;i, -r- 'o s r-P . ■<$. ' NO. 8 Ameriška Oomoviima AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLT * SLOV6NIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Sprlnga, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 19, 1981 VOL. LXXXI1I Jimmy Carter: Sporazum z Iranom Ronald Reagan postane 40, predsednik v zgodovini ZDA jutri WASHINGTON, D.C. — Jutri bo zaprisegel kot 40. predsednik v zgodovini Združenih držav Amerike 69 let stari Ronald Reagan. Slovesnosti ob Reaganovi zaprisegi bodo obsežnejše kot tiste pred 4' leti, ko je postal predsednik ZDA Jimmy Carter. Reaganovi svetovalci trdijo, da bo prvih sto dni nove administracije zelo aktivnih in da bodo predlagali mnoge rešitve za številne probleme, s katerimi se sovpadajo ZDA, predvsem na področju gospodarstva. Edwin Meese III, ki bo Reaganova desna roka v Beli hiši, je povedal novinarjem, da namerava Reagan zmanjšati število uslužbencev, zaposlenih v zvezni upravi, za najmanj 5 odstotkov v letu 1981. Meese je tudi rekel, da namerava nova administracija ukiniti prosvetno tajništvo, nekatere njegove koristne funkcije oz. programe pa prenesti na druga tajništva. Ronald Reagan bo spregovoril o svojih načrtih glede a-meriškega gospodarstva že v prvem tednu svojega predsednikovanja, je potrdil E. Meese. Meese in drugi člani bodoče Reaganove administracije so veseli nad tem, da je predsedniku Carterju uspelo doseči sporazum z Iranci glede izpuščanja zajetih talcev. Čeprav sporazum ne bo docela izpolnjen do odhoda Carterja jutri, Reaganu menda ne bodo potrebna nobena pogajanja z Iranci. S tem v zvezi predvidevajo' poznavalci Reaganovega mnenja, da bo v naslednjih tednih izraženo stališče nove administracije glede zajetja a-meriških talcev v prihodnje. —,—o---------------- Jugoslovanska vlada povabila papeža, naj obišče Jugoslavijo VATIKAN. — Predsednik pred sedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je bil na obisku v Italiji, kamor ga je povabil italijanski predsednik Sandro Pertini. Med obiskom se je Mijatovič srečal tudi s papežem Janezom Pavlom II. v Vatikanu. Kakor je poročal dopisnik ljubljanskega “Dela” iz Rima, se je papež zanimal za razvoj Jugoslavije in izrazil priznanje neuvrščeni zunanji politiki države. O odnosih med Cerkvijo in oblastjo v Jugoslaviji, je bilo povedano, da se ti odnosi razvijajo v obojestransko zadovoljstvo in koristi. Izraženo je bilo upanje, da bo v bodoče omogočeno še “boljše vključevanje katoličanov v proces razvoja jugoslovanske družbe”. Srečanje med papežem in Mijatovicem je trajalo eno uro, nato sta si izmenjala darili. Na svoji strani je Mijatovič poudaril, da v Jugoslaviji spoštujejo versko Svobodo. Med obiskom Mijatoviča je bilo potrjeno, da bo Janez Pavel II. obiskal Jugoslavijo. Čas tega obiska pa še ni bil določen. Jugoslovansko vodstvo izpustilo Amerikanca Markotiča na svobodo! CHICAGO, UL — Desetčlansko Predsedstvo SFRJ, naj višje državno telo v Jugoslaviji, se je odločilo, da bo izpuščen na svobodo in izgnan iz države 29-letni Ame-rikanec hrvaškega rodu Mirko Markotič. Markotič se jo vrnil v ZDA v torek, 13. januarja. Jugoslovanski policisti so aretirali Markotiča lani, ko se je vrnil v rodno vas na obisk. Markotič se je naselil v ZDA leta 1970, postal ameriški državljan in tudi častno služil tri leta v ameriški vojski. Markotič, ki biva v Chicagu, 111., je bil obtožen v Jugoslaviji, da pripada hrvaški organizaciji “Hrvatski Domo-bran”. Agent FBI v Chicagu, Robert Buckley je pa povedal dopisniku chicaškega dnevnika, da Markotič ni bil čldn te organizacije. Buckley je namreč dodeljen, da izsle-duje aktivnosti možnih teroristov. Drugi viri, ki so v službi zvezne vlade, so dopisniku Tribune dejali, da je Hrvatski Domobran družabna organizacija in se ne ukvarja s terorizmom. Vse protijugoslovanske aktivnosti, s katerimi je bil Markotič obremenjen v obtožnici, so trdili v a-meriškem tajništvu za zunanje zadeve, so bile ali izmišljene ali povsem zakonite dejavnosti po ameriškem zakonu. Za Markovičev primer so se torej zanimali ne le pri tajništvu, marveč je bil aktiven tudi sen. Charles Percy in drugi politiki. Končno je Jugoslavija izpustila Markoviča. Jugoslovanska vlada je poslala tajno poslanico o tej odločitvi ameriškemu državnemu tajništvu. V tajništvu so pa dejali, da bo vsebina poslanice ostala neobjavljena razen, ako jo bo objavila Ju-slavija. V tajništvu menijo, da so bili v Jugoslaviji tako jezni na Markoviča zato, ker se je IV. CLEVELAND, O. — Pretekli teden smo objavili na tem mestu članek argentinskega tednika Svobodna Slovenija o srečanju ljubljanskega nadškofa Šuštarja s skupino tujih novinarjev, ki so bili na 3-dnevnem obisku v Sloveniji. Srečanje oz. tiskovna konferenca je bila v petek, 5. decembra lani. škof Šuštar je kar odkrito govoril z novinarji, prav tako ni tajil besed pomožni škof dr. Stanislav Lenič, ki je bil tudi navzoč. Že v soboto, 6. decembra, je vodilni časopis “Delo’.’ objavil krajši članek o tem srečanju in sicer na str. 2. Kar je zanimivo v zvezi s tem, je, da poročila v Delu ni napisal kdo od novinarjev Dela, kar bi bilo pričakovati, ampak je časopis uporabil poročilo u-radne jugoslovanske časnikarske agencije Tanjug. Teroristi ustrelili irsko hujskačinjo Bernadette Devlin BELFAST, Sev. Ir. — Pretekli petek zjutraj so trije teroristi vdrli v hišo 33 let stare irske politične aktivistke Bernadette Devlin in njenega moža in ju večkrat ustrelili. Navzoči med atentatom so bili trije otroci ge. Devlin, ki je poročena McAliskey, a ti niso bili ranjeni. Bernadette Devlin je bila u-streljena 7-krat in je v zelo resnem stanju, njen mož je pa v resnem stanju. Policisti so prijeli tri osumljence, ki pripadajo neki skupini prote-stantovskih skrajnežev. Ga. McAliskey je prvič prišla v javnosti kot irska aktivistka v deželi Severne Irske, v kateri imajo protestanti večino, 1. 1969, ko je bila izvoljena v angleški parlament v Londonu. Takrat je bila stara 21 let in je bila najmlajša ženska, ki je bila kdaj izvoljena v ta parlament. Vneto je zagovarjala interese katoliške manjšine v Severni Irski, čeprav je bila sama levičarsko in nekatoliško usmerjena. Ogromna večina Ircev namreč pripada katoliški Cerkvi. Med katoliškimi Irci je izgubila precej podpore pred 9 leti, ko se ji je rodil nezakonski otrok. Služila je v parlamentu 5 let, nekoč je celo udarila s pestjo v nos ministra za notranjo politiko angleške vlade Reginaulda Maudlinga. Zadnje tedne je vneto zagovarjala zahtevo priprtih teroristov IR A, da jih angleška vlada smatra za politične zapornike. Zato so ji pošiljali grozilna pisma protestantov-ski skrajneži. V državljanski vojni, ki traja že 11 in pol leta v Severni Irski, je doslej umrlo 2072 ljudi. w***************^************* kmalu po smrti Tita lani ,u-deležil demonstracije Hrvatov v Chicagu pred konzulatom SIRJ. V tej demonstraciji je Markotič nosil umetno izdelano stranišče, na katerem je bil napis: Titova krsta. Naslov članka je “Pogovori so vedno odkriti” in se nanaša na mnenje, ki ga je izrazil nadškof Šuštar. Novinarji, ki so akreditirani v Beogradu in na Dunaju, so bili gostje slovenskega republiškega komiteja za informiranje pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije. Dobesedno poroča Delo naslednje svojim bralcem: “Tuji novinarji so dr. Šuštarju zastavili vrsto k o n k r etnih vprašanj v zvezi z delovanjem rimsko-katoliške cerkve in odnosov med cerkvijo in socialistično družbo.” In kaj vse je vedel dr. Šuštar povedati o tem delovanju in o teh odnosih? Veliko že ne, če sodimo po Delu: “Vselej poudarjamo, da so odnosi med družbo in našo cerkvijo dobri. To je res,” je poudaril dr. Šuštar. “Sicer namreč ne bi bilo mogoče to srečanje in odkriti dialog med nami. Za- W A S H I NGTON, D.C. — Danes ob 4.55 zjutraj je predsednik Jimmy Carter govoril po radiu iz Bele hiše in povedal, da je bil dosežen sporazum med ZDA in Iranom o izpustitvi vseh ameriških talcev. Carter je sicer govoril previdno in dejal, da pričakuje skorajšen odhod talcev iz Irana. Predsednik je upal, da bi bil sporazum dosežen že včeraj, Iranci so pa odlašali s svojo odobritvijo. Danes dopoldne ob iranskem času je končno prišla vest, da je sporazum potrjen tudi od Irancev. Na povabilo Irancev sta prispeli v Teheran dve alži-rijski potniški letali tipa Boeing 727. Letali čakata na teheranskem letališču, Iranci so potrdili, da so vsi talci sedaj v Teheranu in čakajo na od- Jugoslovansko ladjo “Dunav” pogrešajo že več tednov! TOKIO, Jap. — Tovorna ladja jugoslovanske Jugolini-je, ki je bila na poti iz Los Angelesa v kitajsko pristanišče Quingdao, je izginila brez sledu skupaj s svojo 32-član-sko posadko. Zadnjič se je ladja oglasila 28. decembra, ko je kapetan, 53 let stari Srečko Vukoša z Reke, poročal, da so poškodovane radijske naprave in da je voda vdrla v eno od skladišč. V naslednjih tednih so zaman iskali ladjo. Ladja Dunav je imela posebno napravo, ki bi morala ob morebitnem polomu oddajati podatke o njeni legi. Tega oddajanja pa niso slišali, prav tako niso našli nobenega sledu o tem, da bi se ladja potopila. Ladja Dunav je stara le 7 let in je med najsodobnejšimi v jugoslovanski trgovski mornarici. Ima n o s i 1 n ost 25,000 ton. Moštvo ladje je staro od 20-53 let. Radiotelegrafist je 31-letni Milan Tiš-ma iz Nove Gorice. to smo hvaležni, saj so pn nas razmere v resnici dobre. Cerkev je svobodna, kar zadeva delovanje in izdajanje verskega tiska, naposled pa tudi zato, ker lahko rešujemo probleme v odkritem pogovoru z oblastmi. Prepričan sem, da se bodo takšni odnosi ohranili tudi v prihodnje.” To je bilo vse, kar so povedali v Tanjugovem poročilu. O vsebini odkritega dialoga med dr. Šuštarjem in novinarji ni bilo niti ene besede. O tem, da je dr. Šuštar izrazil drugačno mnenje o vlogi Cerkve v medvojni Sloveniji, kakor jo uradno oz. monopolno zagovarja režim, ni bilo nič povedanega, prav tako ne, kar je škof Šuštar rekel o svojem predhodniku, škofu Rožmanu, ali o pokolu 12,000 domobrancev in drugih slovenskih protikomunistov po končani vojni. Bralec Delovega članka tu- hod. Pregledujejo jih aižirij ski zdravniki. Dobro poučeni viri menijo, da bodo prišli talci najprej v Alžir, šele nato pa nadaljevali pot v ameriško vojaško o-porišče Wiesbaden, kjer že čaka vrsta zdravnikov, psihologov in drugih strokovnjakov. Napovedujejo, da bodo talci ostali v Wiesbadenu tudi teden dni ali več, ako bo to potrebno. Predsednik Carter bi rad odpotoval v Wiesbaden, da bi osebno sprejel talce. Vendar ob tem poročanju ni jasno, ako bo predsedniku ostalo dovolj časa za to. Jutri opoldne bo namreč zaprisežen kot 40. predsednik ZDA Carterjev naslednik, Ronald Reagan. Carter je že rekel, da bo prisoten ob zaprisegi Reagana. Podrobnosti sporazuma med ZDA in Iranom se ne razlikujejo od že objavljenih po- I ročih Ko bodo talci zapustili Iran, bodo ZDA razveljavile zamrznitev iranskega premoženja, ki jo je odredil predsednik Carter kmalu po zajetju ameriškega; poslaništva v Teheranu, Takoj bodo Iranci dobili nekaj več kot 2 milijardi dolarjev svojega denarja, v naslednjih dneh oz. tednih pa ostalo dogovorjeno vsoto. V Beli hiši poudarjajo, da gre samo za denar, ki je nesporno iranska last in ne za kako odkupnino. ZDA bodo vrnjeni ameriški talci, Iranu pa iranski denar. Iranska vlada trdi, da je sporazum z ZDA izredno sijajna zmaga za iransko revolucijo. Tudi v Carterjevi administraciji so zadovoljni, ker menijo, da so Iranci sprejeu postavljene ameriške pogoje *44 444444444444*4444444444444444 VREME Spremenljivo oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 36 F. Pretežno oblačno jutri z naj višjo temperaturo okoli 39 F. di ne bi vedel, da je bil navzoč še pomožni škof Lenič, še manj pa. kaj je škof Lenič rekel o pošastnem “spomeniku” pred stolnico in o medvojni vlogi dr. Rožmana. Take stvari niso za bralce Dela. Samo ena verzija oz. ocena zgodovine je dopustna v današnji Sloveniji in Jugoslaviji in ta je tista, ki jo brani režim. Članek v Delu konča s tem, da je skupina več kot 40 tujih novinarjev obiskala še ad-ventistično cerkev v Ljubljani in Sv. Urh, kjer je omenjeno, da so “Rupnikovi belogardisti” mučili in streljali slovenske partizane in domoljube. Ako bi škofa Šuštar in Lenič govorila tako, kot govori škof Grmič, bi našla najbrž več prostora v Delu! Cena pa je menda previsoka. Rudolph M. Susel "M*.-**. . dosežen! Jimmy Carter in da niso dobili niti dolarja odkupnine. Obe strani pa soglašata o tem, da je bila posredovalna vloga, ki jo je igrala Alžirija, koristna in nepristranska. Novinarji so že interv j uvali mnoge svojce talcev. Vsi se veselijo, da bodo zopet po več kot 14 mesecih videli svoje najdražje. Brez izjeme pa izjavljajo, da bodo verjeli poročilom šele, ko bodo talci res odpotovali iz Irana. Zaradi številnih prejšnjih razočaranj v zvezi z Iranci, poudarjajo, ni mogoče računati le na obljube. Isto mnenje prevladuje tudi v Beli hiši in tajništvu za zunanje zadeve. Uspeh predsednika Carterja, ki je dosegel sporazum z Iranom o talcih, je velika pridobitev tudi za novega predsednika Ronalda Reagana. Reagan in njegovi svetovalci so s tem rešeni tega problema. V zadnjih dneh se je Reagan obnašal zelo previdno in zadržano. V svojem nastopnem govoru jutri bo Reagan brez dvoma omenil sporazum z Iranom! Dobro poučene osebe, ki so blizu Reagana, trdijo, da bo novi predsednik pohvalil Carterja za uspeh. ----_o------- Zadnje vesti "Bagdad, Irak — Predstavnik iraške vlade je izjavil, da smatra Irak sedanjo bojno črto med Iranom in Irakom za novo, trajno mejo med obema državama. * Jeruzalem, Izr. — Predsednik izraelske vlade Mena-hem Begin je izjavil, da bodo nove parlamentarne volitve šele 7. julija. Predstavniki opozocijskih strank so želeli volitve že junija. " Peking, Kit. -— Kitajska vlada je kritizirala odločitev nizozemske vlade, ki je odobrila prodajo dveh podmornic Tajvanu. Prav tako je Kitajska kritizirala Ronalda Reagana, ker se bo uradno udeležilo njegovega ustoliče-nia 5 zastopnikov tajvanske vlade. To je prvi korak k obnovitvi odnosov med ZDA in Tajvanom', trdijo Kitajci, ki očitno niso naklonjeni Reaganu. ------0----- Oglašujte v Ameriški Domovini! Iz Clevelanda in okolice Narodne noše potrebujejo— Nova folklorna skupina, katero vodi ga. Eda Vovk-Pušl. se priporoča za slovenske narodne noše. Kdorkoli bi bil pripravljen narodno nošo (celotno ali posamezen del) prodati ali darovati, je napro-šen, da pokliče go. Mary Goričan na tel. 486-5493. V spomin č.g. Jeraše— Nekdanji njegovi župljani v domovini poklanjajo v spomin svojega umrlega č.g. Franca Jeraše $50 za koroške študente in sicer namesto šopka k njegovi krsti. Darovalcem Janezu P., Jožetu Erjavcu, Damijanu Zabukovcu in Lojzetu Zavodniku se odbor za zbiranje darov v ta namen prav lepo zahvaljuje. Zadušnica— V sredo, 21. januarja, ob 9. dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ivana Cuglja ob obletnici njegove smrti. Lepa podpora AD— Naš zvesti naročnik g. John Sivec je daroval $50 v naš tiskovni sklad v spomin svoje umrle žene Ide. G. Sivec je izrazil željo, da bi Ameriška Domovina še dolgo izhajala in prinašala v slovenske domove novice in slovensko besedo. G. Sivec tudi pozdravlja vse bralce našega lista. Hvala lepa! Nagrade- so prejeli— Na srečelovu St. Clair Business Association, ki je bil 31. decembra, je dobil glavni dobitek $2C0 Sam R. Naro. R. L. Heller je dobil $25. Po $15 so dobili Tom Klein, Albert Amigoni in Francka Arko, po $10 pa Bill Jones, Tony Rolik, Marge Szymanski, Frank Cvelbar, Erv Baatz in Willy Wilamosky. Posebni nagradi za prodajo listkov sta dobila $25 Tony Petkovšek ml. in $15 Albert Amigoni. Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Neff Rd., Shawnee, Kewanee, Mohican. Chickasaw in Underwood Ave. Oglasite se v uradu na 6117 St. Clair Ave.- ali kličite 431-0628! Spominska darova— Družina Antona I avriše je darovala $10 Ameriški Domovini v spomin pok. Valentina Potočnika. Prav tako v spomin g. Potočnika je daroval našemu tiskovnemu skladu $10 g. Felix Breznikar iz Kirtlanda, Ohio. Za darova se prav lepo zahvaljujemo. Davek na nepremičnine— Glavni blagajnik okraja Cuyahoga opozarja lastnike domov, da mora biti davek na nepremičnine plačan do 23. januarja 1981. Kdor tega ne bi storil, se izpostavlja 10-od-stotni globi. Tiskovnemu skladu— G. Vince in ga. Toni Rozman iz Euclida, Ohio sta darovala $10 v naš tiskovni sklad. Ga. Ann Snyder iz Clevelanda je prav tako darovala $10 našemu slovenskemu listu. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! Nadškof Šuštar s tujimi časnikarji s» 4;v-t-■ i.’i•••:' -S' ■. v •< . i-/ S' AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 19, 19S1 $t-m Ameriška Ponovim % v« i «/ic- v v— • it» vi a «117 ST. CLAIK A VE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 q 103 >1 Beseda iz naroda... AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) J James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Drobtinice, sladke in žaltave ,• • • Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week* in July CLEVELAND, O, Izpod zvona sv. Kozme in Damijana šem. NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 -za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year V tisti lepi cerkvi’ ^ ocenjevalci lepih cerkva, so vede- • li povedati, da je ta; cerkev-sedma, ena izmed naj lepših v ljubljanski škofiji -- tam sem, bil jaz krščen, prvič obhajan in tam sem bil birman, verjetno bi bil tudi v tej cerkvi poročen in zunaj te cerkve bi bil enkrat na tem pokopališču med svoje domače materi zemlji v naročje položen,... če .. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 8 Monday, Jan. 19, 1981 Brez svobode ni miru Za letošnji Svetovni dan miru, štirinajsti po vrsti, ki se praznuje, je sv. oče Janez Pavel II. naslovil na voditelje narodov, mladino in “vse državljane sveta” posebno poslanico, ki jo je posvetil svobodi, katera je ena štirih stebrov miru na svetu. Že papež Janez XXIII. je v svoji okrožnici “Mir na zemlji” zapisal, da se mir uresničuje v resnici, gradi na pravičnosti, se da voditi i)o ljubezni in se razvija v svobodi. Sv. oče Janez Pavel II. meni, da je mir možen, toda treba ga je vedno znova obnavljati. Človek, v kolikor božja ^podoba, je neločljivo povezan s svobodo. Človek je' svoboden, ker mu je dana možnost izbire. In ko izbira, postane s tem tudi odgovoren za svoje ravnanje. ' Svoboda je torej1 ena globokih'teženj človeške duše. Silno veliko se o njej gpvori, tpda’ddje se tej besedi različno vsebino. Drugače'joj pojmujejo verpi, drugače brezverci, drugače znanstveniki,, drugače gospodarstveniki. Drugače jo doživljajo tisti, ki živijo v demokratični družbi od onih, ki So pod totalitarnimi režimi, če se hoče dati pravi prispevek stvari miru, je treba v prvi vrsti vedeti, kaj je prava in resnična svoboda. Sv. oče poudarja, da je za vse, ki so povezani v veli v Kristusu, največja svoboda v prostosti od greha. Nič ne koristi človeku, če se osvobodi krivice, strahu, nasilja, trpljenja, pa ostane v srcu suženj greha, kajti v srcu so korenine tistih vezi, ki si človeka podvržejo in ga oropajo svobode. Svoboda tudi ni v tem, da se v imenu svobode dela, kar se hoče, brez ozira na moralne vrednote. Taka svoboda je.spaček, ki bi ga oblast ne smela trpeti. Takih zlorab svobode je danes veliko: ena izmed njih je nameren splav, ki ga država celo uzakoni. Sv. oče v poslanici obširno razpravlja, kje vse lahko pride do teptanja in zlostavljanja svobode. Omenja vojaške in politične imperializme, blokosko razdelitev sveta, ko hočejo močnejši vsiliti svojo voljo, slabotnejšim. Slabotne države se vidijo primorane priključiti se velesilam, da sploh preživijo. Gospodarski mogočneži izvajajo svoj pritisk na revne države in narode. Ni resnične svobode, ko v neki državi niso zagotovljene o-sebne svoboščine, ko je vsa oblast osredotočena v rokah enega družbenega sloja, ene rase, ene skupine ljudi, ali kadar se enači skupna blaginja z interesi ene stranke,"ta pa se enači z državo. , Ni prave svobode, ko pride med oblastjo in državljani do takih odnosov, da se država razglasi za. edinega varuha in zaščitnika javnega reda, kar rodi sistematično nasilje in zatiranje, mučenje pri zasliševanjih, umore aretiranih, izginotja in izgon oseb, pri čemer niso izvzeti niti škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, krščanski laiki, ki so v službi bližnjega. Svoboda je dalje ranjena vsepovsod, kjer.se dosledno oporeka vsaki oblasti in se konča v političnem terorizmu in slepem nasilju, pa naj bo spontan ali organiziran. Tu (M trpi svoboda, kjer oblast dopušča neomejeno gospodarsko tekmo, spodbuja potrošništvo ter. nakup in prodajo orožja. Svoboda trpi silo, če so ljudje nepismeni, saj so nujno podrejeni tistim, ki so kulturno že bolj razviti. Svobodi škodljiva so lahko tudi sredstva obveščanja, če skrivljajo resnico in ne spoštujejo pri dosegi svojih namenpv človekovega dostojanstva. Znova je treba omeniti veliki pomen verske, svobode. Sv. oče opozarja na svojo izjavo, ki jo je prinesel 15. novembra 1980 L’Osservatore Romano ob začetku konference za varnost in sodelovanje v Madridu: “Svoboda vesti in vere je prvenstvena in neodtujljiva človeška pravica; še več: v kolikor zadeva najbolj intimno področje duha. lahko rečemo, da je podlaga vseh drugih svoboščin.” Sestavni del miru bi moralo biti tudi spoštovanje svobode narodov in držav. Tega spoštovanja pa ni, ker so premnogi, ki se dajo voditi od želje o novih ozemljih, od težnje gospodarsko izkoriščati druge, od prodajalcev orožja, ideološkega imperializma, obsedenosti po državni varnosti. Kjer se pojavi nezadržani potrošniški duh, kjer je želja po materialnih dobrinah nenasitna, kjer se išče zgolj lastno udobje, tam ta zloraba svobode nujno zadene cb tista področja na svetu, kjer vlada absolutna ki so vso mladino hoteli vpreči v svoj voz..;Završalo je — in zmerjanje še je začelo, — g. župnika Jerašo, pa so tožiii na škofijo, da je podrl župnijske svinjake itd. Pa je zadivjal orkan, nihče ni tako hudega pričakoval in ne želel. Divjal, je štiri leta in potem še več. Med tisoči je zgrabil tudi mene in me živega po vseh mogočih ovinkih prinesel v ta svet, — kjer sedajle sedim in v spomin svojemu nekdanjemu č.g. župniku Francetu Jeraši pišem te stavke. Sam škof je prišel, da se na samem mestu prepriča, kaj je na stvari resnice. Po ogledu pa je dal škof g. Jeraši in nam fantom pohvalo s temi besedami: “Če bi napravili iz dvorane svinjake, bi vas vse skupaj grajal, ker pa ste lepo preuredili in naredili iz svinjakov tako lepo dvorano, vam pa dam le pohvalo!” V letih, daleč pred pričetkom druge svetovne vojne so nastajale po župnijah razne versko-kulturne organizacije, le v naši župniji, ki nosi jme Krka, se je držalo neko mrt- • vilo, — še tiste cerkvene družbe, ki so že obstajale, so bolj životarile, kakor živele: .Saj 1 so bili tudi takrat naši duhovniki ‘dobri,1—r držali sp se pa le cerkve; pridigali, spovedovali radi in maševali, — za doraščajočo mladino in za kakšna mladinska katoliško-izobraževalna društva se pa res niso brigali. To priliko je pravočasno znalo dobro izrabiti veri nenaklonjeno (z malo izjemo) takratno učiteljstvo in dobrih, vernih družin fante (podtalno seveda) vpreči za delo in zmago (tako so pozneje sami rekli) Stalina in sovjetske Rusije. V take razmere je škof po smrti župnika g. Jankota Mevžela (pastiroval je pri nas samo dve leti) poslal g. Franca Jerašo, — z namenom, da bi poživil versko življenje in se zavzel za doraščajočo mladino. G. Jeraša, k je že prej pastiroval po raznih župnijah (k nam je prišel od Sv. Trojice iz Notranjske), je bil priznan kot eden velikih prijateljev mladine, dober društveni voditelj, še posebno je imel veselje do odra. Če se ne motim, je prišel v našo župnijo nekako pet let pred pričetkom vojne. Poslan je bil k nam (po mojem mišljenju) vsaj pet let prepozno. Vseeno je kmalu zbral okoli sebe toliko mladih fantov in deklet, da je na noge postavil tudi katoliško prosvetno društvo. V že dvajset let zapuščenih župnijskih hlevih smo tekom zime fantje toliko preuredili, da je nastala iz razpadajočih hlevov kar lepa ni prostorna dvorana. Začeii smo s predavanji, uprizarjali smo igre in se fantje vadili v telovadbi. Nastopi in delovanje te mladine niso šli v račun onim, Prišla je tista strašna vojna -— italijanska zasedba — leto dni pozneje pa so se po stranskih vaseh začeli ponoči pojavljati partizani pod krinko OF. 2e na prvem nočnem sestanku, ko smo bili vsi moški sklicani skupaj, je politični komisar namignil, da bo nekatere dvomljive osebe treba odstraniti. Nekaj mesecev pozneje pa se je dobil spisek, na katerem je bilo 36, osel) vpisanih, ki jih bo treba likvidirati; — in eden izmed teh šestintridesetih ,je bil tudi župnik Franc Jerasa. Samo en primer, bilo jih je več,:-pa jih nč bom našteval. : Ob italijanski klavrni ofen- zivi so italijanski vojaki v gozdu nad Krko obkolili 18 naših mož in fantov in jih ‘pritirali’ v dolino na vojaško komando. Kako ne, — vsi zajeti so imeli opravičen strah, da bodo vsak čas postreljeni. Ko so terenci doma na Krki zvedeli, da je ostal župnik Jeraša pri življenju, so na srečo v novem letu! Ob koncu vojne se je g. Jeraši posrečilo preko meje v Avstrijo in od tam v Italijo — leta 1948 pa je prišel v A-meriko. Pokojnega g. F. Jerašo sem torej, kakor vidite, dobro poznal. Če se je kdaj razburil, vem, da se je hitro tudi pomiril in da je zmogel velikodušno tudi odpuščati. Prepričan sem, da je nam vsem faranom sproti odpuščal in že davno odpustil tudi tistim, ki so mu stregli po življenju. SKUPEN ZAJTRK. — Sk pen zajtrk je pripravila ml dina župnije sv. Janeza in p vabila vse župljane, ki so D koč predstavljali'starega Janeza, ji postavljali temel ali pa nadaljevali delo svo, prednikov na 9. cesti. Bilo prijetno srečanje. Prosili so za pomoč g. župnika — prišel je — lepo so ga prosili, naj jim pomaga. Vojaški komandant pa je rekel župniku: “Če Vi s svojo glavo garantirate, da ti prijeti ne sodelujejo s komunisti, jih spustim domov —- pogojno, da s tekom štirinajstih dm vsi vsak dan pridejo tukaj sem javit.” revščina, lakota in podhranjenost. Družba, ki se gradi zgolj na materialistični osnovi, nujno ruši človekovo svobodo, saj ga podreja ekonomskim zakonom in mu onemogoča lastno dejavnost ali udeležbo v javnem življenju. Če se ne bo spoštovalo svobode drugih, bo težko u-stvariti pogoje resničnega miru. Najboljše jamstvo za svobodo in njeno uresničevanje je razvijanje čuta odgovornosti tako pri posameznikih kot pri narodih. Kajti svoboda ni dar: treba jo je vedno znova pri- dobiti, K. G. Takratni clevelandski škof — od te strani se mu ne more hvale peti — ni imel razumevanja za begunske duhovnike, zato ni čudno, da je precej teh dobilo zavetje po drugih državah širne Amerike, čeravno bi verjetno vsak naš begunski duhovnik bil takrat raje kje v bližini ‘slovenskega Clevelanda’. Tudi za njega (sedaj že pokojnega č. g. F. Jerašo) ni bilo v Ohiu mesta, — v daljnem Kansasu je našel svoj pristan. Nič kolikokrat razočaran nad lastnimi rojaki, je pomirjen in veselega obraza nad trideset let pasel ovce tuje narodnosti. Menda se je popolnoma prilagodil novemu svetu in se je med njimi počutil zadovoljnega. Bil je res blaga duša in dober duhovnik! Naj pokojni č. g. Franc Jeraša se odpočije v zemlji a-meriški, ker, kakor za mnoge, tudi za njega živega in mrtvega ni bilo prostora v domovini, katero je tako neizmerno z vsem. srcem ljubil. Spomnimo se ga v svojih molitvah, on pa naj moli za nas in naš narod slovenski. J. P. (Opomba ur.: Tudi č. g. John Lavrih iz Fowler ja. Kansas, je napisal zelo lep članek o rev. Jeraši. Članek bo kmalu izšel. Dopolnil bo oris, ki ga je podal g. J. P. s tem, da bo opisal življenje rev. Jeraše . v Kansasu. Ob izidu dopisa rev. Lavriha bomo objavili tudi sliko rev. Jeraše.) Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Predno prestopimo prag . iz starega v novo leto, bo prav. da omenimo še nekatere zadnje zanimive dogodke iz življenja pri nas. Dne 12. decembra 1980 je priobčila Ameriška Domovina zelo zanimiv uvodni članek pod naslovom: “Kmalu bodo izšle nove knjige o slovenski dediščini”, ki ga je po podatkih clevelandskega večernega lista The Cleveland Press, ki jih je napisala Mrs. Eleanor Predi, priobčil urednik AD dr. Susel, za kar mu vse priznanje! In g., Jeraša, trepetaje, vendar odločno odgovori: “Ti vsi so moji dobri farani (čeravno je dobro vedel, da niso bili vsi ‘najboljši’) in jaz garantiram zanje, da se bodo vsi prišli javit.” Moram resnici na ljubo tukaj pripomniti, da so tista dva tedna vzdržali in so se res prišli javit. Kdor je bil med okupacijo doma, tisti ve, da bi bil g. Jeraša ustreljen, če se le eden izmed osemnajstih ne bi bil javil. Članek je za Slovence velike važnosti in zanimiv, ker mnogi poznamo vztrajnost in velik idealizem dr. Gobetza povsod, tudi pri nas v Mil-waukeeju. (Osebno sva z Edijem stara prijatelja še iz begunskih let taboriščnega živ-Ijanja v Italiji) In čas je tekel. Vojna in revolucija pa sta divjali. , Po razsulu Italije so partizani g. F. Jerašo prijeli, ga odpeljali v Novo mesto v zapor in ga tam ‘slovesno’ obsodili ‘veleizdaje slovenskega naroda’, ki je po paragrafu -- obsojen na smrt. Nagli vpad Nemcev v Novo mesto je partizane presenetil in na smrt obsojene niso imeli več časa pred pobegom postreliti -— g. Jeraša se je takrat rešil. Urednik je lepo dodal, ko pravi: “Resnični poznavalci resničnega idealizma in srčne kulture dr. Gobetza bodo ob prebiranju gornjega stavka gotovo soglasno izjavili: Kar tako naprej dr. Gobetz!” Kar tako naprej, dragi Edi, kličemo tudi prijatelji iz Milwaukee] a! Mnogo uspehov v novem letu 1981! dobro stvar. Prijatelj iz Peorije piše pismo. Piše ga prijatelju Ivanu Kunovarju, a velja tudi drugim znancem, in prijateljem tukaj. Med drugim pravi takole: Jaz sem Stanko Knaus iz Peorije. Zelo sem vesel, da sem se spoznal z Vami in mnogimi člani vašega društva Triglav. Prišli smo z Virantovimi, to je z mojo sestro Mary in njenim možem Francetom iz Gilberta, kjer smo skupaj počitnikovali. Želeli smo med potjo obiskati tudi vas in vaš Triglavski park in se tako srečati s prijatelji na vašem misijonskem pikniku. Stanko Knaus Po 30 letih smo imeli spet priliko govoriti slovensko s starimi prijatelji iz špital- skega taborišča: Jakošem Ivanom in ženo Vido, Kotarjem Rudijem, Bambičevimi in drugimi, ter spoznati nove prijatelje^ Skoraj sem se ga malo nabral od veselja in sreče, da smo spet skupaj prepevali lepe naše slovenske pesmi. (Pripomba dopisnika:) Hvala Vam g. Knaus za prijazno pismo, besede pohvale in priznanja! Saj lepo besedo vsakdo rad sliši, ker blagodejno vpliva na človekovo srce. Pridružujem se Vašemu priznanju in pohvali, ki naj velja vsem, ki se trudijo in Zbralo se je okrog 250 di, katere je pozdravil ml* pater Jože — nekdanji mi str ant starega sv. Janeza, pokazal z razlago na plati kratko zgodovino župnije Janeza. Sledil je izdaten z trk, katerega je postregla f ška in ženska mladina žup je, ki so bili poimensko pr stavljeni občinstvu. Več kor zajtrk sam je. bila vrd misel in ideja mladih. H'’ vam! To je znak spošto nja! Vaše društvo je 'pokazalo, kaj se z vztrajnostjo in skupnimi močmi doseči da! Lepo ste uredili svoj Park ob malem, tihem jezeru, ki vam je v ponos in Slovencem v čast. Da bi bili bližje, bi z vami doživljali še mnogo tako lepih večerov, kot je bila tista sobota vročega julijskega dne pred misijonskim piknikom. Lepo ste nas sprejeli in nam postregli s sladko kapljico. Mislil sem, da bom ta dogodek popisal v Ameriški Domovini, toda g. Rozina je vse to sam lepo popisal, ko je omenil misijonski piknik kot uspeh slovenske vzajemnosti in vztrajnosti dela za skupno POLNOČNICA. — Vs leto imamo pri Sv. Jatf slovesno praznovanje rojs Gospodovega s polnočno mašo. Kljub zimi in Id cesti so verniki napolnili kev do zadnjega kotička-ra navada je že, da pol pred polnočjo cerkveni ski zbor, ki ga vodi pevo' ja Ernest Majhenič, pre! slovenske božične pesmi-ko je bilo tudi letos. Lepo zapeta božična p človeka prevzame tako, < v mislih znajde doma v gu dragih domačih, ka1 mnogi od njih že uživajo ski mir v. nebesih. TuD-se na Božični dan zbere družina za domačo mid krog jaslic in božičnega veščka in lepo praznuj* najlepši družinski p*1 leta. SPOMIN NA RAJftf Ravno pred praznikom ča so nam duhovniki v c sv. Janeza povedali ža|‘ novico, da je našemu < mu bivšemu župniku p-mu Sellaku umrla 1 jD mama. Spominjali smo v molitvi. Gospodu žal pa naše globoko sožaljO' V petek, 19. decembr* tukaj umrla ena najsta1 Slovenk, ga. Mary R3 stara 90 let. Rojena je b* zelenem Štajerskem, f Zelo sem vesel, da sem prišel z Ivanom Jakošem in njegovo ženo Vido po dolgih letih skupaj. Zahvaljujem se obema za izkazano gostoljubnost ... Pozdravljam in želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto, ki smo se- spoznali in ki se poznamo kot F. Rozina, ki mu čestitam za njegove članke v A.D. Vsi jih radi prebiramo’ in imamo tako pregled dogodkov iz življenja Slovencev v Milwaukeeju. Želim Kulturnemu društvu Triglav veliko uspehov, medsebojnega razumevanja, da bi imelo tako zagotovljeno eksistenco tudi v bodoče. Bog vas živi! Pozdravljam vas vse Vaš prijatelj iz Peorije stanju. Bila je ves čas ka sv. Janeza, članica Sloga, Slov. ženske zV^j Društva krščanskih 11 Naj v miru počiva. S‘,f kom naše iskreno sožalj1 Vsem slovenskim rč dobro poznani p. Pelag') henič je pred praznik1, zbolel. Sobratje v LG zdaj skrbijo zanj. BP duhovniku želimo sp1 d brega zdravja! Vso srečo v noveP1 vsem bralcem Amerišl' movine želi F. m ZA SME*1 Tomaž jo padel v rdu jatelja sta mu vrgla ga potegnila iz vode. ^ bil na suhem, se je za<'-’■ ..' > V":^. -k®;;::._■(• ■. ,- ■ tcJ ' JANUARY 19, 1981 / Slovenci in Hrvati Dresura slovenskega mišljenja V 4elu “Mala splošna enciklopedija” (izdali DZS Ljubljana in Prosveta Beograd 1975) se pod geslom “Hrvaška” (str. 58 - 62) nahaja tudi oris narodne zgodovine Hrvatov. Prikaz je povsem zanimiv, zlasti pa še, če primerjamo način tolmačenja hrvaške zgodovinske preteklosti s tolmačenjem slovenske. V tem primeru se nam razkrije dvojno merilo za ocenjevanje zgodovinskega dogajanja pri Hrvatih in pri Slovencih. Gre predvsem za to, da je na papirju mogoče prikazovati zgodovinske dogodke skorajda edino v pozitivnem smislu, kot je to na primer pri Hrvatih, in s tem vzbujati narodni ponos in zavest pa tudi samozavest in ustvarjalnost, ali pa jih tolmačiti povsem v negativnem smislu ter tako na umeten način vcepljati v mišljenje in čustvovanje ljudi občutke majhnbsti, manjvrednosti, nemoči in nesposobnosti ter tudi sramu pred lastnim poreklom, kot se godi pri Slovencih. Ob primerjavi obeh zgodovinskih prikazov, se človek mora vprašati, zakaj pri Hrvatih tako, (Dri Slovencih pa drugače? Slovenci pa smo bili vedno podložni in nismo nikoli pomenili nič, medtem ko so Hrvati imeli svojo lastno državnost, im so zato zgodovinski nArod. In vendar najdemo že v omenjeni enciklopediji navedbe o zgodovinski preteklosti Hrvatov, ki so očitno nepopolne in netočne in nam prikrivajo nekoliko drugačno zgodovinsko podobo tega naroda. Ko z istimi merili kritično preverimo slovensko zgodovino, ne moremo mimo ugotovitve: če so Hrvati “Zgodovinski” narod potem smo Slovenci še bolj. Vendar preidimo k samim navedbam! Med drugim je v enciklopediji zapisano tudi nasjed-nje: — Hrvaška plemena so v 7. stoletju zasedla Panonijo in Dalmacijo, ki sta bili prej provinci rimskega cesarstva, zato imenujemo hrvaško državo, ki je nastala na ozemlju rimske Dalmacije, Dalmatinsko Hrvaško; deželo med Gvoz-dom in Dravo imenujemo Panonsko (Posavsko) Hrvaško... Prvič, hrvaška plemena so zasedla samo Dalmacijo, ne pa Panonije, kjer je bila v tistem delu, ki ga ima pisec tega prikaza v mislih, t.j. nekako med Savo in Dravo, samostojna kneževina Slavonija. Njeno prebivalstvo je bilo narodnostno (etnično) istovetno s karantanskim in slovensko panonskim (med Dravo in Rabo) in kot vse kaže tudi s slovaškim (moravskim). O tem priča še danes ostanek kajkavskega govora v hrvaškem Zagorju in okoli, Zagreba. Ta govor pa je slovensko narečje, ki ga je govorila vsa Slavonija. Šele begunci pred Turki so prinesli po stoletjih štokavski govor v večino slavonskih predelov. Ta govor pa je dejansko srbščina. Navedba “Panonska (Posavska) Hrvaška” za listi čas je zato le umeten pojem, ki naj bi pobrvat.il nekaj, kar še ni bilo hrvaško. Če sedaj primerjamo, kako tuji in, žal, sami naši zgodovinopisci pišejo za isti čas o Karantaniji? Zakaj označujejo slovenske Karantanec za “alpske Slovane”, češ da še niso bili izoblikovan narod (kar je pravzaprav trditev nemškega nacionalističnega zgodovinopisja), istočasno pa v primeru Hrvatov ne, govorijo o kakih “dalmatinskih Slovanih,”! .,AU ni to dypjno merilo, zla- : ’ A® ' sti še, ker zgodovinopisci, ki to oznako uporabljajo, “pozabijo” raziskati in utemeljiti, kdaj so se potem Karantanci iz “alpskih Slovanov” razvili v Slovence! Slavonija je bila, nadalje, samostojna kneževina še v 9. stoletju in njen knez Ljudevit Posavski se je uprl Frankom (819-821), pridružili so se mu tudi Karantanci. V (Dalmatinski) Hrvaški pa je vladal knez Borna. Toda, kako je vse to prikazano v omejenem zgodovinskem orisu: — Njegov sodobnik (kneza Ljudevita Posavskega) je bil v Dalmatinski Hrvaški knez Borna (ok. 810-821). Ko so po smrti Karla velikega zavladali slabotni nasledniki (v Dalmatinski Hrvaški), se je frankovsko plemstvo vse bolj okrepilo in nasilno vladalo nad hrvaškimi in slovenskimi plemeni v vzhodnih Alpah... Ničesar o tem, da se je Ljudevit Posavski po porazu v bojih s Franki zatekel h knezu Borni in da ga je ta dal zahrbtno ubiti. Za nagrado pa je dobil Slavonijo, ki je od tedaj šele del Hrvaške, Neumestno je označevanje tako Hrvatov kot Slovencev v tistem času s “plemeni”, ker gre za državotvorna naroda in ne za kakšne .pragozdne prebivalce ali nomadski ljudstvi. Zakaj naj pomeni, nadalje, vlada frankovskega plemstva nad Karantanci (v resnici so obstajali tudi še dalje v veliki meri domači karantanski plemiči) nekaj tako usodnega, da je bilo s tem konec slovenske svobode in smo padli odslej v podložnost “Nemcem” (s čimer istovetijo Franke). Pri Hrvatih pa; nadvladi istega frankovskega plemstva sploh ne pripisujejo Takšne tragične usodnosti in tudi ne kake “nemške” podložnosti? Dalmacija je bila povrh vsega v precejšnjem delu tudi pod Bizantinci, tako da je — zaradi saracenskih napadov Bizanc ustanovil v dalmatinskem primorju posebno “temo” (vojaško upravno okrožje) Dalmacijo . . . Res pa je, da so Franki Hrvatom pustili še naprej domačega kneza. Pri Karantancih pa so domač knežji rod odstavili. Toda tega ni mogoče tolmačiti v tem smislu, da smo Slovenci izgubili svojo notranjo samostojnost pod Franki, Hrvati pa ne, saj fevdalna družbena ureditev ne temelji na narodnostni podlagi, ampak na zgodovinskem nasledstvu. Karantanija ostaja kljub ‘tujemu’ vladarju, še dalje slovenska država, kot ostaja to tudi Hrvaška, potem ko je bila leta 925 razglašena za kraljevino in so ji po manj ko dvesto letih zavladali ogrski vladarji. V omenjeni enciklopediji najdemo o tem naslednje: — (Hrvaško ljudstvo) se je, kot pripoveduje poznejše izročilo, uprlo in ubilo kralja Zvonimira (1089). Po državljanski vojni, ki je nato sledila, je sklenilo hrvaško plemstvo (.1102) personalno unijo z ogrskimi kralji iz dinastije Arpa-dovičpv in ti so Hrvaškemu plemstvu potrdili stare privilegije ... Iz te navedbe bi sklepali, da se je hrvaško plemstvo popolnoma prosto odločilo za personalno unijo z ogrskimi kralji, ki so s tem postali istočasno tudi hrvaški vladarji. V resnici pa je bila ta “Unija” poraz Hrvaške, posledica tega, da hrvaško kraljestvo ni mo&lo več vzdrževati v številnih bojih z Ogrsko. To je seveda zamolčano. S pblitič-no'pravnega vidika je sklenitev te ogrsko-hrvaške personalne unije gotovo dejstvo, najsi je bila -še tako formalna. Toda zakaj se tudi v tem primeru ne piše o “ogrskem jarmu”, “hrvaški podložnosti Madžarom” ipd., kot se navaja v primeru Slovencev nasproti “Nemcem”; posebno še, ker nam nadaljne navedbe odkrivajo, da ta personalna unija z Ogrsko, ni pomenila tudi za Hrvate takšne “svobode”, kakršno bi zgodovinopisci hoteli videti pri Sloven-• cih brez “nemškega jarma”. Iz orisa v enciklopediji je v tem pogledu povzeti naslednje: Za personalne unije'z Ogrsko se je začelo težišče gospodarskega in političnega življenja prenašati postopno iz Dalmatinskega primorja na jugu v Slavonijo na severu. Tu je začel (ogrski) kralj množično razdeljevati kronska zemljišča in sicer ogrskim in nemškim (!) plemičem. Hrvaški in ogrski fevdalci so sc vedno bolj zbliževali in zlili v enotno plast fevdalcev, zlasti po mongolskem vdoru 1. 1241. Po temi vdoru so začeli v opustošeno deželo naseljevati nemške obrtnike in trgovce, nastala so dobro utrjena kraljevska in fevdalna mesta ... Leta 1260 so vso hrvaško državo zaradi boljše uprave razdelili na Dalmatinsko Hrvaško in Slavonijo, . . . Torej nekaj podobnega kot poprej v Karantaniji, kamor so se naseljevali “nemški” (bavarski) naseljenci. Toda tu znova dvbjno merilo: v primeru Karantanije se pisci med sabo kar kosajo, kdo bo prikazal bolj porazno sliko “izgube” slovenske državnosti, “svobode” ipd. In celo očitno zamolčijo karantansko politično nasledstvo Notranje Avstrije, kar je pomenilo samo drugo ime za isto državo oziroma državno skupnost dežel. V hrvaškem primeru pa-niti besede o kaki “izgubi” in kljub zlitju hrvaškega in ogrš skega plemstva v enotno t.j. ogrsko plemstvo, s čimer postane Hrvaška dejansko dežela ogrskega kraljestva. Če pa že Hrvaška kljub vsemu traja dalje, traja toliko bolj tudi Karantanija po svoji naslednici Notranji Avstriji, dasi tej slednji zgodovinopisci skušajo predrugačiti njeno karantanskoslovensko politično bistvo z vztrajnim prikazovanjem, kako je jezikovna nemško-slovenska meja v 10. stoletju že segla nekako do današnje, zaradi, germanizacije in pritoka nemških naseljencev, To, da je bila posledica ‘pod-ložnosti” Nemcem, ker Slovenec (Karantanec) ni bil več gospodar na svoji zemlji itd. Omenili smo že, da je takšno gledanje za fevdalni čas popoln nesmisel. Germanizacije v smislu prisiljenega ponemčevanja tedaj sploh še ni bilo. KOLEDAR A' . ■i' A a Y š ® a1 ' - društvenih prireditev JANUAR 24. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi Pfistav-sko noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 25. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi svojo vsakoletno kartno zabavo od 3. pop. do 6, zv. FEBRUAR 1.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 1. pop. Cena $5, za otroke $2.50. 7. — Društvo “Modern Crusaders” št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SOD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6. zv. Igra Jeff Pecon orkester. 8. — United Slovenian Society priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domii na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. pop. Za ples bo igral Alpski sekstet. 21. — Klub slovenskih upokojencev v Euelidu priredi banket in program v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave. ob 20-let-nici klubovega obstoja. 21. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “Lovsko večerjo” in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd: Serviranje od 7. do 8.30 zvečer. Igra Alpski Sekstet. 22. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi vsakoletni banket v Slovenskem Holmes Ave. domu 8. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert ■ v Slovenskem delaVskem domu. Za ples bo igral Markic-Zagger orkester. 21. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne, Cpna: $2.75. 28. — Slovinsko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Igrali bodo Veseli Slovenci. APRIL 12. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja). 25. — Tabor DSPB Cleveland priredi .svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu ni Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Hi. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem ,domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet. JUNIJ 14. — Tabor DSPB Cleveland poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 28.— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi. JULIJ 4. in 5. — Piknik Slovenske pristave. 16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 20. —- Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. ■o BLED. -—120 instrumentark, ki sodelujejo pri operativnih posegih za zdravljenje kostnih poškodb in obolenj, se je zbralo na tečaju, prvem te vrste pri nas. Tečaj je vodil dr. Franc Vrveč z ortopedske klinike v Ljubljani. CERKNICA. — Odprli so novo Brestovo tovarno “Mi-neralko”, v kateri bodo izdelovali negorljive mineralne plošče. Po načrtih naj bi prihodnje leto izdelali 260,000 kvadratnih metrov plošč. Ves potek proizvodnje pa bo vodil računalnik. GORNJI PETROVCI. — Iz sredstev samoprispevka so zgradili novo, sodobno zdravstveno postajo, ki je stala de- , set milijonov dinarjev. V njej bosta dve ordinaciji za 24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. NOVEMBER 7. —- Štajerski klub priredi vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester. 14. — Pevski zbor Jadran priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. splošno medicino, dve za zobozdravstveno službo, prostori za patronažno in babiško službo ter še laboratorij in lekarna. Ne vedo pa še, če bodo dobili tudi vse potrebno zdravstveno osebje. V Sloveniji so umrli: 4. januarja: Ljubljana: Bogomila Primo- žič, Angela Kačar roj. Mejač, Janez Kumše, Ivanka Bitenc roj. Dimnik, Olga Lcndero roj. Kralj, Vera Horn roj. Pelech, Jože Kei-her, Alojz Marenče, Dana Rožič roj. Berlot, Frančiška Prestor roj. Muren, Frančiška Tesner- roj..Popotnik, Frančiška Kosmač roj. Ra- potec, č. s. Terezija Mencinger H.M.H; Rankovci: F.. :: Ullen; Kranj: Jože Pogačnik; Kamna gorica: Ivana Šparovec p. d. Simnova Johanca; Ribnica na Dolenjskem: Anton Petje; Škofja Loka: Frančiška Malovrh roj. Ziherl; Ptuj: Alfonz Mazlu; Cerknica: Franjo Likar; Jesenice: Ivan Čelesnik; Krško: Anton Rihter; Rogaška Slatina: Jurij Ču- jež. ------o----- Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled! OB SEDMI OBLETNICI SMRTI MARIJE ZORENČ ki jo je Vladar življenja odpoklical 20, januarja 1974, prosijo Vsemogočnega za njen dušni mir in pokoj njen mož, hčerka, vnuki, zet in številno sorodstvo v Sloveniji in Ameriki “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. T rgo-vec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva,” AMERIŠKA DOMOVINA, JANtTAnV 19, 1981. IVAN TAVČAR: V ZALI “Dobro vas je obvezala, baha! Povem vam, reverende, če obvežete ranjenega vola tako, pa vam pogine kakor muha pozimi! Dobro vas je obvezala! Tako govorite vsi, ki se vam niti ne sanja, kako se v Padovi, ki je vendar mati vseh zdravniških šol, obvezujejo rane! Pa je že kaka stara čarovnica, ki bi najbolje dognala svoje življenje, če bi jo vrgli na grmado, nato pa zapalili ogenj pod njo! Sedaj pa kličete mene, da bi pomagal, ko je vendar hudobna sitarka že vse pokvarila. Ali takšen je svet povsod, v mestu kakor na kmetih! Zakaj me niste precej poklicali?” “Samo prvi trenutek mi je pomagala dobra ta ženska,” odgovori kanonik, “in Bog ji povrni nje trud. Takoj drugi dan je prišel grajski ranocelnik iz mesta in mi obvezal rano, kakor vidite.” “Saj sem si mislil,” zakriči Paulus Secundus, “da je to delo mazačevo, ki ne umeje drugega kakor rožičke staviti in še to slabo! Prav se vam godi, pa .cepajte kakor muhe jeseni, če že nočete, da bi vas zdravili možje, ki so bili po svetu in so se kaj naučili!” Rekši je drobni mož tako brezčutno odvijal ovoje z rane, da je kanonik Amand včasih nehote zaječal. “Kdo bi bil tako občutljiv, diavolo!” se zatovoti Paulus Secundus. “Rezali so mi že meso z živega telesa, pa sem dejal: ‘Počasi režite, da bom vsaj vedel, kakšna je ta bolečina.’ Vi, reverende, menite, da je bolečina podobna bolečini, kakor je slama podobna slami. Toda temu ni tako in kdor hoče spoznati prirodo, se priuči tudi tukaj lahko mnogočemu! Santa Maria, santa Maria! Ta rana mi pa ni všeč; in sam vrag vas je vlekel sem gor, da ste prišli Imenik raznih društev Ameriika Slovenska Katoliška JednotS DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev.' Joseph Boznar; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, James V. Debevec, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodja athletike in mladinskih aktivnosti John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferenci sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni., asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. samo v mesecih: Jan., April, Julij, in Oktober od 6. do 7. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniki list in karto. Mt. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach In Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na SO. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do (0 let starosti Bolniški asesznent <0e na m«sec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.; Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Helen Krofi; zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Alice Arko in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. Povest nice za Ohio KSKJ Federacijo; Mesce: Jan, Marc., Anna Zakrajšek, Frances Novak, Sept., Nov,, Dec. in Frances Nemanich. —- Zdravniki: vsi slovenski zdravniki.— Seje se vršijo vsako prvo Sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida. May, June, medvedu pod šapo! Doma bi bili ostali, doma na gradu v Loki in tisto dobro vino bi bili pili, ki ga ima vaš gospod stric v grajskih kleteh! O diavolo!” “Obvežite mi znova rano!” odgovori kanonik trdo, “in nikar ne menite, da boste žgali po meni. če mi je že u-mreti, umrem naj v miru. Rano mi hitro obvežite, mudi se mi in čimprej sem na potu, tem bolje bo!” “Na kakšnem potu?” vpraša zdravnik. “Konrad,” se obrne bolnik proti slugi, “ali ste prinesli nosilnico s seboj?” In ko mu le-ta potrdi, da so jo prinesli, dostavi: “Pripravite jo, zakaj precej, ko gospod fizik opravi svoje delo, odrinemo. In po zeleni Zali nizdol me ponesite in pse spustite po sledovih in ti, Konrad, mi zatrobiš na rog, da bo lovsko veselo odmevalo med hojami! Tako bodi!” “Tako bodi! Lahko je to rečeno!” se vtakne v razgovor Paulus Secundus, “ali vprašam: čigava je odgovornost? S to rano,” je spregovoril latinski, “s tako rano, reverende amice, ne bodeš lazil po hribovju kakor mezeg, ki prenaša tovore čez Apenine! In premilostljivi knez in škof, ki mi bogato poplača današnjo pot, o tem sem prepričan, kaj poreče le-ta? Kaj drugega nego to, da je bil deželnih stanov fizik Paulus Secundus nevednik in neumnik, ki je znal o medicini — Bog blago slovi to vednost — prav toliko kot Bileamov osel o svetem pismu, v katerem se pripoveduje o njem! Ha, amice, mi vemo, kako se modro živi, in zato govorimo tako, da boste pod to streho ostali še nekaj tednov in morda še dalje. To pa je tudi moja zadnja beseda! Basta!” (Dalje) DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, O. 44110, Tel: 541-7243. Pomožna tajnica Anna Nemec Bol. taj. Steffie Segulin, 681-5379 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Louis Legan Namestnik, Jack Churney Vratar: Tony Bolden Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Poročevalec v angleščini Gerald Koketec. Poročevalka v slovenščini — Mrs. Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji če- FpDRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall; podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, Oti 44119, 481-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzhum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. ' Poročevalka: Antoinette, Zabukovec. Zastopnice Klub Društev. Addie Humphreys, Anna Cekada. Zastopnici Slov. Društvenega doma na Recher Ave. Addie Humphreys, Antoinette Zabukovec in Frieda Miller. 1482 Dille. Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo- vsi zdravniki, priznani od ADZ.. Champa Vodnik mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, Tel: 481-2275 Za zdravniško preiskavo —vsj slovenski zdravniki. Novi Doitl #7 ADZ Seje se vršijo vsako prvo ne- predsednik Anton Švigelj, ppd-deljo v mesecu v Slovenskem predsednik Janez Žnidaršič, tajnik narodnem Domu na St. Clarr jp blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. Ave. ob 1C. uri dopoldan v sta- st:. Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko* nadzorniki: Joseph Gabrič, Mary Živoder; Gabriel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v me- rem poslopju. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Rosearme Piorkowski, 1083 E. 64 St, Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol, Reditelj ica: Molly Dezelan Seje se vrše vsak drugi torek v trtek v mesecu ob 8:00 zvečer v mesecu ob 1:30 popoldne. Slovenskem domu na Holmes Asesment se pobira pol ure pred Avenue. sejo v družabni sobi v avditoriju Asesment se pobira pred sejo, sV- Vida. od 7:30 do 8:00 ure ter 25. v me- Asesment se pobira vsakega 25. V seču v Slov. domu na Holmes, od mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25. pod cerkvijo sv. Vida. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od 11,000 in $2.00 bolniške podpore na dan. DANICA 11 (A.D.Z.) President — Louis Graham Vice-Preš.: Julia Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio, 44117 Treasurer: Mimi Turk Recording Sec.: Mary Hrovat Presidem of Auditing Committee: Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Dr. Spech Meetings: Second Tuesday each month. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Gondol tajnica in blagajničarka Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 20. aprila, 20. julija, 19 oktobra, 21 decembra 1080 v ■ i . i____. u Slovenskega na- rCVpKR drtlfCVS Društva Najav. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠECA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č. g. Jože BožOar Predsednik —- Joseph Hočevar Podpredsednik - Wencel Frank Slov. Pod. — Miro Odar Tajnik — Gregg Hribar, 1253 E. 60 St. Tele: 432-2979 Zapisnikar •— John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postotnik st. Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar. častn predsed. Theresa Lach. Pred. Draga Gostič, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puri-tas Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Melaher, zapisnik Bogomir Glavan. Nadzorniki: Joe Lach, Anton Žakel, Angela Bolha. Poročevalka: Marija Melaher. Za mladinsko dejavnost: Tanja Gostič; Reditelj: Frank Kuhel. zdravniki vsi slovenski in družinski. Seje so vsako tretjo sredo v jan., miarcu, maju, jul., sept. in nov. na 1331)7 Furitas, Cleveland, O. 44135 in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmen.ta pol ure preje. _ Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življen-ske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemo- PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z. Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Girod Tajnica-bjagajničarka V aleria Fortuna, 1002 E. 178 St., Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Josephine Hir-ter, Justine Girod. Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob i:30 popol. sobi “2”. starem poslopju, Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic* za Slovenski dom na Recher Ave. Joe Sezun, Charles Terček , — Knjižničar — Richard Sterle PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik — John Pozni k Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, COLLINWOODSKI SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ Pevovodja — John Rigler so vsak torek ob 6 uri tve-Predsednica Stefi Kanci! j a, čer v Slovenskem društvenem dozi«u podpreds. Tina Collins, tajnik in na Recher Ave., Euclid Ohio. blagajnik Frank Koncilja, 1354 SLOVENSKA PESEM CHORUS President — pr. Lojze Arko Vice-President— Dawn Vidmar Secretary — Irene Trinko, 2123 West 23!-d St., Chicago IL 60608 Secretary — Lilijana Čepon, 1425 Spender Rd., Joliet IL 66436 Treasurer — P, William Trinko Director — Rev. Dr. Vendelin Spendoy Rehearsals — Every Sunday at 7:00 at Mount Assisi Academy in Lemont Prijafel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZHAJAMO tudi zdravila ŽA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI FOR RENT 3 bedroom single house, Crovewood area. Call 531-2141 (7-10) HOUSE FOR SALE Off Chardon Rd. in Euclid. 3 bedroom brick, 2!/2 baths, finished rec room, sun porch. Many extras. Excellent condition. Call 481-6183. (7-13) Clearaire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Clarice Blaything, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. LIVE-IN HOUSEKEEPER Free room and board plus salary. Elderly man needs domestic care. Weekends off optional. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ DR. KRALJICA Miku ŠT. 24 ADZ Duhovni vodja Rev. Anthony Predsednica Agries Žagar, pod-Rebol, predsednica Jennie Gerk; predsednica Ann Perko, tajni-podpreds. Mary Mundšon; tajnica ca AJiee Arko, 3562 E. 80 St, 341-in blagajničarka Mary Taucher, 7540. blagajničarka Agnes Žagar, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., zapisnikarica Mary Prosen, nad-O. 44137, tel: 663-6957; zapisni- zornice: Josephine Winter. Mary karica Jennie Praznik, nadzor- prosen, Mary Sever. Seje Š0 nice; Anna Harsh, Elsie Lovren- vsako tretjo nedeljo v meseVu ob cic; zastopnica za vse SND. Jen- 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. nie Gerk in Mary Taucher. 80 St. Seje so vsak drugi mesec, za- ---------------------—------—---- čenši , v . marc, maj, septembra, decembra na2 nedeljo v mesecu ob. 1:00 uri ipopoldne : v SN. Domu, 5050. Stanley Ave., ‘ Maple Heights:, . z.civaiuvaiiiiiict, v oru-c-dju, uncunu- A •'vl. glostj, ki oprošča člana plačeva- AmCITSktt Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd, So. Euclid, OH 44121, tel. EV 2-5277. Blagajničarka Josephine . Orazem Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici;'Marie Telic, Frarices Kotnik, Frances Macerol, Roditeljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki; nja posmrtninskega asesmeruta-pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jedno ti. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik Joseph F. Rigler, 943-2306. Podpredsednica: Mary Noggy Wolf Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd, Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020. . Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary semen Športni referent: Ray Zak tel.: 526-3344 Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Angela Lube. Zastopnica za klub SND in delniških sej: Angela Lube Zdravniki: Vsi slovenski in družinski. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu razen julija in avgusta ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. 1. Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. sl ju Sl0venskega narodnega ar3^n Lno °A a ma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo vhodV spredaj6^spodnj a^dvorana! -di članom življenjtjo ih bolniško Ako pride 25 vmesecu na soboto zavarovanje, pa tudi vse ostale se pobira en. dan preje in ako ugodnosti orgamzacije ADZ. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie , Zanhck, podpredsOdhica Anna Silč, tajnica in blagajničarka; Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave, Cleveland, O 44103; zapisnikarica ' Marie ■ Bond...' -S ' i _? Nadzorni odbor: Mary J Otoničar, Anna Ribic ' in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne ‘v šoli •sV. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica, Antonia Stokar ; Podpredsednica Jehnie Pugely Tajnica — Jo J. Lea, 5338 Ro- ■ land Dr, Garfield Hts, O" 44125 Blagajničarka, 'Virginia'Hartman Zapisnikarica, Christine Šžendel Predsednik, nadzornega odbora—• Ted Szendel 2. nad. Frank Pugely . 3. nad. Christine Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D. zdravniki Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, 10724 Playmouth Ave, ob 7:30 zvečer. Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar. Za Slov. Nard. Dom za Stanley Ave, Maple Hts, Antonia Stokar GLASBENA MATICA The Officers for the year are as follows: President —7 John Perenceyic 1st Vice President — June Chickasaw, between E. 185 and Tr. v 200. Call 531-3302 or 951-8992 Vatovec and ask for Mrs. Joyce. Secretary — William Mohaf- (X) fey, 3025 Kensington Rd, Cleveland Hts, OH 44118, Tel 391- ___________________________________ 5670. Treasurer— Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik Sheldon Hopkins, Joseph Penko Wardrobe — Mari'e Shaver, Mary Bads Librarian ■— Molly Frank, Dolores Mihelieh Publicity: Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — ■ Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals J— Monday evening at 8:00 pan, 6417 St. Clair. Ave. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, taj. in blag. Prances Stefe, 1482 Dille Rd. Tel: 531-6109. Zapisnikar Harold Telich. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Edward -----——------------ Skodlar. Vodnik mladinskih de- « » javnosti Harold D. Telich. Dru- Oltarna CIItMtva štvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnika, seču ob 10. dopoldne v starem po- do- pride 25 v mesecu na nedeljo se pobira en dan pozneje. Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno zavarovanje pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se brezobvezno in z zaupanjem obrnite na tajnika društva. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo odš 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrt-ninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa Slovenski Ženska ZVCZA do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Joseph PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Božnar, preds. Frances Nema- Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc nich, podpreds. Anna Zakrajšek, Predsednica, Anna Markovich tajnica Mary Ann Mott, 760 E. Pod-Pres, Frances Žagar 212 St, Euclid, O. Tel. 531-4556. Tajnica in Blagajnica, Sophie Blagajničarka Mary Hochevar; Magayna, 315 E. 284 St, Willowick zapisnikarica Frances Novak. Ohio 44094 Tel. 943-0645. Nadzornice: Frances Macerol, Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Josephine Gor en cic in Mary Nadrodnice Mary Kokal, Frances Palčič. Žagar. Rediteljica Jennie Feme. Za- Seje se bojo vršile tretji nedeljo stoja za ženske in miadin. aktiv- v mesecu ob 2; uri popoldne v Slo-nosti Frances Nemanich, Zastop- venskem Domu na Holmes Ave. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 A.D.Z. Preds. — Joško Jerkič Podpreds. — Vida Zak Tajnica — Stella Misich, 214 Shelton Blvd, Eastlake OH 44094 Tel.: 942-4733. Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec Mlad. Odbor — Vida Zak Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v SISov. Domu na Holmes Ave. CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik 7-- Andrew Champa, 1874 E. 225 St, Euclid, OH 44117 Tel: 481-6437.. Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar Robert Lenart Nadzorni odbor -Frank Ahlin, William Jfbčfcvidv Mary- OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, lllO E. 66 St, tel. 431-6933, zapisniarica Marija Mausar, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Josephine Stanič, Jennie Femec. — Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve,, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v, društveni sobi farne dvorane pri v. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO FARE™” MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds, Pavla Adamic, pod-blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice: preds. Mary Kokal, tajnica in Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna. Skupno sv. obhajilo vsako prvo necel j o v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. ' - PEVSKI ZBOR KOROTAN 1980'- 1981 I ODBOR ; Pevovodja: . 1 j1 ing. Franček Gorenšek 1 Predsednik: Ivari Hauptman Podpredsednici:' Režka Jarem, Mimi,Režonja Tajnica: Martina Košnik. 1026 E. 61 St, Cleveland, OH. 44103. : Blagajnik: Frank Lovših Arhivarka: .Kati Likozar Odborniki (ice): ; Anka ’. Mihelič, Lojze Burjes, Sylvia Krulc, Mira, Kosem, Janez šemeh .im Nejci Slak.. Nadzorni odbor: Janez Tominc, Ivan Jakomin. Naslov: KOROTAN, 21880 Miller Ave, Euclid, OH 44119 SINGING SOCIETY JADRAN Officers for 198« President: Florence Uhetich . Vice-President: Don Gorjup Seeretary-Treas.: Frank Biltene Recording and Correš. Sec’y.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Librarian: Josephine Tomsic Musical Director: Reginald Resnik Rehearsals are held every Wednesday evenihg from 8:00 p.m. to 10 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd Gospodinja—mora živeti v domu Soba, hrana in plača. Starejši mož potrebuje domačo oskrbo. Prosti vikendi možni. Na Chickasaw Ave. med 185 in 200. cesto. Kličite 531-3302 ali 951-8992 in vprašajte za gn. Joyce.' (X) FOR SALE St. Christine Parish; short walk to bus stop, church and school off E. 222 St. Brick 2 family, 7 yrs. old, divided basement, tiled bath, 2 bedrooms each suite, large family sized kitchens — 2jo car garage. To settle estate— $95,000 asking price. Please make an offer. FLORENCE ROME REALTY (Slovenian spoken) 944-9979 1- '. (X) MUST SEE! Large kitchen, dining room, living room, plus 1 bedroom on 1st floor. 3 bedrooms on 2nd floor. Well kept home. $17,500. Call 587-6400. TRADE MARK REALTY & INVESTMENT CORF. 5651 Turney Rd. Garfield Hts., Ohio 44125 (8-10) Special Sale 50% OFF LADIES DRESSES AND BLOUSES GIRLS SWEATERS ANO RL0USES MENS AND BOVS SHIRTS Md SWEATERS MANY MORE ITEMS 60% OFF ANZLOVAR’S DEPT. STORE ' . . 6214 St, Clair Ave.