PreilnlStTo • opravai Ljubljana,
Kopitarjeva 6. Telelon <001 - 4004
Mesečna naročnina 16 lir, za Ino* zemstvo 31*50 Ur
(ck. rnč.: Ljubljana 10.1(50 za naročnino In 10.349 za Inserate
Izključna pooblaSčenka za domače
In Inozemske oglase: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milano
SEPTEMBER-1943
5
NEDELJA
uoncessionatu esousiva per la pubblicita iii nrovenlenja italiana edcslera Unione PubbllciU Maltam S A.. Milano
Aspri combattimenti in Calabria
22 velivoli nemici distrutli
Comando supremo, bollettino di guerra Nr. 119?:
Le forze uiiglo-amcricanc precedu-te da violenta prepnra/.ione tli arti-glieria attunta dalle numerose batte-rie schiernte sulla costa S i c i 1 i a-11 n cd appoggiate dal fuoco della flot-ta c della prcpondcrnnte nviazionc, sono riuscite ieri a costituire aleune teste di sbnrco suirestrema regione meridionale della Calabria.
Dopo nspri combattenti, in eni gra-perdite venivano inflitte nI nemico dalle truppe della difesa con il concorso delParma aerca. Vili a San Giovanni, Reggio Calabria
e Ia zonn d i M elito, P o r t o Salvo dovevano csscre sgoinbrnle.
Velivoli avversari liniino eflettua-to iutursioiii sulle lochlitn delle pro-vincie di Na pol i. Catanznro e Salerno; nnehe S u 1 m o u a e sta-ta bombardnta.
La caccia italo-tedesca Itn abbat-tnto in ripetuti scontri 16 apparecchi ed altri 5 risultano distrutti dalle bat-terie r a.
Un bombardiere inglese si e ina-bissato nelle ac<|tie doli isola di C o o (Kgco) colpito dal fuoco delle arti-glicric.
Generale Ambrosio.
Srditi boji v Kalabriji
22 sovražnih letal sestreljenih
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo štev. 1197:
Angle.ško-ameriškim silam se je po siloviti topniški pripravi številnih topov, razvrščenih na s i c i 1 s k i obali in ob podpori mornarice ter nadmoč-nega letalstva včeraj posrečilo ustanoviti si nekaj izkrcevalnih mostišč na skrajnem južnem delu K a 1 a -brije.
Po trdih bojih, v katerih so obrambne čete s pomočjo letalstva zadale sovražniku težke izgube, so morala biti izpraznjena mesta Vil I a San Giovanni, lt e g g i o Calabria, in področje M elito Por t o Salvo.
Sovražna letala so nnpadln kraje v pokrajinah Na pol i, Catanznro
in Salerno; bombardirana je bila tudi S u I m o n n.
Itnlijansko-nemški lovci so v ponovnih spopadih sestrelili 10 strojev, nadaljnih t pa je sestrelilo protiletalsko topništvo.
Ln angleški bombnik, ki ga je zadelo topništvo, jp padel v morje blizu otoku Coo (Egejsko morje).
General Ambrosio,
Vladarski par za žrtve v Pisi
Rim, 4. sept. ns. Nj. Vol. Kralj in Cesnr tor Kraljica in Ccsarica sla prefektu v Pisi podala znesek 200,000 lir za družine iz 1'iso, ki so bilo pri zadnjem bombnem napadu prizadeto in oškodovane.
Škoda v Solzam, Bologm in Trentu
Itnlzano, 4. sept. ns. Sovražnikova napadalnost so jo lotila tudi Bolzana. Predvčerajšnjim popoldneve velika skupina Stirinio-tornikov, ki jo letela v višini IMNlfl metrov ln jo je pri dolu oviralo točno streljanje protiletalskega^ topništva, vrgla na vzhodni del mesta številne bombo vseh mer. Posebno ob-čutnu škoda je bila povzročena na cesti Trento, kjer je bilo zadetih nekaj občinskih stanovanjskih hiš, nn pol pa je bilo porušeno tudi zavetišče za starčke, ki spada pod okrilje javne bolnišnice. Več eksplozivnih bomb jo padlo nn cesto in trg Mcrcato, na trg Gnrihnldi, na cesto Vittorio Emanuele in na cesto Verdi, kjer so bile hudo poškodovane nekatere stanovanjske hišo. Zadelo jc bilo tudi edino mestno gledališče, ker gn jc zadela ena bomba in podrla zadnji del poslopja. Pri reševanju ranjencev in poškodovancev so se močno odlikovali člani protiletalske zaščite skupaj z vojaškimi oddelka, ki so takoj začeli odkopavati ruševine in nuditi ponesrečencem pomoč.
Bologna, 4. sept. as Med kratkim, pa silovitim letalskim napadom, katerega žrtev jo bilo predvčerajšnji in mesto Bologna, jc bila porušena cerkev sv. Filipa in Jakoba, zraven več hiš v različnih mestnih delih. Okrog cerkve sv. Andriana jo padlo dvanajst bomb, ki se pa na srečo niso rnz.po-čile. Druge bombe so padle v bližino cerkve Kristusa Kralja, lludo so bili zadeti tudi stanovanjski predeli v središču mosta. Povsod, kamor so je sovražnik z besom vrgel, so vidijo popolnoma porušeno hiše, po cestah polno lijakov in lukenj, ki eo jih izkopalo bombe. Pomožna organizacija je bila takoj na mestu skupaj s predstavniki oblasti in vseh pristojnih organov.
Trento, 4. sept. ns. Sovražnikov letalski oddelek je vrgel predvčerajšnjim na mesto okrog 30 liomh. Iludo je bila poškodovana bolniška blagajna zraven cerkvo S. Marta Maggiore, industrijska šola in stanovanjske liiše. Dvo bombi sta padli za spomenikom Danteja, dvo drugi pa na bližnje vrtove.
Samo v mi\ brez lune so se lahko izkrcali
lialijansko-nemški oddelki se vpadalcein krepko upirajo
Bern. 4. septembra. Švicarski listi objavljajo številne londonske brzojavke o izkrcanju angleških in kanadskih čet na kalabrijski obali, toda v njih ni podrobnosti o razvoju bojev. Golovo pa je vsekakor eno, da so se izkrcalo samo angleške in kanadske, ne pa ameriško četo. Neko Reuterjevo poročilo iz Londona pravi: Izkrcanje v Italiji se je pričelo. Kratko Eisonhoverjewo poročilo pravi, da je bilo utrjeno predmostje v nokem kraju nasproti Messino, verjetno južno od Reggio Calabria, (la bi lahko obkolili pristanišče in se ga polastili. Naiveč prevoznih in izkrcevalnih ladij je zbranih v velikem pristanišču v Augusli ter v Cataniji. Drugo Reuterjevo poročilo pravi: Izkrcanje se je lahko izvedlo v noči brez lune. Stotine in slotine ladij zapušča otok, ni pa znano točno število čet, ki so izkrcavajo.
Listi so objavili berlinsko brzojavko Švicarske telegrafske agencije, ki pravi: V prvih jutranjih urah dne 3. septembra se je pričelo izkrcanje severno od pristanišča Reggio Calabria. Podpiralo ga je
pot bojnih ladij, izvedlo pa nekaj sto Izkrcevalnih čolnov, ki so prevažali samo angleške čete. Izkrcani oddelki so so gibali od lieggia proti mestu scilla. Toda
hitro so jih napadli itali jansko-nemški varnostni oddelki, ki so jih zapletli v silovite boje. Drugi angleški oddelki s šte-
varnostni oddelk
vilnimi tanki so bili prav lako zapleteni v velike boje z nemškimi pionirji in tire-nadirji in so imeli ofcčutne izgube. Hitri lovci uspešno napadajo angleške edinice, in so potopili mnogo čolnov, preden so dosegli obalo. Druge čolne so zapustile njihove posadke, ker so bili težko poškodovani. Ista agencija pravi: Vojaški krogi nemške prestolnice izjavljajo, da ni mnogo podrobnih poročil o angleškem izkrcanju v Calabriji. Verjetno jo, da je bila izkrcana ona sovražna divizija iz Sicilije v pokrajino Reggio Calabria. Ni šc znano, če je to mesto že v vojnem področju in ti krogi so tudi vzdržujejo vsakih napovedi. Vsekakor tu ne gre za presenečenje, ker je bilo že dolgo verjetno, da bo prišlo do takega napada. (»II Piccolo«).
Problemi španske politike
Lizbona. 4. sept. Zadnje todne se je svetovni tisk precej in neobičajno zanimal za Španijo. Vzrok toga zanimanja je obisk angleškega poslanika sira Samuela Hoareja pri generalu Francu.
Po dolgom pogovoru s poglavarjem špansko države se je angleški poslanik 7, letalom odpeljal v London. Pravijo, da bo osebno sprejet pri Churchillu, ki mu bo dal točna navodila za nadaljne delovanje.
Hoare in Franco sta se verjetno pogovarjala o raznih vprašanjih, ki so po-sjilošnem mnenju tri: tangersko vprašanje, vprašanje obnove monarhije v Španiji tor poročila španskega tiska o Gibraltarju.
Španija je pred nekaj meseci izvedla v Tangerju nekaj ukrepov, s katerimi se Anglija ni strinjala Pozneje so vendar našli »modus vivondk in kakor pravijo, so angleška diplomacija noče preveč zanimati z.a to zadevo. Angleški poslanik io baje zagotovil Francu, da bodo to vprašanje dokončno rešili po vojni. Vprašanje obnove monarhije v Španiji je na dnevnem rodu. Kakor jo znano, Franco ni nasprotnik monarhijo, toda lo Šo no pomeni. da bi bil pripravljen odpovedan se
brez vsega politični strukturi, ki jo je uvedel v novi Španiji. Kolikor se da sklepati iz razgovorov, bi radi dosegli sporazum za ustvaritev državne oblike, v kateri bi monarhija priznala in sprejela falangistični sistem. Angleška javnost sc zolo zanima za to špansko vprašanje. Zunanji minister Eden jc v spodnji zbornici odgovoril na neko interpelacijo, da je to notranja španska zadeva, v katero se angleška vlada nikakor 110 mara vmešavati. In kr se tiče končno tretjega vprašanja, gre za dejstvo, da iz španskega ozemlja lahko opazujejo vsako gibanje ladij ladij v Gibraltarju in o tem poročajo tudi tujim listom, kar je seveda zolo neprijetno angleškemu vojaškemu poveljstvu. (»sLc Ultiine notizie«).
Nahas paša čisti stranko
Ankara, 4. sept. ns. Iz Kairn poročajo, da jo Nahas paša iz vafdističnc stranke izključil razno osebnosti, med njimi Moha moda ol Basila in drugo predstavnike stranke. Egiptovski krogi smatrajo, da lo pomeni začetek obilrnega preganjanja, ki ga je sklenil Nahas paša, kor «0 je po bučnih parlamentarnih debatah n črni knjigi zolo povečala opozicija v stranki.
Hočiii sovjetski napadi zaMrnjeni
Včeraj so Sovjeti zgubili 160 tankov — Nad Parizom je No sestreljenih 12 angleških
bombnikov, nad Berlinom pa 2T
Hitlerjev glavni sla", 4. sept. Nemško vrhovno poveljstva objavlja:
Na vzhodnem bojišču so bili tudi včeraj zavrnjeni močni sijvjctski napadi na južnem in srednjem odseku. Sovražnik je izgubil zopet 160 oklepnih voz.
Na jugozapndni konici calabrij-skega polotoka so nemško-italijan-ske čele v borbah z angleškimi oddelki, ki so se izkrcali. Sovražnik je utrpel pri tem občutne izgube, posebno pri ponesrečenem poskusu, da bi se izkrcal za našimi borbenimi predstražami. V letalskih borbah z nemškimi lovci je izgubil sovražnik včeraj na italijanskem področju 13 štirimotornih letal.
Angleško-ameriški letalski oddelki so napadli včeraj več krajev v zasedenem zapadnem ozemlju, med njimi tudi nekatere okraje ▼ P a r i zu. Civilno prebivalstvo je imelo občutne izgube. Sestreljenih je bilo 12 letal.
Preteklo noč so angleška letala napadla s številnimi razdiralnimi in zaži-galnimi bombami področje velikega Berlina. V nekaterih mestnih okrajih je nastala znatna škoda in tudi izgube med prebivalstvom. Letalske obrambne sile so kljub težavnim vremenskim pogojem uničile 27 napadajočih bombnikov.
Odlična obramba Berlina
Berlin, 4. sept- as. Nemška uradna poročevalska agencija je izvedelo, da so skupine angleških bombnikov ponoči zno-vn~napadle Berlin Ze več sto kilometrov od nemške prestolnice so močne skupine nemških lovcev napadle sovražna letala in jih zapletle v trde boje. Pri prvem delu tega napada je bilo sestreljenih mnogo sovražnih letal. V okolici Berlina je protiletalska obramba, sestavljena iz topov vseh kalibrov med tem časom naredila pravi ognjeni zid, ki ga je moral sovraž-
BBBBBaBBBBBaBZBaBBBBBlEBBBB
Angleži priznavajo težave s preskrbo na Siciliji
Bern, 4. sppt. Dopisnik >Dai1y Tole-grnphnc poroča iz Sirili jo, da imajo okupacijske čete iiinoco večje težave s preskrbo kakor pa so pričakovale, tnko da zolo trpi prehrana civilnega prebivalstva. Dopisnik priznava, da jo mnogim krajom po|x>lnoma nemogoče dovažati preskrbo in upravičil je nezadostno organizacijo z izgovorom, čoš <la prebivalci nočejo ostati v svojih krajih, niarvoč stal no hodijo iz kraja v kraj v otroškem pričakovanju, da bodo kje našli svoje prijatelje ali starše. Dopisnik nadalje pravi, da vojaške oblasti no dovoljujejo polovati niti poš vsoin tistim, ki nimajo rednega dovoljenja, lako dovoljenje pa se dobi le v zolo redkih priniorih. Dopisnik končno dodajo, da angleško - ameriške oblasti no bodo mogle nikdar zgraditi hiš, ki so jih uničile zavezniške armade, toda to vprašanje da ni poreče: bistveno jo, da so ne prekinjajo zavezniški vojaški premiki. (>11 Piccoloi).
Japonski uspebi na Novi Georgiji
Toko, 4. sept. as. Japonski glavni stan poroča, da so japonske letalske in kopenske sile meseca avgusta pri bojih na Novi Georgiji potopile nad 70 sovražnih ladij, 50 ladij pa poškodovale. V istem času je bilo na tem področju sestreljenih 270 sovražnih letal. Sovražnik je imel pri izkrcanju nad 3000 mrtvih.
Izgube nevtralnega ladjevja
Stockholm. 4. sept. as. Švedski tisk je objavil pregled o izgubah ladjevja nevtralnih držav v tej vojni. Od začetka sovražnosti do danes so nevtralne države — in toh je 31 — izgubile nad štiri in pol milijona ladijskega proslora. Švedska jo od začeaka vojno izgubila ladij z 861.000 tonami in 1104 mož posadke.
Pomen turške nevtralnosti
Bern, 4. sept. Ankarski dopisnik lista »Gazzotle de Lausanne« poroča, da pristojni krogi turško prestolnice v širokih političnih pregledih ob priliki narodnega praznika in zadnjega govora predsednika turške vlade na pragu poto-ga lota vojne vztrajajo 119 nevtralnosti turške politike, "ki bo ohranila njihovo državo pred trpljenjem. V Ankari smatrajo, tla groze številne nevarnosti tudi evropskim nevtralnim narodom. Zato pa ima Turčija posebno nalogo braniti red na Balkanu in zastopati koristni del evropskih držav dobre voljo, ki enotno želijo braniti svojo pravico do miru in dela. (;I1 Piccolo«),
Padec ameriških papirjev v Švici
Hern. 4. sept. ns. Takoj po poročilu o začetku ofenzivo v Kalabriji se jo pokazala na švicarskih borzah nervoznost in nepravilnost,, zlasti ker je znano, da jo nn podobne ofenzive Wall Street vedno- reagiral s padcem. Zato s0 tudi na švicarskih borzah občutno padle ameriško delnico in vrednostni papirji, kakor »Baltimoro«, »Oliio«, »Canadian Pacific« in »Sicuritics-. Sprivilesiata«. Padli so tudi drugi papirji kakor »Hispnno« nasprotno pa so so italijanski papirji lahno dvignili. »Halo Suisso« eo jo dvignila od 10,50 ua 10,75,
nik premagati ter žrtvovati mnogo nadaljnjih letal. Lahko sc torej ematra, da jc bilo zelo mnogo sovražnih strojev uničenih. Sovražnik jc na slepo spuščal svoje bombe, zlasti v mestni okolici. Teroristič-
ni značaj tega napada jc očividen. Znova so bile zadete stanovanjske četrti, bolnišnice, cerkve in druge civilne zgradbe. Zadržanje berlinskega prebivalstva jc bilo kakor vedno nad vse vzorno.
Severno morje - grob angleških IstaIcev
Berlin, 4 sept as- F.dini preostali član posadke šlirimoternega bombnika »Hali-fax«, ki je zaradi poškodbe pri napadu na Berlin pcdel v Severno morje, je pripovedoval o neprestanih napadih nemških nočnih lovcev na angleške bombnike Icr o silovitih bojih, ki so povzročili izgubo velikega števila drugih štirimotornikov. Njegov 6troj je letel nad Severnim morjem s trcm> motorji, toda eden se jc pokvaril 100 milj od Anglije. Letalo ie padlo v morje in se razklalo na dvoje. Javnost je šele iz ust tega letalca zvedela za izgubo tega letala, številni pa so primeri, o kateiih se nič ne ve Angleška poročevalska služba jc 29. avgusta hvalila organizacijo za pomoč na morju, ki je v 50 urah redila 101 angleškega in ameriškega letalca, ki so padli v Severno morje. Izkušnja kaže, da lahko rešijo lc del tak-
šnih brodolomcev Število umrlih navadno štirikrat prekaša število rcšcncev. Ker ima vsako letalo povprečno sedem mož posadke, je bilo po nemških računih v teh 50 urah zgubljenih 57 letal več kakor so iih naznanili nemški uradni podatki. Iz tega izhaja, da je bilo pri dveh napadih na Hamburg uničenih skupno 112 sovražnih letal, torej za 50 odstotkov več, kot je bilo objavljeno, pri tem pa šc niso vračunana tista letala, ki so sicer prišla nazaj v Anglijo, pa so sc ponesrečila pri pristanku. Po teh računih so nadalje izračunali, da znašajo izgube pri zadnjih dveh napadih na Berlin pdleg 111 objavljenih stroiev najmanj šc 60 drugih, torej skupno 170, iz česar izhaja, da jc bilo uničenih 25 odstotkov vseh napadajočih letal.
Brez Italije ni evropske obnove
Rim, 4. sept. as. Izkrcan;e angleških armad v Kalabriji — piše »Mcssaggero« — predočuje položaj v v«ei njegovi trdi stvarnosti. List nadaljuje: Nc vemo, kakšne bodo v bodočnosti in bližnjih dneh sovražnikove iniciative. Neprcd\ideni napadi so možni ali bolje rečeno verjetni na vsaki točki polotoka in vsa Italija jc izpostavljena udarccm, torej jc vsa Italija v obrambnem stanju- Prepričani smo, da Italijani razumejo stvarnost položaja in razumejo tudi dolžnosti, katere jim ta položaj nalaga. Najvišje so dolžnosti, ki se tičejo sozavednosti in duhovne moči, dostojanstva, solidarnosti do skupnosti, ki jo vsak dolguje do svojega naroda. Ta ura je brez. dvoma najbolj črna v naši zgodovini, torej ura, ko je treba storiti vse, da bo premagana. Delo sc nadaljuje v istem emislu in z istimi ideali, toda tre-
ba se je zavedali nevarnosti, ki grozi domovini, treba se je zavedati, dn moramo temu podrediti vsako delo, ki mora biti s'ožno v čuslvovaniu in polno moči. Italija, nadaliuie list, sc je izoblikovala v svobodi in mora v svobodi zopet vstati. Ona ic življenjska sestavina evropske kulture in ni si mogoče zamisliti evropske celine brez podnorc italijanskega genija, italijanskega dela, brez listih zgodovinskih del in idealov, ki so italijanskega izvora in italijanskega kova. List takole zaključuje: Nikdo nc moro italijanskemu ljudstvu zanikati poslanstva, ki mu pripada v novem sožitju narodov, niti si ne more zamisliti, da hi bilo mogoče zadušiti tisočletno tradicijo, ki v«C-buje vse naslove plemenitosti člnvc:kc družbe. Obnova Italije jc pogoj za obnovo Evrope same.
S? j a bolgarskega sslraja
Sofija, 3. sept. ns. Nn včerajšnjem izrednem zasedanju bolgarskega sobranja jo iincl predsednik sobranja govor, v katerem je najproj poudaril, da so je pokojni kralj, ki je bil še mlad, boril vedno v prvih vrstah v boju bolgarsko vojske za zedinje-njo in osvoboditev vseli Bolgarov, nalo pa je nadaljeval:
Se kot knez prestolonaslednik je bil do. slej vedno zgled junakom in mučenlkom, in vprav zato jo čustvo globokega ganotja in močne vero navdalo srca vseh Bolgarov na vsem narodnem ozemljil, ko je prevzel v 6Voje roko vajeli naše države. Njegova osebnost postaja živa narodna zaslava, okoli katero sc jo postopno zbral ves bolgarski narod. Njegov veliki vpliv je prodrl v duhove vseh Bolgarov, ln Ia vpliv jo bil ovira, 0I1 kateri so se zlomili vsi udarci, pa nnj so prišli od zunaj ali od znotraj, ki so imeli namen povzročiti narodni polom. Na vso moč se je prizadeval, da bi vodil bolgarski narod po poti napredka in največjega blagostanja. To bo naša tisočletna zgodovina z zlatimi črkami zapisala in bo zaradi tega prištela našega pokojnega kralja med največje njegove prednike, med kn. terimi jo velikan, ker se mu jo posrečilo narod zeliniti, po čemer je hrepenelo žo toliko rodov, ter zgraditi tako močuo drža-
vo, kakor jo Imnnio sedaj. NnS kralj Bo. ris III. nam Je zapustil vclikq svarilo, •* vso samoodpovedjo branili zedinjeno ilonin. vino ter sledili 1. Isto vdanostjo in Isto lo. Jalnostjo njegovemu nadvse ljubljenemu sinu, v katerem sla poosebljena duša in srco njegovega velikega očeta.«
Tem besedam predsednika sobranja Jn sledil kratek molk v počastitev spomina na pokojnega kralja. Predsednik sobranja jo nalo nadaljeval: V veliki žalosti, ki nas jo prevzeln zaradi sinrtl kralju Ilorisn III., nas tolaži sporočilo, dn je slnvni prestol bolgarskih kraljev zasedel kralj Simeon II. To jo navdalo z. globoko vero in velikim upanjem srca vseh Bolgarov, zakaj mladi kralj jo poosebljen duh vzvišenega očeta in nosilce slavnega imena njegovega Istoimenskega prednika. V ljubezni bodo okoli njega zbrani vsi Bolgari, In on bo znal dokončati delo svojega očeln ter bo končito-veljavno utrdil veliko zedinjeno domovino. Strnimo se vsi okoli prestola svojega mladega kralja In ga podpirnimo pri težavnem in trdem delu. ki ga čaka. Ž.tvelo Nj. Vel. kralj Simonn II I Živela naša junaška vojska! Živela Bolgarija!
Govor, ki so mu navzočni pozorno sledili, so nn koncu pozdravili z gromkimi vzkliki krulju Simeonu II.
Pravi namen izkrcanja v Kalabriji
Torino. 4. sopt as: Ravnatelj lista »Gazzetta dol Popolo , 1<i komentira sovražno izkrcanje na kalabrijskih obalah, ugotavlja, da je namen Aglosasov prikloniti polog italijanskih sil vso divizije, ki jih je tamkaj zbrala Nemčija tor preprečiti njihov povratek na vzhodno bojišče,
kjer H tisi žo dva mosooa izvajajo največjo ofenzivo v tej vojni. To jo vzrok — pišo člankar — zakaj zavezniki niso držali izročilih obljub italijanskim liberalnim strankam prod padcem fašizma, zakaj so odbili Italiji častno premirje iu vztrajali na brezpogojni predaji.
Vprašanje, ki p Quebeck ni rešil
Stockholm, 4. sept.: Iz Washinglonn se je izvedelo, da se bo sestanek mod Ede-110111, Molotovoni in Htillom vršil šole čez štiri ali pot torlnov, pn 110 v Kairu, ampak v Združenih državah. Pripravo in |>o" govore za la sestanek imata v Londonu sovjetski zunanji podkoinisar Majski in Eden.
Na veselje, ki ga je prižgalo navdušenje ameriš. tiska po sestanku v (Jiioho-ku, je padla grenka kaplja. Vprašanje odnosov 7. Rusijo jo oslnlo na dnevnem redu in je šc vodno zolo daleč od rošitve. Treba jo lo pogledati, kako je Bela hiša v polemiki z nekaterimi časnikarji pod
vodstvom Pearsona ponavljala, da so Slatina stalno obveščali o sklepih, sprejetih na leni sestanku ali na prejšnjih sestankih. Včerajšnje sporočilo, ki ga je izdalo ameriško zunanje ministrstvo, jo izdalo potrebo po novi ureditvi odnosov mori Moskvo, I/ondonom in \Vashingtonom. To poročilo jo zbudilo velik dvom v visoko-donečih izjavah v (Jubecku. Končno pot v ta dvom jo odprlo odkritje HopVinsa, znanega Roosovellovoga prijatelja in svetovalca, ki jo danes že vsi dobro poznajo >Če izgubimo Rusijo bomo iineli dolgo vojno.« Neki bostonski lisi pripominja, da so v tej izjavi nekaj »skriva«. (»II Piccolo ).
Angleži kršijo švedsko nevtralnost
—II-
Stockholm, 4. sept os- Močen kontingent letal je preteklo noč šel nad Švedsko blizu mest Trelborg, Goteborg in Malmo. V Malmu so opazili vsaj sedem valov letal. Švedsko protiletalsko topništvo jc močno streljalo in je sestrelilo eno angleško letalo, ki jc treočilo na tla blizu
Helsinborga. Poročajo, da so sc letalci rc.šili s padali v raznih krajih južne Švedske, kar pomeni, da je bilo več letal sestreljenih.
Monakovo, 4. sept. Navzlic nnlran.il uporabi in uporabi zn vojno industrijo nemški premogovniki dobavljajo premog za celo evropsko celino v tolikšni meri kot šo nikdar doslej (11 Piccolo.),
Oznaniina knjiga pri Sv. Gregorja
Pri Sv. Grcgoriju pri Ortencku v ribni. čki dekani,ii so jo nbruniln oznnnilnu knji. ga iz l. 1830. do 1834. V tej knjigi jo ohranjen marsikateri spomin nn nekdanjo pod-ložnlško razmere, zanimiva pa so tudi oznanila o lukratnem strogem 40 danskem postu, o prvem bralnem pouku po litnnijnh in o drugih novostih zn tisto čase. Župnik Fr. Krupostar jo objavil v Etnolpgu (Glasniku Etnografskega muzeja v Ljubljani) izvleček iz (o »turo knjige, ki je pisana v bohorl-člot.
Tukele beremo v oznanilnl knjigi 22. avg. letu lSiiO. o začetkih bralnega pouka: »Potlej po Litanijah pridite v farovsh vsi tisti funtj« in (lokleta ktiri so liozheto brati vu. zhiti. Ktiri ima kako bukuze naj jih sabo pernoso ino pokashe, ktiri pu nizli nimajo Ino so hozliejo nu novizh t. j. od zazlietku vuzhiti bodo prvo bukuze uli platetofo Bho od meno dobili. — To veste, do je vsakim nuzno in koristno, zhc so kaj v mladosti brati navadi, so potlej odrushen ludi loshej korsh. nuvuka nnvuzhi. SutoreJ vam perpo. rozhim, do kdor Ima perlosbnost in zhn<, naj nikar vnemar no spushu, da so no bo danas ali jutro kesal.«
Takšna jc bila torej naša pisava prod 113 loti. Zanimivo pu "ju, da opozarja žup. uik ono, ki imajo knjigo žo doma, naj jih prinesejo seboj. Znamenje, da so se nekateri že sumi poprijoli branju in pisanja, čosur se učijo dandanes otroci v prvih razredih ljudskih šol. Odlomek o bralnem pouku po litanijah smo dobesedno prepisali zaradi toga, ker sta jezik in slog značilna zn dobo naših pradedov. Istega leta je oznanil župnik tudi prošnjo procesijo za dež Tukolo jo zapisal v oznanllno knjigo: »Ker sami vidite, kako silno pohlevnega dežja potrebujemo, da bi suho zemljo pomočil, mislim jaz, da bi skupaj zbrani ta teden tukaj dobrot, ljivega Boga prosili, da bi nas kmalu z do. brotljivlm dežjem razveselil.«
Koncem novembra jo oznanil župnik zor-nleo, posebej pa jo opozoril župljnno nnj pazijo na baklo kadar hodijo mimo gospodarskih poslopij in naj jih previdno ugasnejo, ko pridejo do ccrkvo. Tu pa lam jo oznnnil požar, ki jo prizadel to ali ono vas nn Krnnjskem nli Koroškem ter pozval župljnno, nnj prispevajo prostovoljno darove za pomoč pogorclcem.
Takratni župnik — bil jo Jakob Jorln lz Ljubljane — jo bil posebno vnet za pre. ureditev cerkvenih prostorov. Večkrat jo bo. dril svojo župljane, nuj prlspovajo zu gradnjo novega župnlšča, zu popruvilo cerkvenih vrat, nuplsov v eorkvi in zu nabnvko no. vogu bandorn. Vso pa kaže, du so bili ljudjo procej skopi in trmasti ter jih je moral tu pa tam pruv energično prijeti. Tukolo so jo
razhudil 2. januarju 1831. letu z lečo: »--
tem fo enkrat ino zudnjikrut povoin, dn čo no plačajo, jih sicor ne bom z biričem silil, temveč en Spot jim bom nuredil, da ga no. bedon rad imel nu bo ino jnz ga tudi nobenemu ne piivoščim. Pn povem vam, prisiljen bom takim kaj takega storiti, čo lotos nekoliko no plačajo.«
40 danski po«t jo bil v tistih časih So zelo strog. Bila jo navada, da so se ljudjo ves postni čas postili s tem, du so so (lo sitega najedli samo enkrat ua dan, mesa pu so so sploh vzdrževali. Toda cerkvena oblast je glede postnih predpisov žo popuščala. Oznanilo pravi, du je škof lz »posebnih uržn-liov dovolil, da so smejo mesno jedi, pa lo oukrut nu dan, t. j. opoldan jesti zunaj po. pelnične kvuterno sredo iu volikegu tednu, seveda ob petkih in sobotah tudi ne. Samo ob nedeljah Jc privoljona tudi zvečer le su. mo župu.« Oznunilo pravi duljo, du čo bi kdo potrebovul posebnih olnj.šuv zurudi slu. bosti ali posebno težkega dela, so mu le.to dovoljeno, oddolžiti pu so mora z miloščino ubogim ali molitvijo. V okviru postnih predpisov opozarja župnik bvojo ovčlco tudi na to, naj ne pijunčujejo in nnj v postu no hodijo brez potrebo v gostilno.
So šo druge zanimivosti v tej stari ozna-nilni knjigi. Tičejo so cepljenja koz, imono. vanja cerkvenih ključarjev, prvega oglasa gledo »avarovanja proti požarom, molitev proti kužnim boleznim, najetja ccrkvonega povca za božič in podobnega. O tem pa fo prihodnjič kaj. (Op ur.: Prim. »Etnolog« Glasnik Etnografskega muzeja v Ljubljani, 1030.)
HBBBBBHBBBBBBBaBBBBBBBBBBE
'Vremenska napoved. 5. sept., (nedelja);
začasno izboljšanje, v toku dneva ponovni vpad deževja.
C. sept.. (ponedeljek); razjasnitev, n približno ponoči spet dež. Od torka daljo lepo vreme.
Križanka
i	2	i	4	3	0	1	0		10	11	U	Ij	U	U
lo					17				Id			19		
20				21				-2						
23			2-1				25	<0	li		20	29		
:U	31	Si				3J			14	33		io	3/	
iS					«	4U								
41	o3			4'2			M	44	45	16	H7		48	
19						50						51		
52														
Vodoravno: 1. italijanski roman, 12. Govekarjeva povest, 16. vzor (tujka), 17. sicilski ognjenik, 18- izraz pri pitju, 19. razdobje, 20. igra z žogo, 21. padavina, 22. oblika glagola vprašati, 23. reka na Hrvatskem, 24. povesmo slame, 25. človek z okusom, 29. moško ime, 30. konj, 33. ženski glas, 34. del dneva, 36. češki kri-voverec, 38. Feiglovo ime, 39. samovla-dar, 41. upravnik, 46. šoja, 48. matematični izraz, 49. pridevnik samostalnika orodje, 50. pogorje na Francoskem, 51. izrek, 52. pisatelj romana pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. nordijsko moško ime, 2. moško ime, 3. žensko ime, 4. slovenski slovarski delavec, 5. avtor Sodnikove hiše ob fjordu, 6. kita rož, 7. neplodna ravnina, 8. nemški filozof, 9. sta-roslovansko bivališče umrlih, 10. mladika, 11. ribji zarod, 12- žuželka, 13. kraj pri Celju, 14. del Ljubljane, 15. pripadniki agnosticizma, 24, mesto v Španiji, 26. glavni števnik, 27. tok, 28. kradljivec, 31. narečna trdilnica, 32. del starokrščanske
cerkve, 35. razvaline (tujka), 36. naglec, 37. nasprotje neuspeha, 39- nemško žensko ime, 40. feničansko božanstvo, 41. sla, 42. slovenski književnik, 43. obdelan svet, (obratnica), 44. pesnitev, 45. reka v Nemčiji, 47. zver, 53. švicarski kanton.
Rešitev križanke št. 102
Vodoravno: 1. Katrina, 8. son4, 12. Odon, 16. obujki, 17. pevka, 18. kila, 13. La-martino, 20. ušlvec, 22. oda, I.arson, 2.1. Lo Sage, 26. Bogomir Stopar, 3-1. Ak, 36. Ana, 37. Krfu, 38. Ilmen, 33. ata, 40. ro, 42. bezeg, 45. nastavek, 47. Ute, 4.8. I.eo, 49. bukg, 50. Alcna, 51. Ua, 52. Sally Salmincn.
Navpično: 1. kolobar, 2. Ahadon, 3. Turna, 4. rja, 5. ikra, 6. nit, 7. Apls, 8. seno, 9. oven, 10. uk, 11. da, 12. okis, 13. diva, 14. Oleg. 15. Nace, 2«. nlom, 21. šepetam, 23. lok, 21. Rit, 27. Gabes, 28. Mrzel, 29. rug<iy, 30. sinus, 31. tlaka, 32. anali, 33. raven, 31. Atene, 35. kakan, 41. eta, 43. Ela, 44. Eol, 46. sel, 47. Ur.
URADNI RAZGLASI
Spremembe člena 6. pravilnika o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole mer
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je Izdal naslednjo nnredbo:
Clcn 1. Zneski za povračilo, ki gredo uslužboncom urada za kontrolo mor in dru-
gooemh kovin po členu 6. pruvilnika z dne 10. avgustu 1832 št. 4156 o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvuri (instrumentov) uslužbencem prideljenim odseku zu kontrolo mer, izdanega od ministra za trgovino in Industrijo bivše krnljovino Jugoslavijo, so zvišajo v toni smislu, du bo lzplu-čajo zneski teb povračil, ki so tam označeni v dinarjih, v isti višini odsloj v lirah.
Naredim jo objavljena v »Službenem listu« št. 71 z dne 4. septembra 1013.
Veljavnost ohlačllne karte podaljšana dn 30. Junija 1111. liimskl uradni list pri-občuje odlok, s katerim so veljavnost oblačilne kuito podaljšuje (lo 30. junija 1914 (doslej veljavna zu M mesecov do 31 decembru 1943), Kot razlog za tu ukrep navajajo, du jo trebu na najmanjšo mero zinunjKuti potrošnjo tekstilnih iu oblačilnih predmetov civilnega prebivalstvu z oziram nn postopno zmanjšanju ruzpolo-žljivih količin.
Ceno lesa pri veletrgovclh. Visoki ko-misuriut zu Ljubljansko pokrajino je po z.islišunju Pokrajinskega sveta korporacij in Zveze dclodajnlcev določal zaslužek ve-letrgovcov z lesom, pri prodaji lesa, ki ne izviru iz lastne proizvodnjo, kakor sledi: K maksimalnim cenam za les, ki so določene z nnredbo z dno 2ii. VI. 1912, št. 133 smejo velel rgovcl, če prodajajo les. ki 110 izviru iz lastne proizvodnjo, pribiti kot zoslužek 77o. Pri prodaji le^a lastno proizvodnjo, čo tudi ixn prodajajo velotrgovci, ostanejo neizproineujcno ceno zgoraj navedenega ceniku. Ceno .io v smislu odredb čl. 4 naredbe z dne 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teb najvišjih cen so kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo z duo I. 1912, štev. 8, SI. 1. 1. št. 7/42.
Prodaja llkarjov na vinski hazl. Visoki komisuriat sporoča, da jo na osnovi s!ič-11« odobritvo pristojnega ministrstva z ozi-rom na zažadjena pojasnila produeenlov smntrnti likerje na vinski bazi, ki se nahajajo v trgovini, za deljlokirano in dn so lahko prodajajo, vendar pa ostano prepm e-danu nuduljnu proizvodnju.
Ceno krompirju letnika 1943. Visoki ko-misariat za Ljubljansko pokrajino jo določil naslednjo najvišjo ceno za krompir pridelka letnika 1943: 1. vrsta \Voltmann rdeči krompir v vcleprodnjl za 100 kg 160 lir 1'rnnko vagon Ljubljana, v nadrobni prodali pa jo za Iu krompir določena cena 1.85 lir za kg franko trgovina. 2. za vso cstalo vrslo jo cena v veleproda.il določena nn 185 lir za 100 kg franko vagon žo-lcznlškn postaja Ljubljana, v nadrobni prodaji pa nn 2.10 lir za kg franko trgovina. S to naredilo jn razveljavljena prejšnja odločba a duo 23. uvgusta t. 1. gledo ccn krompirja.
Pravila za zadržanje civilnega prebivalstva ■
ob nočnem in dnevnem »letalskem alarmu«
1.	»Letalski alarm«
»Letalski alarm« ao označi z daljšim tuljenjem alarmnih siren: zveni brez prekinjenja in so menjava v visokih in nizkih tonih ter obratno. Ponoči sledi »letalskomu alarmu« še takojšnja prekinitev javne razsvetljave.
2.	Splošni predpisi
Ohraniti je treba mir in pomiriti one, ki so ga morda izgubili.
Pomnite, da:
—	je panika bolj nevarna kakor letalska nevarnost;
—	se mora proti onim, ki bi jo povzročili, postopati tndl s silo;
—	je treba popolnoma spustiti ruloje trgovin in javaih lokalov: v njih notranjosti ac ne sme nihče nahajati pri vratih in izložbah;
—	morajo bili poklicani organi takoj na mestu, da odpro dohode do javnih, skupinskih in zasebnili zuklonišč;
_ se morajo: osebje javne varnosti in hitre pomoči, hišni starešine, delovodje la arf
ostali, ki imnjo posebne naloge, takoj podati na odrejena jim mesta;
—	morajo ostati skozi 10 minul vežna vrala poslopij priprto, tako da se lahko tja zatečejo mimoidoče osebe, ki jih je presenetil alarm na cesti in daleč od javnih zaklonišč.
Kretanje — Dovoljenje zn kretanje
Med nočnim in dnevnim »letalskim alarmom« se meščani ne smejo prosto krelati, če nimajo posebne icgilamaeije, ki jo je izstavil Odbor zu P. L. Z.; kršitelji bodo takoj aretirani.
Brez take Icgilimacije smejo krožili avtomobili in osebje Armade (po tozadevnih navodilih vojaških oblustev), agenti javne varnosti, gasilci, osebje Rdečega križa in ustanov protiletalske zuščilc. Prevozna sredstva te poslednje ustanove bodo imela na motornem krovu belo-črno okroglo ploščo.
Za vsa druga vozila, ki smejo krožiti samo ob polrebi, zadostuje legitimacija, ki jo izstavi vsakemu avtomobilistu Odbor za P. L. Z.; ta legitimacija mora biti odobrena od poveljstva Kr. Karabinjerjev Armadnega zbora. Vsak avtoinobilist mora nu morebitni poziv vojaškega osebja ali osebja javne varnosti pokazati legitimacijo obenem z osebno izkuznico.
Hišni starešine, ki ob alarmnem znaku ne bi bili v poslopju, v katerem morajo opravljati svojo službo, se lahko kretnjo skozi prvih deset minut po danem signalu, da bi mogli dospeti čimprej v svoja poslopja; morajo pa na ukaz kontrolnih organov pokazati svojo izkuznico kot hišni starešine, izdano od tuk. Odbora za P. L. Z.
Motorna vozila, ki nimajo odobrenja za krelanje, morajo ob letalskem alarmu ugasniti luči ter sc ustaviti na desni strani na takšnih prostorih, kjer ne ovirajo prometa.
Vozila z živalsko vprego
Vozniki morajo Izpreči živali in privezati jih k zadnji osi vozila, če to ni možno, pa h kaki močni železni mreži ali k brzojavnim drogmn ali kandclabrom, na način, da se živali ne umrejo odtrgati, oni sauii pa sc morajo zateči v hišo nli najbližje zaklonišče.
Križišča, stekanja ulic, tramvajski liri pa morajo ostati prosti.
Potniki ob prihodu na železniško postajo
Med »letalskim alarmom« potniki ne smejo iz postaje, temveč se morajo podati v postajno zaklonišče, tor se ravnnti po navodilih železniškega osebja. Železnico bodo nadaljevale s svojo normalno službo, razen ob letalskih napadih.
Za osebje državnih železnic, ki mora iti na svoje službeno mesto, je veljavna osebna izkaznica, katero izstavi pristojno železniško ohlastvo, ki je zanjo odgovorno. Ta izkaznica nadomestuje legitimacijo, katero izstavi tukajšnji Odbor za P. L. Z., in aiccr v smislu ministrske okrožnice št. 260 z dne 12. novembra 1942.
Potniki v tramvajskih vozovih. Tramvaji
fiele dve minuti po znaka »letalskega alarma« se prekine tok na tramvajskih progah, tako dn tramvaji lahko dospejo do širokih nličnih prostorov, vendar onstran križišč, da no ovirajo kretanja službenih motornih vozil. Potniki lahko izstopijo iz tramvajskega voza šele, ko pride na določeno mesto, dobro znano vsem sprevodnikom.
Predsednik odbora za protiletalsko zaščito dr. Pietro David.
KULTURNI OBZORNIK
Nastop gojencev deklama-1 cije na šoli Glasbene Matice
Igralski naraščaj, ki se šola pri režiserju g. O. Sestu v okviru Glasbene Matice se nain je predstavil na odru v Frančiškanski dvorani. Prireditev je naredila vtis mladostnega zanosa in velike prizadevnosti. Spored jc bil izbran skrbno, vendar ne morem preko vti.?a, oa je bil močno preračunan na efekt. In res bi bila mogoče doseči veliko efektnost — tu pa tam se je posameznim izvajalcem tu-do to fiosrečilo. To dejstvo nam osvetli smer šole. Ima poinen in zasluge, da odkrije darovite igralce. Povsod je tnko, da se dvignejo talenti sami nad povprečni nivo. Toda za igralce je to še premalo. Tudi ta jiotrebuje šole, stroge in daljše, ki bo pazila na vsa njegova izrazna sredstva, ki bo najprej zastavila delo pri oblikovanju besede in njenih sestavnih elementov. Tega pa smo pri nastopu najbolj pogrešali. In tega končno pogrešamo ludi danes v gledališču, po zaslugi naših igralskih šol in tečajev iz preteklosti.
Prireditev je bila razdeljena na tri dele: na deklamaeijo, Prešerna, Golje, Cankarja, V. Ilugoja, II. Heineja, Goetheja in narodnih pesmi-V drugem delu so izvajali prizor iz Cankarjevega >Pohujša-nja v dolini'Šentflorjanskk in iz Župančičeve »Veronike Deseniškec. Tretji del pa je obsegal prizore iz 5. dejanja iz Ro-staiidovega »Cyranoa de Bergerac«.
V izvajanju ni bilo mnogo razlike
Pisatelj Aiban Stdz I na Gorenjskem
Na svojih mnogostranskih potovanjih je nemški pisatelj Alban Stolz, eden izmed najboljših ljudskih pisateljev preteklega stoletja, pripotoval tudi na Gorenjsko. Pripeljal se jo lz Celovca in namenjen je bil v Trieste. To potovanje jo sam opisal v Bvojcm dnevniku 19. septembra ISIS.
Ko je povedal, kako nenavadno mogočen vtis so napravile nanj Karavanke. Ustavil se je najprej v Tržllu. Tu je vzbujal njegovo pozornost mož, ki jo nosil svojo srajco drugače oblečeno, kakor jc bila to navada. »Suknjič in telovnik sta mu bila sicer nad srajco, toda od ledij daljo mu je ta, dokler je sogala. pokrivala hlače. Ne vom, ali je to deželska notfa, ki se je pa sramežljivo odtegnila javnim cestam, ker je sicer drugod nisem videl, ali pa Bi je listi mož v svoji prekipevajoči izvirnosti in samostojnosti Bam izoblikoval taksno nošo.«
V	dolini med Trlllem in Kranjem se je pomudil v neki gostilni. Bolj iz radovednosti nego iz potrebo sem stopil v gostilno. Ker pn nisem hotel nič jesti, mi jo bosonoga krčmnrica prigovarjala, naj si privoščim okusne račke. Jedel som torej račko in pil štajersko vino ter sem videl, da ima žena prav, zlasti še, ker obed ni več stal ko 1-1 krajcarjev. Od tega gostilniškega obiska linam posebno zaupanjo do tistih gostiln, kjer hodi goslilničarka bosa.« Pisatelj je hotel s tem reči, kako da so s preprostostjo najraje druži tudi poštenost.
V	Kranju se je zopet nstavll v gostilni, kjer so je zdola oolo točajka pisatelju izredna prikazen.
»Nisem ša videl nikjer nobene, ki bi se tnko približevala ideji vile, kakor smo Jih v mladosti MočavfcU v pravljicah. V. vsem nje-
nem vedenju se je prikazoval duh bistre in
žuboreče vode, podoba, hoja, pogled, vso jo razodevalo nenavadno živahnost. Knkor govorimo o gorečih očeh, tako so bile tudi njene oči žuboreči studenci v sončnem sijaju. Saj pa je z njimi tudi tnko čudovito gledala človekn v obraz, da so ni vedelo, ali gleda dete, ali nkročena srna ali kakšen ljubeznivo nagajiv naravni duh iz njenih oči...«
Kakor kranjsko ljudstvo je zanimalo Stolza tudi kranjsko mesto samo. »Kranj stoji na obronku planote. Meni so je zdel zelo tuj in prekomejski. V ozkem dolu tečo Sava, onkraj njo se zopet dviguje planota, ki je naseljena z nekaj hišami in z ljubo cerkvijo.«
Pogled na to naselje ga jo tnko prevzel, da so jo napotil tja in ORtal tam v samotnem gozdu do večera. Zdaleč so skozi vejevje gledali gorski gorenjski velikani. »S te zemlje sem videl tako rekoč dva svetova: Nočni svet okrog sobo in dnevni svet v daljavi. Tak pogled ostane človekn nepozaben.«
Na lepem Gorenjskem, na kraju rodovitnega polja pred Kranjem, ob pogledu na veličastno gore, je ta duhoviti pisatelj v svoj dnevnik 19. septembra 1818 znplsal eno Iz-mod najlepših in najvzviSenejših misli, kar se mu jih jo kdaj vzbudilo na potovanjih po daljnjem svetu.
»O Bog, kje Jo oko ln kje jo duh, v katerem hi so zbralo vse, kar nam lepega prinaša vsak trenutek na neštevilno mnogih milijonskih krajih sveta, večno novo in vedno drugačet Pač bi se skoraj vse izgubilo nepoznano, če so ne bi zopet izlivalo v Telio, knkor je iz Tebe Izšlo, da bo duhovno ožarjeno v Tebi poslalo kdaj nnše nebeško bogastvo. Tedaj jo nagla minljivost vsega p-elepcga na zemlji lo sls.dkn vaba, da hrepenimo tja, kjer bomo vso to našli v neminljivi in npizmernl obllnostl. AJio pa nam
hoče žarek nebeško lepo prikazni presnniti,
globoko prcsunltl dušo, da je podoba v duši večna, kakor je lepota sama večna, tedaj jo včasih vendarle treba, da jo človek sam.
Na večer tistega dno Be je Albin Stolz odpeljal profi Ljubljani in opolnoči proti Triestu.
Zo iz teh kratkih beložk se vidi, kako si je pisatelj Albin Stolz vae sproti natanko ogledoval in podrobno zapisoval. Kar je videl, jo bilo zanj, kar jo zapisal, jo namenil za drugo. Kdor ne more neposredno, r.nj bi mogel in hotel vsaj posredno uživati dobroto in lepoto, ki jih je Bog vsepovsod natrosil po svetu, jubezen do lepe knjigo bedi zvesta spremljevalka njemu, ki hoče prosvetno delovati med svojim ljudstvom. Kdor pu ta božjo naravo in lepo knjigo nima vei (asa in veselja, njegova duša gotovo ni vei zdrava. To misel poudarja pisatelj Albin Stolz mnogokjo v svojih spisih.
Novosti Vseučiliške knjižnice.
Namenschlilsscl. Die Vor\vcisnug zu 1'seudo-nvmen, Doppelnnmon uud Namcnsalnvan-dlungen. Berlin 1911.	(II 69900)
Norme per 11 cntalogo degll stampati, Clttit del Vatlenno 1939.	(II 69S83)
Notlzle degli seavi di antlchitA. Milnim 1891.
(II 69101)
Pace It.: Arte e oIvlltA della Slollin untien.
Milano 1935-38.	(II 69S94)
Planovl za zdrnve seoske kučo. Sarajevo 192.>.
(III 68878)
Pogodln A. L.: Slavjanskij mir. Političeskoo 1 ekonomlčeskoo polo/.enio slnvjnnskich narodov pred vojnoj 1914. goda. Moskva 191',	(II 69895)
Pohl U. W.: Einfiihrung ln dio Etoktrizi-tiitslehro. Berlin 1943.	, (II 69891)
Rossl V.: Dal rinusclmento al rlsorgimonlo.
Firi-nze 1930.	„ , „ CC97S4)
Itostnck P-: Erkennung nnd Behnndlmig der Knochenhriicho, Loipzi« 1912. (II 1.98S«) Sclinffcr V. X.: Gcologie der 0«'mnrk.
Wlon 1943.	(II 60893
Scbunineher-Mnrlenfrled, S.? Orundriss der Uistologio des Monscheu. ,\V»»"j ''6gg7al
med deklamaeijo in med dramatskim oblikovanjem, katerega so zahtevali dra-malski prizori. V deklamaciji. je prevladovalo čustvo. Videti je bilo skrb za dinamiko, ki pa ni bila vključena v celoto. Tako jo bilo nekaj zelo lepih in dograjenih mest v deklamacijah, ki so pa utonila v celoti. Do njih in iz njih ni bilo prehoda. V drugem in tretjem delu pa o seveda manjkalo oblikovalne sile. Saj je pa zato potrebno še mnogo večje znanje in talent kot pa je potreben za deklamaeijo. Pri vsem pa je bilo videti mnogo naučenosti in prizadevnosti režiserja, g. Šesta.
Prireditev pa je fiokazala nekaj talentov. Izstopal je predvsem g. L. Korošec. Bil je v deklamaciji pa tudi kot Cyrano zelo prepričevalen. Nad ostale ga dviga predvsem glas, pravilni nastavek in zastavek. Poleg njega se je dvigala gdč. V. Grilova. Odlikuje jo predvsem lahkotno in neprisiljeno oblikovanje, dober poudarek in velika samostojnost. Paziti bo morala še na vokale, ki jih izgovarja preširoko. V deklamaciji je bil učinkovit še g. V. Podgoršek, ki ima smisel za pravilni poudarek tematike in za izraznost., Tudi pri ostalih gojencih je bilo mnogo razveseljivih in lepih stvari. Pri gdč. Bricovi čustveni poudarek, ki pa ji manjka pravilni nastavek (izgovorjava vokalov skozi nos...) pri g. Pteiferju, ki je bil dober s pripombami v Cyranoju, il ima telesno izraznost šibko in v izgovorjavi velike napake, pri g. I. Pelanu z doživljajsko darovitosljo, ki pa jo ovira izgovorjava. Gdč. Mohorčičeva, Ueberniko-va, Zupančičeva in Jurcova pa imajo velik smisel predvsem za čustvenost.
Nedostatki, ki so pri začetnikih nujni, se bodo marsikje s skrbjo in marljivostjo dali odpraviti in prepričani smo, da bomo dobili med temi gojenci še dobre igralce, če bodo svoje delo nadaljevali z enako pridnostjo in ga zastavili tam, kjer šo zdaj šepajo,
Borci proti smrti
V Dobri knjigi je izšla knjiga Paula de Kruifa »Borci proti smrti«, v katerih je ta ameriški znanstvenik reporter opisal nekaj slavnih dejanj velikih pnrodo-slovcev in zdravnikov, s katerimi pobijajo bolezni ter podaljšujejo življen|sko dobo na zemlji. Knjiga je že prevedena v različne evropske jezike ter je zdaj prišla v prevodu zdravnika dr. Cerniča v roke tudi slovenskemu bralcu. Tako se je množici zanimivih knjig iz zdravniškega življenja, ki so zadnja leta prišla na naš knjižni trg, (Življenje kirurga, El Ha-kim, Citadela, San Michele) pridružila še ta živahna pisana znanstvena reportaža o zdravniških iznajdbah zadnjega časa, da, naravnost iz najnovejše dobe. Pisatelj sam je napisal uvod, v katerem govori o povprečnem umiranju človeka v raznih dobah, o želji človeka, ki bi si rad podaljšal življenje ter o zdravniških naporih, ki se bore proti smrti, čeprav je končni uspeh zelo majhen. Vendar le, pa se procent umrljivosti za določeno starost manjša. Mnogo pomagajo zdravniki, največ pa — sonce samo ter življenje »v vetru, dežju in soncu«, kakor izpričujejo s svojo prakso trije amerikanski strici. Po tem uvodu preide na opise življenja in napora raznih zdravnikov, ki se jim je posrečilo z muko, poiskusi ali pa tudi — in največkrat — čitlo slučajno, odkriti
zajedavca zdravja v naših telesih ter mu
napovedati smrtni boj.
Tako v L delu prikaže uspeh treh takih zdravnikov. Najprej dunajskega zdravnika Ogra Semmelvveisa, ki je še v času, ko niso poznali bacilov, uganil, da leži v nečistoč-i vzrok tolikih smrti porodnic. S čistočo je reševal porodnice zastrupljenja. ter postal tako »rešitelj mater« kljubj posmehu svojih tovarišev. Drugi zdravniki je mladi asistent Banting iz Kanade, kj je po mnogih poizskusih iznašel insulini ter postal »rešitelj bolnikov« na sladkorni bolezni«. Minot in Murphi sta raziska-vala perniciozno anamijo ter slučajno našla jetra kot najboljše zdravilo proti njej. Tako sta postala rešitelja bolnikov na krvni bolezni. Drugi del prikazuje napore treh lovcev na mikrobe, ki so daleč od bolnikov iskali bolezenskih kali z mikroskopom in epruveto ter jim našli zdravilo. To so: Schaudin, ki je odkril povsem proti svoji volji bacil sifilide, ki so ga zaradi nevidnosti imenovali »bledi demon«. S tem je napovedal boj najbolj zavratni in najhujši bolezni v sedanjem človeštvu. Po njegovem odkritju je nadaljeval boj Bordet, ki je iznašel krvni preizkus, kakor ga je pozneje izpopolnil Wossermann, ter tako postal napovedovalec usode človeku, ki ima v sebi belega demona, pa ga tudi pravočasno opozoril na zdravljenje. Tretji Wagner-Jau-regg pa je odkril umetno vročico kot zdravilo ter s cepljenjem malarije postaj zdravnik paralitičnih ljudi, najbolj bednih med bednimi. Tem raziskovalcem (zdravnikom in laboratorijskim znanstvenikom) so se pridružili tudi zdravniki S — soncem, kar je vsebina III. dela. Danec Finsen je prvi vporabil obločnico, s katerimi danes tako uspešno zdravimo jetiko in razne razjede. Rollier je umetno sonce nadomestil z naravnim soncem ter vpeljal zdravilne sončne kopeli v planinah ter tako krepčal telo in večal odpornost ter zdravil jetiko. Strandberg pa je nadaljeval Finsenovo odkritje ter umetnemu soncu priboril veljavo in pravšno vporabo zlasti za bolezni v grlu. Tli omenja še umetno vročino, ki jo pri sifi-litično bolnih ne napravljajo več s cepljenjem malarije, temveč z elektriko, kar poskušajo seveda v Ameriki tehniki. Na koncu pa še govori nekaj o zdravljenju revmatizma, da more potrditi svoje končno prepričanje: »Da se bomo starali polagoma in ostali mladostni zelo dolgo -—' kaj je bolje kot kar se da mnogo živeti v vetru in dežju in na soncu«, kar delajo njegovi strici, pravi ameriški skavti. Sonce je najboljši zdravnik.
To knjigo o zdravniških odkritjih j<S prevel zdravnik dr- černič, znani uteme-ljevalec novega slovenskega zdravniškega izrazoslovja. Prav zato se mi pa zdi, da je v tej knjigi razmeroma malo zdravniških izrazov poslovenjenih, temveč se drži že rabljenih tujih izrazov. V tem pogledu je več besedotvorne moči v prevodih Majocchia ali Cronina, verjetno pa da manj strokovne. Prevod pa je lep in sočen, moti me le sklanjanje »streptoko-kusov« (ali ni lepše streptokokov?). td.
Advokat
dr. Rado Pavlic
je odprl pisarno v šelenburgovi ulici 3-III. Telefon št. 26-11.
^ofoie novice
Koledar
Nedelja, 5. kimavca: angelska nedolja; Lavronelj Justinijan, škof.
Ponedeljek, t. klmovca: Zaharija, pro-rok; Douacijan, škof iu mučenoc; 1'etronij, škof.
Torek, T. klmovca: Marko Križevčan,
mučeneo; Mclliior Orod., tnučonoc.
Lunina sprciucmlia: prvi krnjeo 7. klmovca 0I1 13.88. Herscliol napoveduje obluč-u» in deževno vromo.
Zgodovinski paberki
S. klmovca:
I. 1581. se je rodil najznamenitejši francoski državnik v novem veku Armand Jcan du Plcssls do Rlchelleu, kardinal in prvi minister Ludovika XXII. (1(110-1643), Itiche-liou jo vodil francosko notranjo in zunanjo politiko; z diploinntično prekanjonosljo ln jekleno vztrajnostjo jo hotel ustvariti vo-llko in močno Francijo, ki naj hI gospodovala nad drugimi državami. Temu načrtu so lilll najvočja ovira Hahshuržanl, ki so vladali v rlmsko-nemškl državi in na Španskem. Dn bi stri nli vsaj oslabit habsburško moč, so jo katoliški kardinnl zvezal s protestantskimi Svodi in so boril v 3(1 letni vojni proti katoliškemu cesarju — znmiio-njo, da vera ni več odločilni moment v politiki in diplomaciji, kot jo bila v prvih dosotletjih reformacijo. Klchcllcu jo razširil in ojačil francoske mojo, kl so bilo dotlej povsod slabo in odprto; Neineo je pritisnil do Rena, Spance preko 1'irenejev. Na znotraj jo centraliziral upravo in odstranjeval zadnjo ostnnko fevdalizma. Podpiral jo trgovino, zgradil mornarico in skušal pridobiti , Franciji prve kolonijo. Kot dober katoličan je Ricliclicu pospeševal preporod katoliške corkvo, vondnr jo bil do drugo-vereov strpen in jim jo pustil versko svobodo. Veliki državnik jo umrl 1. 1612., njegovo delo jo nadaljeval njegov tajnik Italijan Julij Mazarln, kl jo na znotraj utrdil kraljevo oblast ln zlomil špansko premoč v Evropi —
I. klmovca:
1. 1811. so združeni Srbi ln Rusi premagali Turke pri Varvarlnu in očistili beograjski pašaluk. S to zmngo so bili rešeni Srbi Iz veliko stisko, v kntero so zašli, ko So Rusi 1. 1809. v Slohozijl sklenili s Turki premirje, ki pa za Srbe kot upornike ni veljalo. Srbi so sicer želi nekaj uspehov, Karadžordžo jo uspešno prodiral v porečju Ibra, v tem pa so Turki štrli srbski odpor v moravski dolini ln grozili, dn preplavijo vso ozomljo do Savo ln Donave. Iz splošno zmede ln stisko ao rešile Srbo rusko čete, k| so prodrlo preko Donavo in vzpostavilo zvezo proti zahodu.
sani in slikani motivi lz južnih krajev gotovo zadovoljili razvajeni okus umetnostnega občinstva. Razstava bo odprta 1» dni, vsak dan od !> do 12 In od 15 do 18.30.
—	Ravnateljstvo II. moške realne gimnazijo v Ljubljani — Rakovnik sporoča, da bodo popravni izpiti za vso rnzredo 20. in 21. septembra; nižji tečajni Izpiti In popravni Izpiti nižjega tečajnega izpita so bodo znčoli 21. septembru; sprejomni izpiti zn I. gimnazijski razred bodo 22. in 23. septembra; privatni izpiti 24. ln 25 septembra; vpisovanje lanskih učencev tega zavoda za šolsko loto 1943-44 ho 2. oktobra; vplsovnnjo učenccv zu I. razred in učoncov s tujih zavodov bo 4. oktobra. Razpored Izpitov jo nabit na razglasnl deski v I. nadstropju gimnazijskega poslopja. Ravnateljstvo opozarja učonco, nuj si pruvočasno preskrbo davčna potrdila za vpis, ker so brez teh no bo mogel vpisntl noben učenec.
—	Izpiti In vpisovanje na III. moški real. gimnaziji v Ljubljani. Vso vrsto popravnih in privatnih izpitov bodo od 10. do 30. septembra Po razporedu, ki visi v šolski veži. Nižji tečajni izpiti bodo 17. septembra od 8 daljo. Višji tečajni Izpiti bodo od 20. do 25. septembra, sprejemni izpiti za prvi razred pa 27. in 28. septembra, vsakikrat ob 8. Prijavljoncl za sprojemni izpit nnj so zberejo v vež; II. nadstropja. Vplsovnnjo ho v rodnem roku, in sicer: 2. oktobra I. razred v ravnateljevl pisarni od 8—12 za začetno črko od A—L. od 15—18 od M—2. 4. oktobra od 8—12 vpis lanskih rodnih učeneov od II. do VIII. razreda po razporedil, kl visi v šolski veži; 5. oktobra od 8—12 vpis učenccv s tujih zavodov in naknadni vpis za-
llno, ob 17 gojenci solopetja In orkestralnih
Instrumentov. Hodni pouk se bo pričel v torek, dno 7. t. m Vpisuje so v pisarni Glas-liono Matico, Vogovu ul. 7, od 0 do 12 ln od 15 do 17.
—	Javen nastop gojencev pevsko šole
prof. Miloša BriSnllta ,kl no v petek, dne 10. t. m., ob 19, v mali filburuioničnl dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Adamič: 1'spuvunku, Volurič: Dekliška tožba — pojo llrišnikovn; 2. Dov: Kangljlea, Tlrlndoill: Vesna — pojo Tomšičeva; :t. Puvčič: Zenjica, Chopin: Zal — poje Saanikova. V drugem delu bo zupelu najprej llrišnikovn arijo Iz Tliomasovo oporo iSlIguoir, nato Tjmšičova Pucclnljsvo arijo iz >I.a Bohotno«, Sodnikovi pa aapojo dve ariji, in sicer i/, Itossiuiie-vegu •Sevlljskega brivca, ter Hlzetove »Cnr-iiioii«. Podrobni spored javnega Nastop,i eo-jenK prof. Hrišnikove šole se dobi v Ki.ji-garul Glasbeno .Matice.
—	Ilurmnniko I n orglice So v najboljši
kakovosti, v veliki izberi dohito po ugodni coni pri tvrdki EVKUEST. Na zalogi najboljšo in kvalitetno znamke Frontuiinl, Scu minili, Bontempi. Cnrisch itd. Za vso navedeno znamko nudimo enoletno garancijo. Ccno solidno. Ogled in preizkušnja brezobvozna. EVEllEST, Prešernova 44.
—	Znižane cene: Birnghy mleko r, otročjo glavco lir 15.35, Mnmmn mleko 21% maščobo lir 14.(10 — Trgovina Viktor Solier, Sv. Jakoba trg 4.
—	Dijaki! So jo čas, da so prijavite k Inštrukcijnin za poprav ne in razredno Izpite, kjer bosto izprašani iz ponovljeno snovi. (Razlaga in izpraševanje). Tudi popoldanske ure. Poučujejo profesorji. Honorar nizek. Prijavo dnevno od 8 do 12 in od 14 do lii: Novi (Turjaški) trg 5. — In-štrukelje.
—	linzdetjevnn.le krnili zn prašiče. Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse rc.ice prašičev na področju mestno občine Ljubljana, du bo v tekočem tednu razdelil močim krmilu za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti kriniln, bodo prejeli nakaznico pri Provodu, oddelek Za krmila — liosposka 12 — dvorišče levo in sicer: 9, t. m., rejci z začetnico A do .7, 10. t. ni., rejci z začetnico lt do 1', 11. t. m., rojci z začetnico li do ?..
—	Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim i interesentom, da izposojamo tudi novo mo-I demo gramofonsko ploščo proti ugodni od-1 škodnim. EVEllEST. Prešernova 41.
35. Julij je gorel v vsej moči, da ga je bohotna kostanjeva senca v parku komaj zmagovala. Marija je sedela na klopi in šivala z drobnimi šivi mlademu gra-ščaku srajce.
Novi grobovi
t V Prekopi je v 63. lotu starosti nmrl g. inž. Rado Kosjek, višji gozdarski svetnik v pokoju. Truplo so prepeljnll v Kostnnjo-vieo In ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
Nnj mn sveti večna luči Žalujočim naše Iskreno sožaljo!
Osebne novice
— Diplomiran jo bil na pravni fakulteti v Ljubljani gospod Plrkmnjcv Fedor iz Ljubljane.
= Poročila sta se v nedeljo, dne 29. nv-gusta, v Planini pri Rakeku g. Marjan Mlsson, zasebni uradnik, in gdč. Anica Dolcncc, učiteljica iz I.nz. Obilo srečel
Iz5el bo eden najpriljubljenejžih svet. xgodovinskih romanov
VfALTER 1MH SCOTTOU ||lf M
v slikah
Slikovita In napeta zgodba lz visokega srednjega veka lz časa legendarnega
angleškega krnlja križarskega voditelja Rlliarda Lovjesrčnega. « Itomnn o ljubezni viteza lvanhoo do krasotieo Kovcno ♦ Borba med dvema kraljevskima bratoma na Angleškem v XIII. stol., ko so se domači Susl z zmagovitimi Normani zo stapljall v en narod Anglosasov, kakor so sedaj * Sijaj srednjeveških turnirjev, viteških navad, pa tudi razvad, borb za oblast, klativltezov in razbojnikov, dvorskih kovnrstcv in zaprek; pa tudi Junaških zmag. čudežnih rešitev in plemenitih dejanj + Podoba židovske lokavostl. živi tipi plemlčev In nižjega sloja, lovcev In menihov, sploh — družbo XIII, stol. v nazornem orisu mojstra romantičnega zgodovinskega romana \VALTE11JA SCOTTA, klasičnega učitelja naših prvih pripovednikov, zlasti šo Jurčiča + Kdo bl sl ne želel brati ta slavni roman v sliknh? Obširnejši tekst bo spremljalo 205 slik. Pelo bo Izšlo v posebni knjlftnl izdaji v založbi UREDNIŠTVA »SLOVENCA« + Lepo berilo za razvedrilo vseli slojev. Itoman bo izšel 1. oktobra « Cena: broširan 35 Ur. v polplatnu vezan 45 lir, v celo platno vezan na najfinejšem papirju SO lir. + .Naročniki »Slovenca«, ln »Domoljuba«, kl naroče In plnčajo knjigo najkasneje do C. oktobra 1913, dobo broširano knllgo za 30 lir, v polplatno vezano pa 7.a 40 lir. + Naročita sprejema uredništvo »Slovenca« ln »Domoljuba« * V Ljubljani :e sprejemajo naročilu ln plačila v veži »LJUDSKE TISKARNE« Piti VRATARJU.
mudnikov v ravnateljevl pisarni. ProSnjo ; zn popravni Izpit je treba nasloviti na i ravnateljstvo ln jo obenem z letnim spri-: čovalom prinesti razredniku k izpitu. Spisana mora biti na takšnem papirju za 6 lir In šo kolkovana s 4 lirami za vsak predmet. Začetna služba božja bo 11. oktobra ob 8 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po službi božji so zberejo vsi učenci v gimnaziji v svojih razredih. Druge informacijo so na šolski deski. — Ravnatelj.
—	Na Škofijski klas. gimnaziji v Ljub. IJanl bodo dne 20. soplcmbra razredni in popravni izpiti, dno 21. septcmhra popravni izpiti za nižji tečaj, dne 22. in 23. septembra sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred. Začetek ob 8. Ravnateljstvo.
—	Na dekliški meščanski Soli pri nršn. llnkah v Ljubljani belo popravni izpiti zn I., II. tn III. razred 13. septembra ob 9 dopoldno.
—	Na nrSullnskcm učiteljišča v Ljubljani so prično sprojemni izpiti za prvi lot-nik 27. septembra ob 8.
—	Bolnišnica za ženske holeznl v LJubljani obvešča občinstvo, da so glnsom odloka Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani dovoljeni od C. septembra 1943 daljo obiski k bolnicam samo ob sr«dah, sobotah, nedeljah ln praznikih med 13 In 15.
—	Moška ln mladenlSka Marijina družba
V	Križankah Ima danes, v nedoljo, zjutraj ob pol 7 sv. mašo s skupnim obhajilom v družbeni cerkvi, popoldno ob štirih pa v kapeli Knoblcharjevegn zavoda v Dravljah (blizu novo šole) popoldansko pobožnost (govor ln peto litanijo M. b.) Dohod z clck. trično do remize ali pa peš po Vodnikovi cesti do dravcljske šolo.
—	Slikar Radln MIlan vabi cenjeno občinstvo na ogled njegove prve kolektivno Tazstavo pri Obersnelu, ki bo odprta danes od 10 nnprej. Razstava bo vsekakor novost za umetnostno občinstvo, snj so umetnik s svojim krepkim, Bvotlobo polnim načinom sliknnja svojevrstno skuša uveljaviti v sodobnem slikarstvu. Poleg obilice portretov bodo kopalci ob Ljubljanici, motivi iz gostilniških vrtov ln parkov tor živahno rl-
■■■■■■■■■■aaaBaaMHUHH
KUPUJTE LEPO KELLERJEVO DELO
»MOJ M HA ODDIHU«
V	kratkem bodo izšle v »Slovcnčevi knjižnici« slovensko pripovedne pesmi z .lepimi ilustrucl-
jaml Jožeta lieranekn pod nnslovom »PELI SO JIH MATI MOJA« To jc poslednja redna knjiga drugega letnika »Slovenčcve knjižnice«. — 7,a tein bo izšla poleg »Martina Krpana« šc ena nagradna knjigo, in siccr svetovno znani \Vrcuov roman
»TRIJE BRATJE« v katerem so popisana junaštva in plcmcnilosl Irch bratov, ki so zašli v francosko tujsko legijo j. Afriki,
DENAR. Tajno vscmlrja. Rimska cesta, f'uda živalskega sveta, Cudn rastlinskega sveta, Naš vsakdanji kruh, Knko sl pridobim prijateljev, Mati zemlja. Morje, Ladle Itd., vso to stvari bosto nnšli obdelano od priznanih strokovnjakov v slovenski piv ljuilno znanstveni knjižnici »Svet«, katero prvi zvezek bo v nekaj dneh Izšel. Vsak mesec bo izšla onn knjiga. Mesečna naročnina le 20,— Ur. Knjigo bodo tisknnc nn boljšem gladkem pnpirju in bogato ilustrirano. Bo to pravo poljudno znnnslvo v sliknh. Naročite se na »Svet« čimprej v Ljudski knjigarni nli pa pri upravi >Svetn«, Kopitarjeva li, Ljubljana.
—	Maša zadušnlca za obletnico smrti Janeza Fer.innn lz Olševka nnd Kranjem bo v ponedeljek, fi. septembra, v stolnici ob 7 pri velikem oltarju.
—	II. Vnnnja Marijina kongregaclta pri liršiillnkali v Ljubljani ima danes ob 2 popoldno shod. Voditelj.
—	Kongregaclja gospodlčen In kongre-gael.la učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj reden shod v ponedeljek, 6. septembra. Pridite vsel
—	Krščansko žensko druStvo priredi v četrtek. 9. t. m. nli pol 5 popoldno mirovno pobožnost pri Knrmeiski Materi hožji na Spin. Članico ter somišljcnico vljudno vab-ljouel
—	Duhovne vajo za gospe In matere
bodo v Lichtonturnu od 12.—18. septembra. Prilika bo tudi za zaprto duhovne vnjo. Prijavite so na predslo.iništvo Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani.
Tel. 27-3'J KINO SLOGA Tel. 27-30
Otvoritev predsezone
Od nedelle 5. sep'embra 1.1. dalle vsak popoldno 4 predstave in sicer ob
13.30, 15.30, 17.30 in 19.30
ob nedeljah in prn7nikih nintine n oti 10.31)
—	Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani bodo jesenski izpiti v temle redu: a) popravni izpili za I., II., V. VI.VII. razred 17. in 18. septembra; b) privatni in razredni Izpiti od 17. septembra dalje; c) nižji tečajni izpiti in popravni izpiti za niž.je tečaino izpito od 20.—21. septeinbrn; d) višji tečajni izpiti in popravni izpiti za višjo tečajno izpito od 23.-28. septeinbrn; e) sprojemni izpiti zu I. razred 27. in 28. septembra. Natančni razporedi bodo rnzobcsenl v razglasili omarici v Trgovski akademiji ort 10. septembra duljo. Znčotek izpitov vedno ob 8. — Vpisovanje za šolsko leto 194.1-44 bo v poslopju Trgovsko akademije in sicer: n) za prvošolko 1. oktobra v učilnici št. r.
oil 8—11 zn črko A-M, od 14—17 zn črko N—Z; za drugošolke 1. oktobra od 8—11 v učilnicah št. 4 ln 5. za II!.. IV. In V. 2. oktobra, In sicer za III. dopoldno v učilnicah št. 4. 5, in fi, za IV. In V. od 11—17 v istih učilnicah, zn VI.. VII. in VIII. 4. oktobra otl 8-11 v istili učilnicah. Učonko s tujih zavodov In zainudnice so bodo vpisovalo v ravnateljevl plsnrnl 4. oktobra oil 15—17 in 5. oktobra od 9—11. Vpisovalnl pogoji so nabili na oglasni deski. — Ravnateljstvo.
—	Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj a pravico javnosti v Novem se vrši dnevno. Javni nameščenci plnčajo polovično šolnino. Sprejemajo so tudi prijave saino za stenografijo ali strojepisje. Začetek pouka 20. septembra.
—	Vse gojence, kl so vpisani nn šolo Glasbeno Matice opozarjamo, da morajo priti jutri, v ponedeljek popoldne v ltubndovo povsko dvorano k določitvi urnika. Gojenci naj so zhero v nnslodnjein čnsu in redu 0I1 lo gojenci za klavir, ob 16 gojcncl za vio-
—	Invalid, vdovee, * 8 nepreskrbljenimi otroki, ki jim jo zgorelo vso borno Imetje, prosi dohru srca zn kakršno koli podporo, zlnsti zn obleko zn otroke. Uprava »Slovencu«, ki nesrečno družino dobro pozna, sprejema naslove dobrih ljudi, kl bi bili prl-pravljoul pomagati.
—	Kupimo spise Ivann Cankarja. 20 knjig — vezano — po možnosti poiusnjo. Ponudite Ljudski knjignrni v Ljubljani.
—	nabllene gramofonske ploščo od 10 lir daljo dohito dokler traja zaloga, pri tvrdki Evcrcst, Prešernova 44.
—	Po dežju hladno. V petek, ko so je žo
zjntrnj polagoma oblačilo, jo pozno popoldno začelo deževati, knkor jo ombrograf na meteorološkem zavodu zaznamoval, je začelo deževati okoli 17.30 ter jo dcžilo dobro uro, v katerem čnsu jo padlo v mestu do 5.9 mm dežju. Primerna količina vode, ki je namočila njive in grede. Hladno vreme dela kolikor toliko križe in težave koscem, ki kose ln pospravijajo otavo, ker so no moro naglo sušiti. V splošnem pu je otova srečno bila spravljena pod streho. V potek jo bilo razmeroma vroče, saj jo bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 25 stop. C. V soboto zjutraj hladno in nekoliko megleno, odnosno olilnčno. Jutranja temperatura pa jc bila šo
razmeroma visoka, saj je bil zaznamovan v mestu minimum -f 1.1.3 stop. C, nekoliko višji kot prejšnji dnn. Barometer jo pndcl nn 7fi2.1 mm, jo nižji od prejšnjega dno. Vse kaže, da se bližamo deževni dobi.
—	Nn sobotnem živilskem trgu. TTlndno vreme, primerno zn živahno tržno vrvenje. Bil jo trg založen z razno domačo, tnko trnovsko. krakovsko in okoliško zelenjavo. Tudi v soboto je bilo opažati živahno znnimn-njo zn stročji fižol, ki so gn nn trg prinesle nekatero kmetice, ki so fižol po7.no v lnnju sadilo in je sedaj napravil v letošnji vročini dobre stroko tako. da je prav sedaj dober. Veliko je bilo povpraševanje pn glavna-ti snlati, mehki in trdi. Nekn trnovska prodajalka. ki .ie pripeljala ob zgodnjih urnh dve veliki koiSari glnvnnlo solate, jo imela obilo posla. Mnogo .io bilo nn trgu zelene, korenja in drugo zelenjave. Sedaj prihaja čas za zeljnate glave, po katerih jo veliko povpraševanje in so šle glavo dobro v kup in promet. Naprodaj je bilo veliko domačih jnbolk, kl jih nekateri kupujejo za sušenje, drugi pa za sprotno vpornbo. Uvoženih je bilo te dni tudi precej žlahtnih hrušk. Gospodinje zadnji čas zelo kupujejo lepo In zdravo čebulo ter zimski česen. Nn trgu je šo vedno mnogo malih in velikih kumar, za katero jo bila letos dobra letina.
—	Tuje Jezike so lahko naučite tudi brez učitelja in siccr zolo hitro. Metodo slovitih profesorjev z originalno izgovorjavo 90 posneto nn gramofonskih ploščah, katero lmn v izberi tvrdka Evcrcst samo šo 7,a Italijanski, nemški, francoski in angleški jezik. EVEREST, Prošcrnova 44.
—	Ročni obzornik. Italljnnsko-slovcnsko-anglcškl razgovori s slovarčkom. Svet v številkah. 5000 let v 30 minutah. Slovenski pesniki in pisatelji v sliknh. Praktična pravna navodila. Razno zanimivosti. Vso
v eni sami knjigi izldo v kratkem. V prednaročbl: broširano 20.— lir, vezano 30.— lir. Naročila sprejema do 20. septembra: Uprava Ročnega obzornika. Novi (Turjaški) trg 5
—	Gostilna pri Prijatelju v Mostah najvljudneje obvešča svojo p. n. goste, da ,ii je Visoki komisnriat zaradi obolelosti lnst-nika dovolil daljšo zaporo gostinskega obrata.
—	Poučujem Italijanščino, nemščino, angleščino posamezniko (-co) nli skupine. Isto-tam rodna prijava za vso srednješolsko Izpito. Vrhovčova 12, visoko pritličje, levo (križlščo Jegličevc).
—	Zegozn — zadruga malih gospodarjev — obvešča člane, da razdoljuje krmila zn meseo september 1111 osnovi novega popisa živali. Prvi teden (fi. septembra) številko 1 do 1000, drugI leden (13.) 1001-211110. tretji teden (20 ) 2001—3000. četrti teden (27.) 31101 do 4000. Krmila razdeljuje zadruga vsak ponedeljek. torek, sredo I11 četrtek snnio popoldno od 11.,111—17.3» po žo določenem nbc-eodnem redu. Kdor no pride ob določenem času, mu krmilu zapadejo. Opozarjamo vso člano naj prihajajo točno po določenih številkah. 'la ne bo nepotrebno zmedo in zamero. Enodnevni piščanci bodo na razpolago 13 septembra ves dan. Kontrola o pravilnosti prijav živali so nadaljuje.
—	Popravni, razredni In privatni Izpiti
so bodo vršili predvidoma koncem meseca septembra. Zato lo še čus, Ua so prijavijo dijaki in dijakinje za specialni pouk posameznih predmetov. — Posebna učna pripravil tudi za višje rnzredo. — Ločeno skupino po predmetih ln razredih zu vso šole. Odlična organizacija In vestno delo. Po Učujejo samo profesorji strokovnjaki. Učnina Je zmerna. Vpisovanje dnevno do 5. septembru. Podrobno informacijo dohito pri vodstvu: Specialne strokovno Instruk-clje za srednje In meščanske Jole, Kongresni trg It. 2, II. iiadslropjo. — SredUeo mesta!
—	Velike povečane fotografije po vsaki sliki l7dclu.ie ličilo in solidno 11)10 DEM. Ljubljauu, \Volfova ullcu U.
—	llčlte te strojepisja I Novi eno-, dvo-
In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in
večerni pričenjajo fi. In 7. septembru. — Desetprstni! učDa metoda. — Največja moderna si rojepisiiics. raznovrstni pisulni stroji. — Učnina jo zmerna. — Pouk Jo dopoldne, popoldne nli zvečer po željt obl-skovnlcev. — Eno nli dvomesečni tečaj jo posebuj priporočljiv tudi zn dljuko-lnje. — Podrobne Iuformaolje In novo prosnokte dajo ter sprejema prijave dnevno: Trgovsko učlllšče »Uiristulov učul zavod« Domobranska 13.
—	Strokovna popravila vašega radio aparata Izvršuje solidno in hitro Everst-Servls, Prešernova ullcu 41. Vsi rezervni deli na zalogi.
—	V Ljubljani so umrli od 27. avgusla dn 2. septembra: I.etonja Anton, tis let. žel. iislužlieneo v p.. Ciril-.Metodova 41; Milost Marija roj. Slogu, 89 let. vdova viš, rov. j, '/.., .Icsenkovu 9; Horvat Peter, 81 let, žel. sluga v p.. Hrenova 17; Rozman Ivan. 78 let, sodni uslu/.benco v p„ Rožna dolina, C. X V-27. — V Ljubljanski bolnišnici so umrli: Arko Frune. 74 let, nodinsn. fin. j kontr. v p., Blelivclsova 125; Mikuš Marija, I 70 lot, zasebnica. Rakitna; ZavSnlk Marija roj. Jeglič 87 let, vdova vrntnrju, Aljaževa lfi; Deiuk Nikolaj. 51 let, delavec. Rožna dolina, C. 11-13; Zupnn Jano«, 21 let, sni kočarja, Zaloka 22, št. ltupcrt.
—	Kazensko obsodbo okrožnega aodtsčn. Clgnn Tono jo s pomočjo mlajšega malo-lolnika cigančka kradel. Vlomil jo pri neki stranki, ki ji je odnesel nekaj perila in krompirju v vrednosti 150 lir. Bilo jo to 12. juniju. Isto noč jo ta cigan drugi strnn-
! ki odnesel 30 ilkg pečene teletine, nekaj 1 sira, Šlruco kruha In 25 jnjc. Na Studencu I Pa jo odnesel i/, svinjaka nekemu kmetu j 20 kir težkega praSička, vrednega 2000 lir. I Znradt teli tatvin jo bil cigan Tono prod 1 kuzoimkim senatom obsojen 1111 ti mesecev 1 strogega zapora. — Zaradi tutvlno kolesa i .10 bil 40 letni mizar Zdravko Valentin i'. I obsojen na 5 mesecev strogega zapora. Kolo
Ponedeljek, I. septembra: 7.30 Pesmi ln nnpovi — 8 Napoved ('1180, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 l.ahkn glasba — 13 Napoved časn. poročilu v italijanščini — 13.111 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini
—	R1.20 Orkester vodi dirigent Potralla — 11 Poročilu v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestru vodi dirigent D. M. Sl-juneo, orkestralna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časn. poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšok. klavir, A. Dorinelj, violina, 0, Sedlbuucr. čelo) — 19 Govorimo Italijansko, 'poučuje prof. dr. St. Lcben — 19.."0 Poročila v slovenščini — 19.45 Ploščo — 20 Posebna odda u zn Sicilijo — 20.30 1'otočlln v italijanščini, napoved časn
—	20.45 \Vagnerjevo glasbo Izvajata soprn-nlstku Cloo F.lmo in pianist Giorgio Fnvn-rotto — 21 10 Koncert planistn Anton« Tro-sta — 21.40 Orkester vodi dirigent Angelini
—	2215 Znani dueti — 22.45-23.30 Orkester vodi dirigent Petrulia;' v odmoru (23) poročilu v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustck. Resljevn cesta 1; mr. Bnbovee, Kongresni trg 12; mr. Komo-tir, Vič, Tržaška cesta 48; v ponedeljek: dr. Piccoli, lllehveisova cesta 6: mr. Ho-čevar. Celovška cesta G2, in mr. Gartus, Mosto. Zaloška cesta 47.
Berite knjižico
Mati uibogiih
I Dobi *e v knligarnah - Cena Ilira
j io ukradel stražniku Jošku Vrečarju, ki jo sam kuj hitro izsledil tntu. Prod knzen-I sliim senatom so je mizar Izgovarjal, da j jo kolo kupil od neznanca, toda vsi njo-I govi izgovori in zagovori so bili iz trte Iz-i viti. — Vpokojeni strojovodjn, 81 letni Fer-j dinnnd 1'ermozor, .ie bil zaradi inazaštva j pred kazenskim sodnikom poodlnoem na I okrožnem sodišču obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Permozer, kl jo doma v Cerknici, je bil zarodi mnzaitva in odpravo telesnega plodu žo večkrat obsojen. Jeseni 11)11 zadnjikrat nu 6 mcsccev strogega zaporu. Oktobra istega leta pn jo lin neki ženski Izvršil operacijo, zaradi katero so nastalo komplikacijo v maternici. Zurndi tega dejanja, ki jo bilo izvršeno šo pred omenjeno sodbo, jo sodnik prvotno sodbo C inesecov razveljavil in sodni izrekel enotno knzen za odpravo plodu in mazaStv 8 mesecev slrogegu zapora.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Zelnate glavo na debelo (nad 20 kg) 1 L; zelnate glave na drobno (pod 20 kg) 1.50 L: kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; ohrovt
3	L; domača cvctnča 3.35 L: kolernbico 2 L; novo ropa brez listov 2 L; rdeča pesa brez listov 3 L; radič 8.70 L; glavnata solata 3-20 L; endlvlja ,1 L; Ppinnča 3.30 L; grah 3.fi0 L; stročji fižol 6.15 L; rdeča In bela redkvica 3 L; bučke 3.70 L; buče 2 L; kumaro 2.90 L; kumarice za vlugnnjo — 30 komadov na kilogram — 6 L; kumarico za vlaganje — 125 komadov nn kilogram — 9 L: novi krompir 2.40 L; rnbnrbara 4 L; šopok zelenjave za juho 0.50 L; petoršilj
4	L; nova čebula 2 L; šnlotn 4 L; česen 6 L; paradižniki 2.60 L; zelona paprika 8.fi0 L; rdeči koronček brez zelenja 3 L; osnn-žonl hren 4 L; robidnice 6 L; malino 10 L: namizna jnbolka 4.75 L; jabolka za kuho
3	L; hruške I. vrsto 4.20 L; hruško II. vrsto 3 L; domačo breskvo 4.60 L; liter lisičk
4	L: kilogram Jurčkov — zdravo In čisto blago — 12 L; slivo in čcšplje 4 L; Jajca 2.50 L komnd.
Kjer nI posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjnmo pn, dn vso te ceno veljnjo snmo za blago, prldolnno v Ljubljanski pokrajini, kor jo za blago, nvoženo lz drugih pokrajin, v voljavl cenik zn zelenjavo ln sadjo št. 15 na rožnem papirju.

Nakazila za testenine
Beg A.: NASE GOBE. S 7!i slikami v ba-
krotisku. 74 sttani, L 18" — Humek M.': lJOBlilt SAUJEVLC. 75 strani, L 8-—.
Humek M.: SADJE V GOSPODINJSTVU 100 str., broš. L 12 —, vez L 22-— .Vlihelčič Fr.: ZDRAVILNE K AS I LINE —
Z 08 slikami v bakrotisku. 251 »tr. ve?. L 48 —
LJUDSKA KNJEGftRkviA v Ljubljani
Pietl Škofijo 5 — Mitlošičeva cestu 5
— Iz zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča v Ljubljani jo v avgustu zuznainovni do 41 kupnih pogodb Za celotno kupno vrednost okoli 3,178.30(1 lir. Zaznniuovnno so bile šo 3 kupne pogodbo z dinarsko kupno vrednostjo, ki datirajo So Izza lota 1934 ter so nanašajo na agrarno roformo. Med drugimi so prodali: Sraknr Fran, posestnik v Tomačevcm 14, jo prodni Mestni delavski zavarovalnici v Ljubljani parcelo št. 402 k. o. Pekrsko predmestje II. del v izmeri 4804 kv, 111 zn 480.400 lir; kvadratni meter jo bil Po 100 lir. Priino Anton, posestnik na Cesti v Mestni log, jo kupil nepremičnino vlož, št. 59 k. o, Ljubljana; mesto (Stuadaclierjeva hiša v Križovniški ulici) za 300.000 lir. Novak Anion, posestnik in gostilničar v Stopanji vasi, jo prodal Osot Justl roj. Gaber, Ljubljana. Droniko-vn ulica 12, in Zupnn .lusli roj. Osot. od tura, travniško parcelo št. 100(5 k. o. Trnovsko prediucstjo v izmeri 0033 kv. 111 za 15.000 Ur.
Pokrajinski prehranjovnlni zavod Visokega komlllnriata v Ljubi j am poziva vso trgovoo in zadrugo naj pridejo po nakazila zn testenine in lo v urad nn Novem trgu 4-II, po naslednjem abecodnein redu: dno 6. sept. 1943. A — M, dno 7. sept. 1943, N — 7,. — Upravičeno! naj dvignejo nakazila nn določeni dnn. Zamudniki izgubijo pravico do nakazila in nubavo blaga.
S Spod. Štajerskega
Odlikovan jo bil za hrabro zadržnnjo pred sovražnikom nn vzhodnem bojišču gro-nndir Jožef Florijano iz Polzelo. Prejol jo zole/.ni križec' 11. razreda.
V Mariboru so umrli: 71 letna Ivanka Turin, hčerka ključavničarja Marija Mar-tinčič in sprovodnikova hčerka Friderika ju v n i k.
Med Igro padci s okna. 6 letni Henrik Kotnik lz Frama se jc igral pri oknu prvega nadstropja. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje iu pudol na pločnik nn cesti. Prebil si jo lobanjo in so gu takoj propcljuli v mariborsko bolnišnico.
Nesreče. Med delom je zašol 47 letni delavec Frane Mlhellč lz Malne v Slov. goricah ineil dve kolesi vagona, kl sta mu popolnoma zmečknll nogo. — V pralni kuhinji jo spodrsnilo 5:! letni gospodinjski pomočnici Tereziji Bczjak v Mnriboru. Padla jo na tla iu si zlomila nogo v stegnu.
Naznanila
RADIO. Nedelja, 5. septembra: 8 Napoved času, poročila v italijanščini — 8.15 Orgelski koncert Izvaja Lulgi Renzl — 11 Prenos pete mašo iz baziliko 1'resv. Oznanjenja v Fironzl — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Sckovanič)
—	12.30, Poročilu v slovenščini — 12.45 Pesmi in napovi — 13 Napoved čnsu. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega po-voljstva v slovenščini — 13.20 Koncert vodi dirigent Morelli — 14 Poročila v ltnlljan-ščinl — 14.15 Koncort radijskega orkestra in Komornega zbora vod| dirigent D. M. fti-janee, slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmetijska ura na Grmu, praktična navodila za kmelovnlcn, predavanje v slovenščini — 17.35 Kvintet harmonik
—	19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Ploščo — 20 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časn. poročila v italijanščini — 20.45 Lirična prireditev družbo K1AR: 1'uc-clni: Plašč — 21.35 Koncert Adamičevega orkestra — 22.05 Filmska glasba — 22.35 Orkcstor vodi dirigent Manilo — 23 Poročila v italijanščini — 23.10 Orkester vodi dirigent Zcuio,
Dolrpel je in nas za vedno zapustil v 75. lelu svojeRa življenja, previden s tolažili svete vere, naš predragi mož, skrbni in ljubljeni oče, tast in dedek, gospod
JOSIP OBED
sodni uradnik v pok.
Nepozabnega rajnkega bomo spremili na njegovi zadnji poti izpred hiše žalosti, Prešernova ul. 25, dne 6. sept. t. 1. ob 4 pop. na farno pokopališče v Šmihelu. Novo mesto, Ljubljana, 4.9.1913
Globoko žalujoči: Terezija, žena; Josipina por. Žlajpah, Zofija, Marija, hčere; Anion Žlaj-pah, viš. nionop. inšpektor, zet; Vladimir, vnuk.
TIPKA 1UCA dobra, poštena in zanesljiva zelo nujno prosi namešče-nja za ves dan ali nekaj ur dnevno v pisarni za prepisovanje ali dllitat. Naslov v upravi »Slov.« pod 5453
ABITURIGNT klasično gimnazije Išče kakršno koli primerno zaposlitev. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5849.
13 LETNA dcklicu želi priti le dobri družini, ki bl po svoji /.možnosti opravljala vsa dt la ln od tam hodila še v šolo. Naslov se poizve: Vodnikova c. 1U6.
ABITURIENT gimnazijo s trgov. 1 erajem Iščo zaposlitve. — Vodstvo Rakovnik.
rOSTREZNirO pošteno in pridno, iščemo dnevno od 2—4. enkrat tedensko celo popoldne. Gledališka ul. 12. 1. nad., levo. (b
DEKLE spretno za vsa hišna dela ln pomoč pri kuhi sprejmem v tnalo družino. — Naslov: F. Koll-mann, Mestni trg vprašati v trgovini
SOBARICA pridna. čista, kl zna tudi prati In likati, dobi takoj službo pri manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. CI 12. <1>
KUHARICO p c r f e U t n o. Iščem za gostilno. Nastop takoj — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6014 (b
POSTREZNICO pošteno in pridno, dnevno od. 7—10, Ul dobro pospravlja. k eni osebi — Iščem. Naslov pri upravi Slovenca« pod št. 0195. (b
POSTRESNICO z.i ves dan, veščo samostojno kuhe, pridno in ,pošteno, sprejmem takoj. — 1'armova 39-1, levo (Betlgrad), (b
Cospodlntska
POMOČNICA zn kuho ln hišna dela se sprejme. Ponudbo nd upravo ,.Slovenca« pod »Ljubljana. dobra plača« 0145
Stroji
ELEKTROMOTOR 10.3 ks. »Skoda«, 2:0 380 V (Sclilelf-ring) in MOTORNO KOLO »Ardie« 125 c(m, usodno prodam. Ileršič, Rimska 13.	(1
ELEKTRO motorji 3-4 PS, 3 PS, 4.9 PS 5.5 PS ti.5 PS za 380 Volt ln 50 Period takoj na razpolago. Kratkoročno dobavljivi so sledeči stroji: Tračna žaga 800 mm. sko-belnl poravnalni stroj, krožna žaga, reskalnl stroj, vsi stroji z ograjenimi motorji: vsa pninsnila pri : »EL-HOMA« J. Slejko, Sv. Petra cesta 5, telefon 26-91.
vto-fflolor|
TRI KOLESA motorna DKW 125, 250, 350 ccm, najnovejši modeli, zelo ugodno naprodaj. (Jasogeno - Merkun, Puharjeva 6, telefon 29-27
KRMO za prašiče: listje, buče, peso dobavim postopoma tudi na dom. Glince, Cam-pova ulica 6. (1
Večjo množino SADIK od vrtnih jagod, prodam. PAVLIN, vrtnarstvo, Vodovodna cesta. (1
ŽIMNICO na vzmeti in žlm-nlco (modroc) z lepo žimo (čiste lii-še) prodam. Naslov v upravi »Sluv.« pod št. 6097.	1
Prodam otroški TRIOIKELJ Jožo Krulje, mehanična delavnica, Dolenjska cesta 1.
x Premog
DRVA I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica fit.5 Tele Ton št. 21-59
1' R( 11 >A M :
Nepremočljiv moški gumijasti plašč 111 par čevljev ter Tolillov anatomski atlas in histološke mikroskopske preparate. Naslov pri upravi »Slovenca« pud št. 6124. <1
»SINGER« družinski šivalni stroj ln spalni di-vnn, lep, čist. oboje v brezhibnem stanju, poceni prodani. Naslov v upr. »Slov.« pod 6127.
		
	Tel.	
Jf%	40,	
	88	
D R !	li A	
PREMOG		
GOMBJtC		
GLEDALIŠKA 14		
ŠPORT. VOZIČEK in otroško košaro na kolesih (pedtk slama) vse v najboljšem stanju — prodam. Poizve so Sedej-Strnad, Prešernova ulica 3.
ZNI2ANE CENE! Blragliy mleko z otročjo glavco lir 15,3,'. Maninia mleko 21'/i maščobo L 1 1.60. — Trgovina Viktor šobrr, Sv. Jakoba trg 4. (1
Prodam razno POHIŠTVO ln posodo in starinsko uro. - Lepi pot 3, pri tobačni tovarni.	(1
KOSTUM svetlorjavo barve, zelo dobro ohranjen, za manjšo postavo, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 6156.
ŠIVALNI STROJ JAN, pogrezljlv, v odličnem stanju, z okroglim čolnlčkoin šiva naprej ln nazaj, prodam. Pod-mllščakova št. 25. Bežigrad.
Prodam ŠPORT. VOZIČEK po nizki ceni, dobro ohranjen. Ste-panjska cesta 11.
CVETLIČNI MED večjo količino prodam po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6175.	d
ZABOJE razno velikosti In vinske sode, zdrave. po 700 lltr. In malo po 30 litrov, uporabno za zelje, smolo, klej Itd. — proda po ugodni ceni skladišče Ge-rovac, Kolodvorska ulica št. 8.
Prodam nekaj SODOV od 30—50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — B. Guštln, Vodnikov trg 2.
VEC STO GAJ11IC za svežo sadje in grozdje. prodam. Obenem pa kupim sveže sailjo in grozdje. J. Otrln, Rakek.	d
TRODAM: moder dekliški kostum ln moški suknjič s telovnikom. Ogled od 13 do 15. Gorupova 20-1. (1
DVA ŠIVALNA stroja ln otroški športni voziček — ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«. Mestni trg 3 (vliod skozi vezo.
MOŠKA SUKNJA črna. lepa. skoraj nova. naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod 6163.
Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ oris. Jax. v dobrem stanju. Gospo-svptska cesta 61-1, Lotrlč._
Prodam neknj RJUII IN SIFONA Naslov v upravi »Slov.« pod 0183.
"siVALNI STROJ z okroglim čolnič-kom, šiva naprej in nazaj, prodam. — Pred škofijo št. 19 Adamič.
RJUHE skoraj nove in boo prodam. Rimska c. št. 7. II. nadstrop. vrata 12.
ZA PRVO POMOČ omarice vseh velikosti za dom, zaklonišča, delavnice in Industrijo ima na zalogi CHEMO-LABOR, Miklošičeva cesta 17.	1
Malo rabljeno, fi-lano železno PECKO ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod 0166.
SIVALNI STROJ pogrezljlv. šiva naprej in nazaj, boljše znamke, prodam Novi trg 6-11., dcs.
Ponovno na zalogi vsaka količina najboljših JUTA VREC Bregar & Krek, Miklošičeva c. 19.
OPOZORILO I Sporočamo vsem cenjcnitn interesentom, da Izposojamo tudi novo moderne gramofonske plošče proti ugodni odškodnini. »EVEREST, Prešernova ulica 41.	(1
Rabljene GRAMOF. 1'LOSCE od 10 lir dalje dobite dokler traja zaloga pri tvrdki EVEREST, Prešernova 41.	(1
ZA HARMONIKE noto. nove ln staro narodne pesmi, du-blto v veliki Izbiri pri tvrdki EVEREST, Prešernova ul. 44.
NAPRODAJ zimska temnomo-dra suknja. Ilirska 12, Tavčar.	I
SAMSKO SOBO lepo, z visoko omaro, kredenco, knjižno omaro ln fo-teljčkom za 4500 lir prodam., - Naslov v upi-. »Slov.« 6216.
j Kupimo B
ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen — kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Stroj« 0174.
RADIO APARAT pisalni stroj, kupim. Ponudlio upr. .■Slov.« pod »Rabini« št. 6173.
SNAŽNO SOBNO in kuhinjsko opravo kakor tudi posa-' mezno komade pohištva, preprogo, žimnice in drugo stalno kupujo trgovina »Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).
VISOKE OMARE kupimo takoj, plačamo zelo dobro. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo.)	(k
RAČUNSKI STROJ rabljen, vendar dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6165. (k
Kupim dva dbbro ohranjena pletena
NASLONJAČA tudi garnituro. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6179. (k
ŠPORT. VOZIČEK kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 6180. (k
FOTO-APARATE ln ves foto-prlbor ter sllčne predmete kupujemo ln za odgovarjajoče plačamo takoj najvišjo mogočo ceno. sprejemamo tudi v komisijo. Fototehnika Blelwelsuva 15. (k
Kupim prazno STEKLENICE vseh vrst In dobro plačam. B. Guštln, Vodnikov trg 2.
PISALNE STROJE po najvišjih dnevnih cenah kupuje tvrdka EVEREST, Prešernova 44.
BLAGAJNO železno, stoječo, kupim. Kovačič, Prešernova 44.
PISALNO MIZO In drugo pisarniško opremo, novo ali dobro ohranjeno, kupimo. Naslov pove trafika Juvan, Kolodvorska 35.
ZELO DOBRO plačamo za staro bklklje, blcllcelj-guine, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Clasoceno - Merkur, Puharjeva 6.
MANJŠO PEG dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Peč« 5653. (k
HARMONIKE in orglice še v najboljši kakovosti, v veliki izbiri- dobite po ugodni celil pri tvrdki Everest. Na zalogi najboljšo in kvalitetno znamko Frontallnl, Scandalll, Bontem-pl, Carlseh itd. -Za vse tu navedeno znamke nudimo enoletno garancijo. Ceno solidne. — Ogled in preizkušnja brez-obvezna. Everest, Prešernova ul. 44.
SIVALNI STROJ »Vesta« v omari (Kabinet) ln pogrezljlv šivalni stroj Jax. so proda. Ogleda so to lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, BlelvveSsova št. 3 6,
BOE
lisičje tn dlhurje-
ve, nove In stare, stare In nove us-njato kovčege In aktovke, ter dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebel-nl vosek, domačo šetlno, zajčje koža, tudi letne polhove kože, surove ln že strojene ter vse kože od divjačine In nogometne žogo In duše kupuje trgovina ZHRAVIC. Ljubljana, Stari trg št. 30.	(k
AVTOMOBILE stare (osebno ln tovorne) ter motorna kolesa, kupimo proti dobremu plačilu. Gasogeno -Merkur, Puharjeva ulica 6._k
| Vajenci j
Zobotchnlškega VAJENCA z dovršeno meščansko nli nižjo gimnazijo sprejmem. Pišite na upravo »Slov.« pod »Zobozdravnik v Ljubljani«. 6059. (v
VAJENKO sprejmem takoj za damsko krojaško obrt. cvcnt. tudi z oskrbo in z dežele. Naslov v upr. »Slov.« pod 0098.
Krojaškega VAJENCA ALI VAJENKO sprejmem takoj. -Vrbinc Alojzij, VI-dovdanska cesta 20
I Posestva |
»GLOBUS« prodaja in nakup nepremičnin, Pe-trareova ulica 2ti-I proda : več ,STAVR-.Vlll PARCEL od 500 m' dalje. VILO ■/. lepim vrtom. — Telefon 31-03. (p
PRODAM: Parcele: 1100 m', dvo tretjini zazidljivi za strnjeni sistem v bližini Sv. Krištofa, 800 m» za vllnl sistem za Bežigradom, 600 ln 700 m* v Šiški za odprt sistem, 600 m* na Pruluh za strnjeni sistem, 520 m» v Kolezljl za vllnl sistem, lia vzhodni strani za strnjeni sistem 480 Iti 600 mi ter odprt sistem 600. 600 ln 800 m». Nekaj parcel so dobi žo za 34,000 lir v notranjosti bloka. Zemljišče za industrijo v Šiški 5000 tn 10 000 mi ln za parcelacijo 15.000 In 20.000 m-'. Zemljišče za par- I celacljo pri cari- I narnici. — Brez- I plačila pojasnila: i Realltctna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčaiieva ul. 10. Telefon 34-86
NAPRODAJ : HIŠA dvonadstropna, nova 7 stanovanjska na zahodni strani. H ISA enonadstrop-na, nova. v lilšl je pekarna. 111 SA vlsokoprlt-llčna, dva trisobna In 1 enosolino stanovanje. HIŠA enunadstrop-na v bližini bv.
Petra.
IIlšA enonadstrop-na z dvoriščno gospodarskim poslopjem z večjim vrtom, zamenjam za »vilo«. Rcalltetna pisarna ZAJEC A N11 REJ, Tavčarjeva ul. 10. Telefon 34-86
VAJENKO modlstko sprejmo j Franja Kogovšek, I Frančiškanski prehod.	(v
VAJENCA vrtnarskega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Simcnc Pavel, Sv. Križ, Ljubljana.	(v
Skromno SOBICO Išče dijak (lahko neopremljeno) za Bežlgcadoin s hrano, kl jo oskrbi sam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dijak« 6091.
CREST.O Ježlce ln kostanjev les. vsako količino, kupujo usnjarna Lavrlč, LJubljana, Cankarjevo nabrežje št. I.
KOLESA moška In ženska kupuje tvrdka Promet. nasproti krl-ž.mske cerkve. — Telefon 43-90. (1
Staro moške OBLEKE, PERILO čevlje, pohištvo in posteljnino, žimnice ln druge predmete stalno kupuje DRAME Alojzija, Gallusovo nabrežje št. 29.	(k
Kupim dobro ohranjen KOTEL za parjenje živinske krmo. Lenče Anton, Kleče 21, Jožica.	(k
KO PRODAJATE gramofon, ne pozabite, da tvrdka EVEREST, Prešernova 4 4, kupuje gramofone po visokih cenah.
KUPUJEM vseh vrst vreče in krojaško živilske odrezke po najvišji ceni ; Grebene, Vol. Čolnarska 15, Ljubljana.
Sprejmem takoj MLINARSKEGA VAJENCA močnega, poštenega ln vestnega ter žagarskega pomočnika, vajenega z več rezili na električni pogon. Frane Kovačič, milu in žaga na električni pogon, Novo mesto, Prešernova ul. 19.
VAJENCA za špiec. trgovino v središču mesta, iščem za takoj. — Naslov v upravi »Slov.« pod 6189.
VAJENCA - KO ki ima veselje in resno voljo se izučiti krojaške obrti takoj sprejmem. -Kosta Anton. Ljubljana, Pražakova 3.
BRIV. VAJENCA kateremu mudim takoj majhen zaslužek, sprejmem. Polanc, Kopitarjeva ulica 1. v
VAJENKO za modno in ma-nufakturno trgovino, pošteno in pridno, mogoče tudi na hrano in stanovanje, z deželo, sprejme štrubelj -Ceškuti, »Pod vel-bonic, Stari trg 3.
j" živali j
PISCA NCI raznih velikosti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6022. (j
SOBO S HRANO In vso oskrbo pri skrbni iu skromni gospodinji, Iščem za hčerko visoko-šulko. Ponudbe z navedbo cone upr. »Slov.« pod »M. L. 46« št. 6077.
DIPL. PRAVNIK Išče sobo v središču mesta. Ponudbo v upravo »Slovenca«- pod »Miren« št. 0045.
LEPO SOBO s kopalnico, po možnosti s klavirjem, v centru. Išče soliden gospod. - Naslov v podružnici »Slov.«, Miklošičeva cesta 5.	s
DVE SOBI pritlični, oddam za pisarno, agenturo slično. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stari center 300« št. 6177. (s
KUHARSKI TEČAJ (4 tedne) so prične 9. sept. Informacijo : Simonič, Poljanska 15-11. stop.
j GžasSsa
Harmonlkarskl TEČAJ S septembrom pričnemo s liarmoni-karskim tečajem'. Starši pohitite z vpisovanjem. - Naslov v upr. »Slov « pod št. 6061. (g
PO VASI ŽELJI VAM IZDELA
v svoji ortalmci razne poslovno knjige, ako niso že v zalogi, latotako izvrši tndi
vsa druga Knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje domskih torbic, šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in drugega . -■ - " galanterij, blaga
KOPITARJEVA 6/II
Vam' nudi le pred mete vedno v lepih, okusnih m modernih ohlikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH!
t
Nenadoma nas je zapustil v 03. letu starosti naš dobri soprog, ljubljeni oče, stari oče, brat, stric iu tast, gospod
inž. Rado Kosfek
višji šumski svetnik v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v torek, 31. avgusta 1913, iz Prekope na pokopališče v Kostanjevici na Krki.
Ljubljana, Kostanjevica, dne 2. septembra 1913.
Žalujoči: Joslplna, soproga; Verena, Anda por. Mahkovec, hčerki; Iiihard, zel; Sonjica in Alenfica, vnukinji — iu ostalo sorodstvo.
| Ksissa |
MOŠKO KOLO novo, znamke »Ja-bavdln«, prodam. Vidovdunska c'. 9. »Zavetišče«. (oo
TRICIKELJ še popolnoma nov, tovarniško izdelave, izvrstno kakovosti — ugodno prodam. Gerovac, Kolodvorska ul. 8.
VEC KOLES Izred. prilika - najhujših znamk, zelo ugodno naprodaj. -Gasogeno - Merkur, Puharjeva 6.
TRICIKLJE razprodaja, več ko-maduv rabljenih in novih, različnih velikosti, poceni naprodaj. Gnsogeno -Merkur, Puharjeva 6. Tel. 29-27. oo
TRICIKELJ rabljen, in ročni voz na gumi kolesih, nosilnost do 500 kg, ugodno naprodaj. - Mehanik Ambrož, Ciril Metodova 71 (Bltl-vvelsuva).	oo
SZEiO
ABITURIENTKA z odličnim spričevalom poučuje vso gimnazijske predmete. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6157. (u
ZA DIJAKE ! Sliko za legitimacije takoj s popustom. FOTO-Grad, Ljubljana, Miklošičeva 20 (.nasproti sodišča.	(r
STROKOVNA popravila Vašega radio aparata izvršuje solidno in liitro Everest-Ser-vls, Prešernova 44. - Vsi rezervni deli na zalogi.
i Filatelija j
FILATELISTI I Ugoden nakup raznih fllntellstlčnlh novosti : znamk, fl-latellstlčno literature, katalogov ln »JOL«-alhumov Itd dobite pri fllatelljl Mladinske založbe, v Ljubi lani, Stari trg št. 30.
j Pohištvo j
Kompletno novo POHIŠTVO (spalnica) iz orehovega lesa, prodam takoj. - Ivan Kastelic. gostilničar, Žabja vas, p. Novo mesto. (š
1 Razno 1
SLIKE za legitimacije najhitreje, Lelca fil-manje na domu in v ateljeju ter vsa v fotografsko stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in po zmernih cenah KOTO GRAD Mira Ljubljana, Miklošičeva ccsta št. 20 nasproti sodišča.
SLIKE ZA legitimacije, »La-sclapassare«, tudi po starih slikah Izvršuje najhitreje HI13SER HUGON. Ljubljana, Sv. Po-tra cesta 25 Naročila sprejema tudi po pošti 1
patentne posteljne mreže, otomane, moderno kauče iti fotelje nudi solidno lu po nizKi ceni
RUDOLF RflBOVAN
tapetnik
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 13
SPALNICE jedilnice, kuhinjsko opreme si brez-ol) vozno ogledalo: Medvedova 28, pri šišenskem kolodvoru. Odprto : torek, četrtek, soboto od 15—18.	(S
Poceni naprodaj nova, krasna SPALNICA katero si oglejte vsak dan v gostilni Zvezda, Celovška cesta 72. (š
DVE POSTELJI brez modrocev — samo les, v dobrem in čistem stanju ugodno naprodaj. Požar Iv., 1'armova ulica 48, 8. stop.
NOVI NASLOV:
FranliJkanska 3
Telefon 45-13
i/se denarne In trgovske posle
izvršim hitroin točna
Obrnite se no RUDOLF ZORE
Gledališka ulica St. 12 Telefon 38-10
O POSOJILIH na hiše in posestva dobito informacijo: Ljubljana, Beethovnova št. 15-11. levo pri »Jugo-krcdit«.
1 Kurivo 1
KRZNAR modernizira plašče, popravlja vsake vrsto kožuhovino in lzdelujo prine-šene kože. Kovn.-člč, Stari trg 21-11 v hiši kavarno Za-laznlk.	(r
lm nn sfosepigrote
lz Carigrada poročajo, da je turška vlada razpisala nagrado za lovljenje škorpijonov in so ljudje v anatolijskcm mestu Mardinu in okolici v enem mesecu nabrali 14.974 živih škorpijonov. Njih strup uporabljajo za proizvajanje posebnega seruma.
,EL KINO MAT!CA
DNEVNO DVOJNI SPOREDI
Razkošna filmska veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki in plesnimi revijami
»SAMO T!...«
V glavnih vlogah: Johannes Heesters,
Dora Komar, Paul Kemp. Predstave ob delavnikih: ob 17 in 19;
v nedeljo ob 15.. 17. la 19. url. _ MATINEJA --
2.1
Vinko Beličič
Misel na drugo možnost ga je navdala z grenkobo. Vendar je sklenil ostati pokončen fant, neponižan, fant, na kakršnega bo Mojca lahko ponosna. Ne bo jecljal, zdihoval in prosil, ker hoče biti Mojci mož in opora, ne pa človek brez hrbtenice.
Počasi se je vračal k Žlebnikove-mu skednju, kjer so pravkar zasedli svojo mizo cerkveni pevci in so do-brovoljni gostje pričakovali veselega in ubranega petja.
XI.
Mati Pefrnšička je videla, da se sin odpravlja na daljšo pot, in je vprašala:
»Ali greš v Ljubljano ali kam drugam?«
»V Ljubljano in še dalje.<
»Gotovo boš Mojco kaj videl. Povabi jo vendar na Otavice, da si bomo postali bolj domači!«
Seveda bo Janko videl Mojco, saj prav zato odhaja v Bohinj. Ali pa jo bo tudi povabil? Sam Bog ve! Zakaj med današnjim dnem iti med vabilom leži svet dveh duš, ki ga bo treba z modrostjo in previdnostjo pre)K)to-
Novela
vati. Ali liosta Janko in Mojca to vedela in mogla napraviti?
Dan pred veliko mašo, ko so čebele zadovoljno mrmrale v popoldanskem soncu in se zibale na belem ajdovem cvetju, je š?l Janko na postajo. Zamišljeno se je oziral okoli sebe in ugibal, kako mu bo pri srcu, ko sc bo čez dva dni vračal mimo teli njiv, t rti j in dobrav. Misel, kako velika in življenjsko važna stvar se bo odločila v tem kratkem času, ga je bolj vznemirjala kakor mu je bilo prav.
Skoraj dva meseca sta minila, kar je nazadnje videl Mojco. Zakaj je toliko časa odlašal? Če je pričakoval da mu bo sama prišla naproti, se je motil. Če je mislil, da jo bo s svojo moško treznostjo uklonil, Mojce ni poznal. Če se je tolažil, da bo čas ozdravil rano njune ljubezni, je zdaj lahko videl, kako smrtonosna utegne biti ta rann... zakaj Mo jca mu je bila sporočila i/. Bohinja: »Preživljam počitnice pri svaku. Če imaš trdno vero, da lahko izravnava, kar sva zakrivila, potem pridi.«
Vlak je drdral proti Ljubljani., se predal zeleni Gorenjski... zavozil v savsko dolino... sc na Jesenicah
obrnil ostro na jug... sopihal med strmimi pobočtji, skozi mračne soteske in številne predore... se ustavil v Bohinjski Bistrici.
Vso dolgo pot je Jnnko razmišljal o svoji ljubezni. Spomini na njen začetek, na njene najlepše trenutke in zraze, na najpomembnejše postaje, na vso njeno rast in zorenje r;o ga tako prevzeli, da j6 ves omamljen stopal po cesti proti Bohinjskemu jezeru, po dolini, ki so jo od vseh strani vedno bolj stiskali visoki planinski vrhovi.
liil je praznik Marijinega Vnebo-zotja, poletje je dosezalo svoj drugi višek. Letoviških gostov iu enodnevnih izletnikov je bilo vse polno. Njive na obeli straneh ceste so bile zaprašene, naselja pa, kjer se je ]>o vrtovih ši hi lo sadno drevje in je po oknih dehtelo cvetje, so tiho dremala v soncu in svežih sapah,
Janko se je srečal z Mojco pri Svetem Janezu, kamor mu je bila prišla naproti iz Stare Fužine. Pozdravil jo jo tiho in spoštljivo, kakor bi si bila tujca. Tndi ona mu je podala roko, ne da bi ga več ko za trenutek gledala v oči. Nato sta se oba ko v zadregi ozrla z mosta po mirni jezerski gladini.
Pot ju je vedla skozi gozdič po vzhodnem obrežju jezera, dokler nista prišla na zeleno ravno starofil/in-sko polje. Njun razgovor je bil do
obupa vsakdanji, premišljeno sta se izogibala vsega, kar bi neposredno zadevalo obadva.
»Mojca, nočem, da bi bila kakor koli vezana na moj prihod. Ura bo kmalu poldne, odšla boš torej h kosilu, jaz pa bom svoje reči knr tu pojedel. Preden se vrneš, se bom jaz že okopal. Potem ostaneva tu ob jezeru ali pa pojdeva kam, drugam, kakor ti bo všeč.«
Tako se je tudi zgodilo in Janko je v razmišljanjih mirno pričakal Mojco.
Sedla sta v senco na prod tik jezera. Z jasnega neba j<> pripekalo sonce, od severa proti jugu so plavali oblaki, gladina je rahlo valovila. Dva trije čoiui so počasi pluli po gornjem koncu. Nad južnimi in zahodnimi gorskimi grebeni so se kodrali beli oblački, kakor bi bili iz volne,
»Prišel sem, Mojca, s trdno voljo, da urediva, kar naju je vrglo iz reda, in z upanjem, da nama bo to tudi uspelo.«
Molčala je in s priprtimi očmi zrla na jezero. Kaj misli? Ali ji ni morebiti odveč njegov prihod?
»Premišljeval scin in premišljeval o najini binkoštni nedelji. Ni bilo prav, kar se je tedaj zgodilo. A zgodilo se je. Ne gre, da bi zato zgubljala glavo, temveč morava gledati, da to čimprej popraviva in se pred vestjo opravičiva.«
GIUSEPPE LUGO
v filmu največjega uspeha
»BOGASTVO NI SREČA«
Predstave:
I ob delavnikih ob 15, v nedoljo ob 10.30.
u-so
rEU KINO $¥,0«A
OTVORITEV PREBSEZONE
Danes: Ganljiva zgodba o materi, ki trpi in so bori za srečo svojega sina v filmu
»SKRIVNOST ANE ROTNER«
Sodelujejo: Franziska Kinz, Otto VVernlcke, Winnie Markus. Vsako popoldno štiri predstave: ob 1.1.30, 15.30, 17.30 in ob 19.30. V nedeljo ob 10.30 : »Maska in obraz«
IEL
KINO UNION
»•31
i Modro oči ln živahen temperament | mlade, lepo vdovo so odgovorne za vse
»POS5.EBSCE NEPRIČAKOVANEGA OBISKA«
Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru. V glavni vlogi: Žita Szelcczky, Marla
Mezey in Antal Pager. Predstave ob 10.30, 15.30, 17.30, 19.30.
KINO KODEL.IEVO
telefon ll-M
Roman o mladem zakonskem paru, ki ju loči skrivnost smrti prve žene REBEKE
»PRVA ŽENA«
Laurence Ollvier — Joan Fontamo Najlepši film zadnjih let poslednjič v Ljubljani I PREDSTAVE: DELAVNIK ob 18; NEDELJA ob 14.S0 In 17.30.