMERIŠKEGA SINDIKALNEGA GIBANJA SVOBODA PA TAKA! _______j____ ________ ___ ^ ^ ,w.^„ iialci in zagotovi spoštovanje delavske zapreka, da bi ustvarili sindikalno enot- zakonodaje. | Ameriški sindikalni voditelji ne iz- sindikalni funkcionar, da bi delavce qr- nost in da bi kot taka tudi obrodila Zlasti pa protestirajo proti posku- P0,816 n°hene prilike, da ne bi povedali, ganiziral in da bi uveljavil določil8 sadove v boju proti reakciji. som vlade, da bi razbila enotnost gr- ^a^° S(? Združene države Amerike svo- kolektivne pogodbe, S KONFERENCE MEDNARODNE FEDERACIJE RUDARJEV Pomoč zaostalim deželam Zasedanja se je udeležil tudi jugoslovanski delegat Ivan Zadravec. — Razpravljali so o pomoči rudarjev v Aziji, Afriki in deželah Latinske Amerike. — Tuniški in grški sindikati rudarjev novi Te dni je bila v Londonu končana drugim so razpravljali tudi o tem, kako dvodnevna konferenca Izvršnega odbora bi pomagali sindikatom rudarjev v Aziji, Mednarodne federacije rudarjev. Jugo- i Afriki in Latinski Ameriki. Odločili ivelj mu oblasti tega niso slovanske rudarje je na tej konferenci zastopal tajnik Centralnega odbora Sindikata rudarjev Jugoslavije, ki je član Izvršnega odbora Federacije. se, da bodo sklicali posebni sestanek predstavnikov sindikatov rudarjev iz teh dežel, da bi se z njimi neposredno pomenili o njihovem položaju in o načinu Na zasedanju so razpravljali o tem, najuspešnejše pomoči. * k°do uresničili sklepe 34. kongresa V Federacijo so sprejeli sindikata j Mednarodne federacije rudarjev, ki je tuniških in grških rudarjev ter izvolili bila letos poleti v Zahodni Nemčiji. Med v biro Izvršnega odbora sedem članov. bodna in demokratična dežela in kako pustile. No, stvar so rešili ta&o, da seveda drugod po svetu, zlasti pa pri morajo delavci delati dlje kot drugod nas, takšne svobode ni. Oglejmo si le in za manjšo plačo — tako, kot je v teh nekaj sličic z ameriškega juga, krajih navada, industrijalec pa plačuje David Dubinsky, predsednik sindi- sindikatu po četrt milijona dolarjev u8 kata izdelovalcev ženskih oblek, se je leto, ker več »zasluži« zaradi drugačni® sredi novembra pritoževal novinarjem, delovnih pogojev v teh krajih, kakšne težave ima njegov sindikat v V Baxleyu (Georgija) pa mora sin' južnih državah ZDA in kakšne težave dikalni funkcionar, če hoče organiziraj1 J delajo celo kapitalistom, ki so v dobrih sindikate, plačati občini za dovoljenj8 odnosih s sindikati. 2000 dolarjev na leto. Če se mu posreči Nek industrialec, ki ima s sindika- zbrati toliko denarja, mora po mestnem tom pogodbo, da bo zaposloval samo zakonu plačati še za vsakega člana P0' kalno organizirane delavce, je od- sebej 200 dolarjev na leto. No, takem® na jugu dva obrata. Toda občina organizatorju se kaj lahko primeri, d3 ostali kapitalisti v tistem kraju mu ga plačanci kapitalistov počakajo za niso pustili, da bi plačeval delavce po galom, slečejo do golega, namažejo ,5 kolektivni pogodbi, niti da bi delali smolo, povaljajo v perju ter postavi)® toliko ur na dan, kolikor stoji v po- na vlak. Marsikoga so pa že do snir* godbi s sindikatom. Tudi organiziranih pretepli. delavcev ni dobil. Ko je nato prišel Zares, svoboda pa taka! Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Slovenijo. Odgovorni urednik France Bo<štjančič. Tisk Tiskarne »Ljudski ulica 1 — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava 32-031. uredništ^ 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici Ljubljani 601-305. 1-221 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Me’ sečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 d&: posamezna številka 10 din. sindik pri OKNO SVET Švedski sindikalni delavci o naših sindikatih ZA ALI PROTI SODELOVANJU z jugoslovanskimi sindikati Švedska sindikalna revija »Fabriks arbetaren« je v svoji novembrski številki objavila članek z gornjim naslovom. Objavljamo ga v celoti, ker kaže, kakšno stališče zavzemajo švedski sindikalni delavci do naših sindikatov. Jugoslavija je postala zanimiva ne samo s turističnega vidika, temveč tudi zaradi svojega sindikalnega gibanja. V zadnjem letu so jo obiskale številne študijske delegacije. Naša Zveza je sodelovala skupno z Zvezo delavcev industrije papirja in Zvezo združenj v delegaciji, ki je spomladi obiskala Jugoslavijo skupno z Ernstom Gustavssonom. Delegacija je bila gost jugoslovanskega Sindikata kemičnih delavcev, ta pa je bila avgusti letos gost Švedske zveze. V dvanajstdnevnem potovanju od Malmoa do Sundsvalla je obiskovala tovarne ter dobila informacije o sindikalni, politični in socialni dejavnosti naše dežel-e. Ta oblka izmenjave delegacij je nedvomno velikega pomena za mednarodno sodelovanje. Spoznavanje in razumevanje ljudstev različnih dežela, njihovih prizadevanj in problemov, dejavnosti in vpliva delavskega gibanja, povezuje narode in odpira možnosti, da ustvarimo sodelovanje med narodi po različnih poteh. Enotedensko bivanje v tuji de^ želi nikakor ni dolga doba, če bi radi spoznali ekonomske, demokratične. politične in sindikalne razmere. Ža časa bivanja v Jugoslaviji Pa smo imeli priložnost, da si ogledamo vrsto podjetij ter da dobimo informacije o sindikalnem delu ter političnem in ekonomskem sistemu v tej deželi. Ugotovili smo, kar so potrdili tudi naši jugoslovanski prijatelji, da je življenjski standard na Švedskem precej višji. To, da se ljudstvu v »kapitalistični« deželi boljše godi, so združili z izjavo, da Nils Leistedt, sekretar švedske Zveze tovarniških delavcev opravljajo narodi Jugoslavije trdo delo, da bi obnovili domovino po uničevalni vojni. Nedvomno je Jugoslavija dežela, ki ne vzbuja zanimanja po svetu samo zaradi svojih prirodnih lepot in ljubeznivosti, ki jo doživlja obiskovalec v tem delu Evrope, katerega smo prej mnogokrat smatrali za ognjišče nemirov, marveč še zaradi marsičesa drugega. Tudi na sindikalnem področju je Jugoslavija izzvala če ne nemir pa prav gotovo vznemirjenje zaradi splošne orientacije na Zahod. Če- prav se smatra, da je sindikalno gibanje p*i nas demokratično, se vendar doslej ni moglo priključiti Mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov.- Obstaja mnenje, da v Jugoslaviji ni demokracije in sindikalne svobode. To stališče je zgrajeno na mnenju, da morajo biti sindikati v določeni opoziciji proti politični ali ekonomska oblasti v družbi; gibanje sindikatov naj ima nasprotnika, proti kateremu se bori, da bi doseglo zvišanje življenjske ravni. (S tem v zvezi ne upoštevam totalitarnih držav). Sistema v Jugoslaviji pa ne moremo primerjati s tem, kar vlada v kapitalističnih deželah. V tej deželi se je dogodilo nekaj, kar ni običajno v zahodnoevropskih državah. Vsa podjetja upravljajo namreč delavci, ki so v njih uslužbeni. Po zakonu iz leta 1950 volijo člani kolektiva delavski svet na tajnih volitvah, ta pa izvoli iz svoje 'srede upravni odoor, ki je skupno z direktorjem podjetja odgovoren za vodstvo in upravljanje podjetja. Čeprav je dežela komunistična, se je s to decentralizacijo gospodarstva vendar jasno in razločno preusmerila od prejšnjega centraliziranega planskega upravljanja po moskovskem vzorcu. Sedaj obstaja le okvirno planiranje namesto prejšnjega centralno sestavljenega, de-tajliranega produkcijskega programa. Konkurenca med podjetji je svobodna in podjetja so v načelu samostojna. Posamezna podjetja imajo zato možnost, da razdele nastali netto presežek na tak način, ki naj bi na čim bolj učinkovit način vzpodbudil zanimanje članov delovnega kolektiva. To napravijo tako, da izplačajo posebne ali višje plače ali. kar je običajno, da grade stanovanja in nakažejo sredstva za druge socialne namene. Ni vzroka, da bi posebej nagla-šali težave, ki so nastale v gospodarstvu zaradi preloma s Sovjetsko zvezo. Tudi ni vzroka, da bi posebej podčrtovali dejstvo, da se 60 do 70 % prebivalstva preživlja s poljedelstvom. Začetna industrializacija v večjem obsegu, s tem v zvezi pa premiki v plasteh prebivalstva, so ustvarili vrsto prav takšnih problemov. kot so jih imele zahodnoevropske države, ko so bile v podobnem položaju. Nas pa zanima, v koliko je sindikalno gibanje v Jugoslaviji zgrajeno in v koliko dela po načelih, ki omogočajo sodelovanje. Sodeč po vtisih mnogih evropskih sindikalnih študijskih delegacij in po podatkih iz dostopnih člankov in knjig naj bi jugoslovansko sindikalno gibanje sprejeli in povabili k sodelovanju z Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Danes štejejo jugoslovanski sindikati okoli 1,700.000 članov, ki so razdeljeni na 40 zvez po načelu industrijskih zvez, s kongresi in volitvami zaupnikov ter funkcionarjev na način, ki je običajen v naši domovini. Vpisovanje v sindikate je prostovoljno. Zato, ker si plače določajo delavci sami v skladu s splošnimi gospodarskimi pogoji podjetja, ima sindikalno gibanje popolnoma drugačne naloge, kot pa so v navadi v deželah, kjer je podjetje tako rekoč nasprotnik delavcev. Ne glede na »boj za višje mezde« ima sindikalno gibanje v Jugoslaviji naloge, ki odgovarjajo njegovemu položaju. Dežela ni industrijska, zato se sindikalno gibanje usmerja na najvažnejši problem sedanjosti, na vzgojo in izobrazbo industrijskih delavcev. Kultura in izobraževalna dejavnost ter zaščita pri delu zavzemajo v naši domovini vodilno mesto. Trditev, da obstaja določena zveza med sindikalnim gibanjem in komunistično partijo, ni nepravilna. Toda v Skavdinaviji, Angliji in drugih evropskih deželah prav tako ni nobena skrivnost sodelovanje med sindikalnim gibanjem in socialdemokratsko delavsko stranko, četudi govorimo, da je sindikalna in politična svoboda v teh deželah večja. Toda razmere niso povsod enake, saj je v ZDA, kjer ni delavske stranke, komunistična partija prepovedana. Sindikalno gibanje y svetu je razdeljeno v dve glavni skupini: komunistično Svetovno sindikalno federacijo in Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Razen tega so še mednarodne sindikalne organizacije, ki pa so popolnoma samostojne. Ker je jugoslovansko sindikalno gibanje pretrgalo zveze s Sovjetsko zvezo, se nam vsiljuje vprašanje, če se ne bodo priključili k Mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov, saj bi svojega sistema ne moglo tvoriti. Iz objavljenih poročil MKSS pa izhaja, da se priključenje ni moglo izvršiti kljub podpori švedskih delegatov lani v Stockholmu. Zveza sindikatov Jugoslavije in njej priključeni sindikati sodelujejo z organizacijami, ki so včlanjene v MKSS. četudi le formalno. Sodelujejo na kongresih ter izmenjujejo sindikalne študijske delegacije. Sodelovanje, ki uradno ni sprejeto, se je vendarle uresničilo. K temu naj še dodamo, da je Sindikat jugoslovanskih rudarjev član Mednarodne federacije rudarjev in da so že tudi druge mednarodne federacije razpravljale o tem, da bi vključile v svoje vrste odgovarjajoče jugoslovanske sindikate. Ali ne bi bila naloga švedskega sindiKainega gibanja, ki ima po mnogih zvezah dobre stike z jugoslovanskim sindikalnim gibanjem, da prevzame pobudo za odstranitev formalnih zaprek? Vsak doprinos na tem polju moramo smatrati le kot člen v mednarodnem sodelovanju, ki si ga vsi želimo. Prav zares se ne moremo upirati priključitvi jugoslovanskega sindikalnega gibanja samo zato, ker se ne strinjamo povsem z gospodarsko in politično ureditvijo države. Ta, ki nasprotuje komunističnemu dirigiranemu sndikalnemu gibanju, naj se pač nahaja na strani svobodnega sindikalnega gibanja. Priznavamo, da je popolnoma stvar Jugoslavije, kako urejuje svojo gospodarske zadeve, prav tako kot naj Švedska odgovarja za švedski razvoj. Toda pustite nas, da po-; skusimo ustvariti ua sindikalni fronti sodelovanje, ki naj bi koristilo vsemu sindikalnemu gibanju v svetu. To je ena naših sindikalnih nalog na mednarodnem področju. Nils Leistedt Delegacija Sindikata kemičnih delavcev Jugoslavije na obisku na Švedskem mam liiiiiiiiiiBii« Gradbeno industrijsko podjetje Ljubljana, Bohoričeva ulica 24 Gradbišče: Ljubljana, Jesenice, Grosuplje, Krško, Šoštanj, Ravne na Koroškem, Kidričevo in Zenica Centralni obrati v Ljubljani in Mariboru Lesni obrat v Škofji Loki Specialni obrat v Ljubljani in v Brežicah želi vsem delovnim kolektivom srečno in uspeha polno novo leto 1955 ž "Delovni Taoletetlv Pe&arise m slaščičarne efi.€3 & podružnico Ml S(M&M‘(MSSMCi žeB vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom mnogo uspehov v letu 1955 in se priporoča z vedno svežim kruhom, pecivom, vsemi vrstami slaščic in brezalkoholnimi pijačami o želi vsem dobaviteljem, odjemalcem in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 19 5 5 KOLEKTIV TEKSTILNE INDUSTRIJE OTIŠKI VRH p. DRAVOGRAD čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije in jim želi uspehov ji polno novo leto .411111 .Jiilil 1955 jftlilll AVTOCOMMEHCE Zastopstva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Koper, Novi Sad, Split, Dubrovnik Prodaja: osebnih, dostavnih, bolniških in tovornih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, brod-skih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov Prodaja: vseh dimenzij tekstilnih in »METALIC« Y gum ter specialnih AIRSTOP zračnic Vsem delovnim ljudem želimo mnogo sreče in uspehov v novem letu 1955 Generalno zastopstvo tovarn MERCEDES-BENZ MICKELIN Sedež: Ljubljana, Titova 28 Tel. 31-283 Člani sindikalne podružnice Gradbenega podjetja Dravograd želijo vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 19 5 5 lIlIllllIllilllllllllllllllilliillliillllllllilililllllilliiililllliillllllillllilJllliiMlllillilllllilliiilllllllillliliiiliiilllliililllllUJliHliliU XV\VVXVXX\VXXXXV\XX\\XV\\',\XNXXX\\NVvXXX\X\\X\XV\X^XKV,V>XXX\\\'vX\\\\\'.NV\\^\XVXXV\XV\XW%\\\\XX\\X'.WW\'.\\XVNXNXVXX\X\\\V\^.V.XXXX\\XVXV*\\VV> il!!lllllll!ll!llllll!illllllllll!!!lilll!!l!llllilllli!il!ill!lllllllll!l!llll{l!!l! Vsem našim delavcem in uslužbencem, kakor tudi vsem ostalim delovnim ljudem širom naše socialistične domovine želimo Delovni kolektiv Ruto srečno novo leto 1955 TOVARNA PLETENIN mmm ☆ UPRAVA IN DELAVSKI SVET »INDUPLATI« JARŠE, P. DOMŽALE splošno avtoprevozništvo KOČEVJE želi vsem delovnim ljudem mnogo uspehov v letu 1955 Ljubljana, Emonska cesta 2 izdeluje moške, ženske in otroške pletenine po najnovejših modnih vzorcih Vsem delovnim kolektivom in odjemalcem čestitamo in želimo še mnogo delovnih uspehov in napredka v novem letu 1955 lllll!!llllllllll!!ilinillllllllllPllllia[nnil!!l!ll!llilllffil!imi!l!«!!lllllllllllllll!IM Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »OJSTRICA« DRAVOGRAD želi vsem svojim cenjenim odjemalcem USPEŠNO LETO 1955 i I Žičnica Podjetje za izdelavo žičnih transportnih in drugih strojnih naprav — Ljubljana, Tržaška 69 Telefon 21-686 Brzojav: Žičnica Ljubljana Tekoči račun pri NB 601-T-4 Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspehov potno novo leto 1955 i \ 'rečno in uspehov polno novo leto 1955 želijo vsem podjetjem, delovnim kolektivom, kakor tudi svojim gostom gostinska podjetja in gostišča: Restavracija »Vino Koper«, Kočevje Hotel »Pugled«, Kočevje Gostilna »Rog«, Kočevje Gostilna »Pri lovcu«, Kočevje Gostilna »Pri kmetu«, Kočevje »Ljudska restavracija«, Kočevje Gostilna »Pri Jami«, Želnje Restavracija »Rudnik«, Kočevje Gostilna »Pri dalmatincu«, Šalka vas Gostilna »Pri kolodvoru«, Stara cerkev Gostilna »Pod lipo«, Stara cerkev Gostilna »Pri križišču«, Livold ■ I ■ \ aiMiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiim kV * TRGOVSKO POSREDOVANJE IN ZASTOPSTVA PROIZVAJALNIH TER TRGOVSKIH PODJETIJ m&mm LJUBLJANA, PARKOM 33 TELEFON 30-685, 30-582, 32-280 želi vsem svojim poslovnim prijateljem-dobavite-Ijem in kupcem ter njihovim delovnim kolektivom čimveč uspehov in zadovoljstva v novem letu 1955 Podjetje za izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov Cemcntar Ljubljana, Vodovodna 3 a želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1955 Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Konstruktor Maribor, Sernoeva ul. 8 želi vsem delovnim ljudem mnogo sreče in delovnih zmag v novem letu 1955 Podružnice in predstavništva: MARIBOR, POBREŠKA TELEFON: 30-35 CELJE, ŠLANDROV TRG 4 6 ilitll Kolektiv TELEFON: 23-61 j lili AVT00BN0VA KRANJ, KOROŠKA CESTA 16 TELEFON: 191 ZAGREB, ULICA RAČKOG 3/1 TELEFON: 39-577 BEOGRAD, KRALJA MILUTINA 26 TELEFON: 24-177, 23-126 SKOPJE, PITU GULI 32 TELEFON: 27-09 SARAJEVO, OBALA 19 TELEFON: 27-83 NOVI SAD, JO V. BOŠKO VIČA 16 TELEFON: 30-78 Priporočamo vsem svoje usluge! Ili! LJUBLJANA, BEŽIGRAD 11 čestita vsem delovnim ljudem ........... za novo leto 1955 in želi mnogo illill “'•r“ov 1 ii 11 Š»| Vsem delovnim ljudem Jugoslavije čestita in želi uspehov polno novo leto 1955 KRAJEVNI SINDIKALNI SVET DRAVOGRAD BBaBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBRBBBBBI J illllliailil!ltlllllinilllllftll!!!!!lllllllll!!!ll!lllll!li;H!nill!iinillllllli:il!l!aillffl^ BgaBMBgggBgaMaMMMBM il ilUl11 VELEBLAGOVNICA dom JCajpeh, ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN USPEHA V LETU 1955 Lesno industrijske podjetje Slovenske Konjice s svojimi obrati v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Ločah, Oplotnici in Zrečah Proizvaja: žagan les vseh vrst, zaboje, ladijski pod, sobno in gradbeno pohištvo ter razne galanterijske proizvode Vsem delovnim ljudem želimo uspehov polno novo leto 1955 Vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in našim odjemalcem želimo srečo in dobre poslovne uspehe v letu 1955 KMETIJSKI HAGAZtN LJUBLJANA S POSLOVALNICAMA V CELJU IN MARIBORU ^!lllllllll!lllllllllll!lllll!llll!!l!lll!l!ll!ll!!llll!lllil!lll!lll!l!l!lllllll!!llllllltll!!lll!l!ll!llllllll!l!l!!!lllllll!!!llllll!!!lllllll!!inillllllllin^ Okrajni sindikalni svet Koper želi vsem članom ZS okraja Koper ter vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine veselo, srečno in uspešno novo leto 1955 IBiBRBBBBBBBBBBRBUBHBRBBBRBaBBaBRBRBBBBRRaBRaSBBRaHBRRBRBBflBRBRHR B HRBBBBMBBBBB! BBOD' ! Ifesliia plinarna y Ljuklšani želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in zadovoljno leto 1955 Proizvaja: plin, koks, katran in žveplo Izvršuje: plinske instalacije Popravlja: plinske naprave in plinske aparate (kuhalnike, štedilnike, kopalne in sobne peči) Iz polizdelkov sestavlja plinske štedilnike in sobne peči za plinarniški plin in za butan l•RBBBRBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBRBBB' CojMnm&ai EXP0RT LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 7 TELEFON: 21-826 IZVOZ IN UVOZ INDUSTRIJSKIH STROJEV, ELEKTRIČNIH STROJEV, NADOMESTNIH DELOV, ELEKTROMATERIALA, INDUSTRIJSKIH UTENSILIJ, MERNIH INSTRUMENTOV IN ORODJA OB NOVEM LETU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM I I i KOLODVORSKA RESTAVRACIJA »VINO KOPER« KOČEVJE IN RUDNIŠKA RESTAVRACIJA »VINO KOPER« ŠALKA VAS žofcta vsemu delovnemu ljudstvu v lete 1955 ofcflo uspehov za dvig življenjrfcega driounrg« ljudstva BlllllllilllllllIlllBlllillllll!lllll[|tlillffll|ll|II|(l!lll||tllllll||||i!IHI||!lilIllll||||||lll||l|||||||||;||||||||||||||i||ji||||i|)|||ii(||)||||||]|||||||||||| DELOVNI KOLEKTIV ŽAGE I1V MIZARSTVA V ZGORNJI BISTRICI ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠIROM NAŠE DOMOVINE SREČNO IN USPEHA POLNO LETO 1955 TER PRIPOROČA SVOJE IZDELKE BIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII^^ Delovni kolektiv Tovarne steklenih izdelkov v Slovenski Bistrici čestita svojim odjemalcem ter vsem delovnim ljudem k novemu Irtu 1955 Priporoča svoje prvovrstne izdelke, M.ijft antS po solidnih in konkurenčnih cenah Kofcfcthr Ključavničarstvo Kočevje čestita vsem delovnim ljudem za novo leto 1955 in želi mnogo uspehov Priporoča se za nadaljnja naročila "■■■■■■MMMaaai kmetijsko GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE Z VSEMI KMETIJSKIMI l TRAVAMI, GOZDNIMI UPRAVAMI, LESNOINDUSTRIJSKIM OBRATOM, MIZARSTVOM IN OSTALIMI OBRATI | ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU V LETU 1955 MNOGO USPEHOV V PROIZVODNJI ZA ČIMVIŠJI DVIG i ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA J I I I 4 v f i i \ i iBaaMBaaBBiiaBaaaBaBBaaBaaaBBflaBaaaHaaaaaBaBaNaaaBaaaaaaaaaaaaaaHKHr 1 P* “ želi vsemu delovnemu ljudstvu nove Jugoslavije, zlasti svojim odjemalcem, srečno novo leto 1955 Delovni kolektiv Stolarae Dobrepolje se priporoča stalnim odjemalcem stolarskih proizvodov. Izdelujemo vse vrste vrtne, ležalne in ležalne stole. Cene konkurenčne! Nadalje se priporočamo vsem odjemalcem ter obenem čestitamo delovnim kolektivom za novo leto 1955 SIHOIU PODRUŽNICA GRADBENIH DEIAVGEV PRI SDP Zidar ioCcvje čestita vsem delovnim kolektivom in želi mnogo uspehov v letu 1955 < *— M 'CJ.1 1 < »Sora«, Medvode DELOVNI KOLEKTIV APNENICE DOBREPOLJE SE PRIPOROČA STALNIM ODJEMALCEM ŽGANEGA APNA ZA NADALJNJA NAROČILA. CENE KONKURENČNE! OB TEJ PRILIKI ČESTITAMO VSEM ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K NOVEMU LETU 1955 ^aaanai sSllllll IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB IDIIIHHDIIIIHIIDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHDBIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItlllllllllllllllllllllllllllllllltlilllllllll)^ Kolektiv Zadružnega bufeta v Slovenski Bistrici želi svojim gostom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1955 V našem bufetu vam nudimo vsakovrstna mrzla jedila, pristna domača štajerska in dalmatinska vina, vse vrste žganih pijač. Postrežba točna! Cene kocdKtrenčne! SliiiiHmiiffl9iiHitiiiiiiii«iiiiimffliiiii!iii Izdelujemo in dobavljamo po ugodnih cenah: @ T OVARNA KOVANEGA ORODJA VSE VRSTE SEKIR PLANINSKE CEPINE VSE VRSTE GASILSKEGA ORODJA in se cenjenim odjemalcem priporočamo KAMNIK Želimo uspešno 1 Q C C poslovno leto xZ/ O D Lesi® lidusirijilo podjete Uubliana PROIZVAJA: vse vrste pohištva in deie pohištva, zložljive vrtne garniture, zložljive stole, zložljive mize, vse vrste parketov, parketne plošče, vse vrste zabojev, lesno galanterijo, lesno moko, ligno-litne plošče za tlak in za obloge, lesne žagarske proizvode Uprava: Ljubljana, Parmova ulica štev. 37, I. trakt Telefon: direktor 31-565, komerciala 30-192 Telegram: LIP Ljubljana VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1955 SEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ČESTITA K DOSEŽENIM DELOVNIM ZMAGAM IN JIM V NOVEM LETU 1955 ŽELI POLNO USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA. DELOVNI KOLEKTIV PREDILNICE IN TKALNICE orat <■■■■■■■■■■D■■■■■■■■■■■■■■! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KOVINSKE EMBALAŽE atuhMtšM ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 Ljubljana - Moste OB ŽELEZNICI 16 « DELOVNI KOLEKTIV V industrijskega podjetja SVILANIT ! naslavlja na vse delovne ljudi v naši socialistični domovini iskrene čestitke za novo leto 1955 z željami za nadaljnje uspehe pri izgradnji socializma KUMNIK j * i TOVARNA POZAM ENTERI JE Trak Menggeš ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 TRGOVSKO PODJETJE lilliiiiiil Vam s svojini poslovalnicami nudi: pohištvo vseh vrst, lesonit, parket, galanterija, lesna volna, rezan in tesan les itd. Opremljamo hotele, šole, institute, bolnice, gledališča, kino dvorane, domove, itd. 4 LjUttLJANA LJUBLJANA, PARMOVA UL. 37/1 Vsem cenjenim odjemalcem, delovnim kolektivom lesne stroke, zadrugam in poslovnim prijateljem ter vsem ostalim delovnim ljudem želimo mnogo sreče, zadovoljstva in novih gospodarskih uspehov v letu 1955 : • S 0 • <* • 1 i « M : • o v : : VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM NAŠIH IZDELKOV SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN USPEŠNO SODELOVANJE TER ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO POSLOVNO LETO Tovarna čokolade, bonbonov in pecilnega praška » HOČE PRI MARIBORU ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t Delovni kolektiv sUUa^ca ^lar^°r SPLOŠNEGA GR4DBE1EGA podjetja, Ljutomer želi vsem svojim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu uspešno novo leto 1955. Priporočamo se z vsemi v gradbeno stroko pripadajočimi deli, kakor tudi cementnimi izdelki in stavbnim mizarstvom želi vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem srečno novo leto 1955 KRAJEVNI SINDIKALNI SVET SLOVENSKA BISTRICA želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno novo leto 1955 Delovni kolektiv 1 .imillllTif Vsem delovnim ljudem in odjemalcem čestitamo in želimo mnogo uspeha v novem letu 1955 ,xxxxx\ I Tomunc usnia £|ul9Tipec Kolektiv AGROTEHNIKA SERVIS LJUTOMER želi vsem delovnim ljudem nase domovine mnogo sreče in uspehov v letu 1955 želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu uspešno novo leto 1955 . in priporoča svoje izdelke Delovni kolektiv irrv iEb C I 1 M. INDUSi RUSKO PODJETJE LJOTOMEM INDUSTRIJE !f TRLšCH POLIZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA želi vsem delovnim ljudem širom po naši domovini srečno in uspeha polno novo leto 1955 DELOVNI KOLEKTIV ! MIZAKSKE š i MLARSKE I | DELAVNICE [ 1 SLOVENSKA BISTREČA želi svojim cenjenim odjemalcem ter vsem delovnim ljudem širom naše domovine srečno in uspeha polno novo leto 1955. Izdelujemo vse vrste spalnic, oprem za lokale, kuhinjskih oprem, razen tega izvršujemo tudi vsa kolarska dela blllllllllll!l!nilll!lll!lllllll!llllllllllll!llllllllllll!llllllll!lllllllll!llllllllll!lllllll!llll!!lllllllll!llllllll!lllllll!!!llllllll!IIIIIIIIIIIIII!lllll!lllllllfi Delovni kolektiv H i T RO P SLOVENSKA BISTRICA želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1955 ter se priporoča za nakup v poslovalnicah v Slovenski Bistrici in na Pragerskem miiiiiiiiiiuiiiiniHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiniiiif IMNIAIfM IHMTLH BO TUDI V LETU 1955 PROIZVAJALA LE VISOKOVREDNI PORTLAND CEMENT ZNAMKE N 400 IN C 500. USPEŠNO NOVO LETO 1955 ŽELI VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE fp CINKARNA želi vsem kolektivom Jugoslavije uspešno novo leto 1955 M E T A L U R Š K O priporoča svoje proizvode: Surovi cink — min. 97,80% Zn Ginkov prah — 97% Zn lotal Rafinirani cink — min. 98,71 % Zn Fini cink — min. 99,75% Zn Redestilirani cink — min. 99,85% Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Bč Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni minij 1C% Svinčeni mini.i 32% Svinčena glajcnku — čista Superfosfat Modra galica Metalit Cxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxx\x\xxxxxxxxxx\xxxxxvvvvv<«NM»sx>xxxw»xV'.xxxxxvvx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxvvxxvvxvxxxxxxxx^Ž Kolektiv trgovskega grosističnega podjetja 'po.djčaite. čestita vsem delovnim ljudem nove socialistične Jugoslavije in jim želi uspehov polno novo leto 1955 a? eliko uspeha v novem leto želi podjetje I Srečno in uspehov polno novo leto 1955 vam želi kolektiv TOBAČNE TOVARNE V UUBUAN1 Kadilci, poslužujte se naših okusnih aromatičnih oigaret, ki so odlične kvalitete, in imeli boste res pravi užitek! ■I K novemu letu 1955 čestita vsem delovnim kolektivom ter jim želi še nadaljnjega napredka kolektiv lllllllltll!nilll!llll!lllllllllll!llllll!l!lllllllllll!lllllllll!llll!>lllllilll!lllll tovarna tekstilnih potrebščin LlmMjumii j ^W\\XXXXNXXXXWXVXXX\NXXXXX\XXXXVNVVXXXXXVX\VXXVWXX\XV\XXVV^XXVXX'^ jj Delovni kolektiv ELEmO KOČEVJE KOČEVJE želi delovnim ljudem naše domovine mnogo uspehov pri delu v letu 1955 Avtolehna j. ' LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 38 BEOGRAD, BRANKOVA ULICA 18 ter istočasno obvešča cenjene stranke, da ima v svojih konsignacijskih skladiščih stalno v zalogi veliko izbiro nadomestnih delov za vozila tovarn: GENERAL MOTORS: Opel, Chevrolet, Pontiac, Oldamobille, Buick, Cadillac, GMC, Vauxall in Bedford OM: OM-Super Orione, OM-Orione, OM-Super Taurus, OM-Taurus, OM-Leoncino ter ves avto-elektro in Diesel-material koncema BOSCH Poslužite se naših najmodernejših servisov GM, OM in BOSCH v Ljubljani, Celovška cesta 38 in BOSCH servisa v Beogradu, Karadjordjeva ulica 63 ■■imiDiimnHHiiiir: Delovni kolektiv obrtniško kamnoseškega podjetja mmwm ILijuablprnu Kolodvorska ul. 32 čestita in želi vsemu dejavnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955 S ž I l| mm IHHIi Vsem delovnim ljudem želi obilo uspehov v novem letu 1955 DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORICA NOVA GORICA m i! m 1 I MARIBOR PREDILNICA — TKALNICA — BARVARNA — TISKARNA — APRETURA — SUKANČARNA KiiMHHaaaaaaaMiuaMaMMaaaBBRiMMBaaH' IBBBBBBBBBBBBaBBaBBBBBBBSaBBBBB ■ BBBaaBtkliBBaBaBBBBBBBBBB IBBI Tovarna volaeiih in vigogne izikikov Proizvaja: volnene tkanine iz mikane preje, volnene tkanine iz česane preje, bombažne tkanine, volneno mikano prejo, mto, vate&n, vigogne prejo Maribor iezdsrslia eilica S Tei. 21*97, 21-38, 21-93 Za nov® leto 1955 ždi vsem debvnan ljudem mnogo sreče in uspehov aiaaaaanaBnoaiBBaaaaauaaaaaBa! aaaKoasBBBaBauBaaBaBBBBaBBaaaacaaai II i! ii 5 t, 1 j : i \ Š i e i I s | s g s i 9 4 s ž • ^ : 4, i 4 I I KMETIJSKA ZADRUGA ZREČE s sv°jimi Podjetji: Mizarstvo, Mehanična delavnica, Krojaštvo, Čevljarstvo, Mlin, Trgovina, Lesni odsek in Gostilna Delovni kolektiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine k doseženim uspehom v preteklem letu in jih pozivamo, da v nastopajočem letu prav tako vztrajno grade sebi in našim potomcem srečnejšo bodočnost v naši socialistični Jugoslaviji !»«■»»■£ .-'.V.XXNV^X\>.XV'..AXV'X':.X'.\XNVXX\\WK\XVCvVN>.XX'-'.X',X\WNVv\X\XVXVXV\XX B . . I Železarna 3 giljiL i Store B * j _ ŠTORE PRI CSIJU ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŠTORE, INDUSTRIJSKI TIR ŠTORE fKf| I Elehttroslrofno po siget je TIKI Ljubljana, Is ata 12 konstruira in izdeluje razne kovinske in elektro izdelke za potrebe industrije in široke potrošnje Vsem delovnim kolektivom želi uspehov polno novo leto 1955 lili SI I KOLEKTIV LJUBLJANSKE OPEKARNE ubuim čestita vsem delovnim ljudem in ždi mnogo uspehov v letu 1955 proizvaja in nudi svojim odjemalcem: valjane proizvode, odlitke sive litine, vse vrste valjev iz trde litine, ognjeodpome izdelke Zahtevajte katalog naših izdelkov Vsem delovnim ljudem v novem letu 1955 veliko sreče in še večjih uspehov v izgradnji naše socialistične domovine DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA, CELOVŠKA 280 čestita vsem delavcem in uslužbencem ter dobaviteljem in odjemalcem srečno in veselo leto 1955 >;XVvXXXXXXXXXXXXXX^XJXXXXXV.XXVO.XXCXVXXXXXXV^.X.VC.XNXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXX'.\XXXXXXXVOCXxXXXXXXXXXXXXXXX-CvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx; I \ 4 2 DELOVNI KOLEKTIV smra INDUSTRIJE Srečno in uspeha polno novo leto 1955 želi E! ■a izdeluje in nudi vse vrste granitnih izdelkov po ugodnih cenah. Vsem odjemalcem in delovnim ljudem Jugoslavije želimo obilo uspehov v nastopajočem letu 1955 tovarne Kar ' ta papi«a 4=xV*.XXXX' •X^^^'^^XXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXivXXNXXXXXN»C>X»)SXXXXXXXNXXXVxXXX'*.XXXXXXXXX*XXXXXxXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX/' rfX^V-v-VXA^VVWVXe^. I TRGOVSKO GROSISTIČNO )) PODJETJE TEKSTIL LJUBLJANA CIRIL METODOVA 3 želi vsem svojim odjemalcem in dobav'Jr>ljem srečno mm) leto 1*955 T T@ot?&ho gra&i&iičtt o pocžjej/e -;:5 6S TPol/čoise žeii vsem svojmi odjemalcem, dobaviteljem in delovnim 'ljudem srečno m uspegov polno na&o leso 14X5*5 ■MII« D^OVNI KOLESSS* TOVARNE KAROSERIJA' LJUBLJANA, KAMNIŠKA UL. 25 žeti v norem letu 19S5 vsem delovnim ljudem mnogo uspehov Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj LES&O KO NSTRUKCIfSKO PODJETJE ■ ☆ sr T E S A RTmbs »TESAR« LJUBLJANA želi vsem delovnim ljudem veliko us^p eho v v novem letu 1955 ■ I žefi vsem delovnim kolektivom im de iom im ljudem srečno in uspehm polno leto 1955 MIIIIIIIIIIHMIIIIIIIBIIIIIIMIIMIIIIII^MIIIIIMIBIIIIIIHIMIIIIlillNHMBBHIBIMHHMMB^ BMIMIIIIItPIM™^ Delovni kolektiv TITAN TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMIIK želi vsem delovnim kolektivom uspešno novo leto 1955 Delovni kolektiv Prolziodajc Balte Dolila leadava želi vsem kolektivom in delovnemu ljudstvu Jugoslavije čim več uspehov in delovnih zmag pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine v letu 1955 N ETALNA tovarna konstrukcij in strojnih naprav Aioniažno poafjeiie za hidroeleMrame in splošno montažo Projektiramo — izdelujemo — montiramo VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ v zakovani in zavarjeni izvedbi in kompletne NAPRAVE ZA RAZNE INDUSTRIJE IN RUDNIKE — Mostove, hale, perone, hangarje, stebre, rezervoarje, cisterne, bunkerje, silose, industrijske peči in naprave, cevovode, plinovode, žerjave vseh vrst, okret-nice, prenosnice, transporterje, osebne in tovorne žičnice, konstrukcije za vodne zgradbe, rešetke, čistilce rešetk, zapornice vseh tip, stiskane izdelke: vijake, zakovice, spojke itd. j l !!iJromtinfeža Telefon: 20-57, 25-63, 31-76, 31-77 Telegram: METALNA MARIBOR Teleprinter: 03315 USTANOVLJENO LETA 1920 sheta. in. uipe&av v leta 1955 idLL KOLEKTIV ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Hsriitof GOSPOSVETSKA 86 1955 *s€L MARIBOR KOŠAKI ŽFT.T VSEM DELOVNIM LJUDEM ČIM VEČ USPEHOV IN DELOVNIH ZMAG V NOVEM LETU 1955 TOVARNA POHIŠTVA MARIBOR ! X* ! ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1955 V novem letu 1955 želimo svojim odjemalcem in dobaviteljem, kakor tudi vsem ostalim delovnim kolektivom mnogo delovnih uspehov v koM izgradnji socializma DELOVNI KOLEKTIV ¥©^arm lesovine in lepenke q? y SEM DELOVNIM LJUDEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO TOVARNA STROJEV nemont / Maribor LINHARTOVA ŠTEV. 11 mm ŠENTILJ v Slovenskih goricah J|lll!ltl!!illllll!llll!il!llllllllllilllillllllllllllllll!llllllllllllll!II!lllllllillilllllllllllllilllillllllllllli!!lllllllll!l!!i^l!lllllllllllllllll!lllllltlll!i!llll KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDMim RJAVEGA PMHO^A iskreno čestitata vsem rudarskim kolektivom Slovenije, pa tudi vsem ostalim delovnim ljudem naše ožje in širše domovine ob vstopu v novo leto in jim želita še večjih delovnih uspehov pri njihovem prizadevanju v naše skupno dobro SENOVO lllil!!!liilllll!!itti!l!!l!l!lll!lllllll!!llll!llllll!!l!lll!lllllllllllll!!lllll!!l!l!ll!lllll!lll!llllllil!lll Vsem poslovnim prijateljem, kmetijskim zadrugam, kmetijskim in gospodarskim podjetjem in ostalim kmetovalcem, kakor tudi vsem delovnim kolektivom želi srečno in uspehov polno leto 1955 Delovni kolektiv Tovarne poljedelskih strajev - Maribor lillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllltlllllljll! DELOVNI KOLEKTIV Gozdnega gospodarstva ■ 4 4k m Maribor ŽELI VSEM KOLEKTIVOM ŠIROM PO JUGOSLAVIJI VELIKO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA V LETU 1955 lllililll!llllllllllllllll!lilllllllllll!!lllllllilll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllinil!ll|llllllllll!!flllllll!IIIIIIIIM Delovni kolektiv Ljubljana, Tovarniška 41 želi vsem delovnim ljudem uspehov polno novo leto 1955 Ob vstopu v novo leto pošilja kolektiv TERNOELiKTRARNE VELENJE iskrene čestitke z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo 1 ★ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ODJEMALCEM ČESTITAMO ZA NOVO LETO IN ŽELIMO MNOGO USPEHOV ★ TOVARNA ZAMAŠKOV LJUBLJANA pnitllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllilllillHIIIIlillllllllliilllUIllilMIllIHIUHIUIH OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ želi vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1 1955 1 I I mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm SPLOŠNA TRGOVSKA IMPORT-E X P O R T KOPER čestita vsem delovnim ljudem in želi mnogo uspehov v letu 19 5 5 V vsem delovnim ljudem naše domovine mnogo sreče, napredka in uspeha v novem letu 1955 I i > s