Listek, Po potu molitve in spoznanja. (Pripovest. — Iz hrratskega prevel I. V. Stsrogorski.) (Konec.) Med Łit&njem zdrhti njegov obraz. Mir! Njegova Jena, uboga mučeniea, viiva v polni meri ta nebežki dar. V vseh njenih bclečinah in makah je njeno lice napolnjeno s tem rajskun mirom. A on je izključen od takega vžitka radi svojih dvomb in praznote srca. Oh, da bi mogel on detinsko verovati, ko bi 87. vera njegovo srce obdarovals s tem nebeSkim mirom! Kako bi se čutil flrečnega! »Ni mcgcče! Prepozno!« ma ie govoril nek gl&3. »Visdko!« oglasi se Jena, kakor da bi poznala njegove misli. »Povej mi, ali hočeš ti najti ta mir? Ko bom iaa tam zgoraj pri mojem Jezusu, hoSenl ga prositi tako dolgo, dokler ti ne da tega nebeSkega blagcra.« S solznimi očmi objaice Milovič svojo soprcgo. »No govori tako«, vzdihuje on. »Ti moni živeti zame in za najinegp Milana!« »K&kcr Bog hoče!« odvrne tena. »Ali obljubi mi, da boS od danes vsaki dan v moj namtn smolil očenaS na čast sv. Druiini!« >Aii Lilija!« seže ji MiloTič v bessdo. Toda boinica ga je prosiia tako dolgo, da ji je obljubil. »Kaj Clovek vsega ne stori na voljo svoje bolne žene?!« je miril on svojo brezverno srce. In tako je vsak dan, ko je zmolil s sinčkom veierno moMev in soprogi prečital njene molitve, pokleknil, da zmoli svf j oSenaS. — Njegova molitev ni iihajala iz vernega srca, ampak |e bil to vzklik nepokojne dnie, ki je iskala izgubljeni mir, izgubljeno sreSo vernega kristjana. Za tri dni poprosi gospa Liiija svojpga mo_a, da ji pozove goapoda _upaika. Žalela je sprejeti sv. sakrsmeute umirajoSih »Mar mi3!ls omreti!« vzMikne Milovič. »Cutitc, dragi Viadko«, reče iena blago, »tla je Ijudaka pomoč slaba, ako ne prihiti Vsemogočni. — Ali morebiti fiaka Gospod Bog, da ga ti pcprosiš pomoči. Daj, mili Vladko, cbrni se s povzdigajeno molitvijo k sv. Družini, naj chrani tnater tej hiSi.« Milorift cdhiti k duhovniku in mo 8 solznimi očrni pripoveduie stauje svoje iene. »Ne obnpajte, dragi g >spod*, ga \e tesil dobri gospod. »Še vedno lahko Bog potnaga.« Milovič ni mogel pozabiti ženmih beasd: »Obrni se _ pddvojeno molitvijo k 87. Družini!« Oh, kako srečnega bi se štel, ako bi mogel tako molitev izreči z zaupanjem, od srca. Ali kako naj sedaj to stori! Milovič je bil pričujoč, ko je delil dnhovnik sv. zakramente za umtrajoče. Njegov pogled se ni nmsknil od žene na postelji. Soize ma vro iz oči. Ali je mogoee, da ta vera, ki da bolnici tako tolažbo, potrpežljivost in ud.inost v težki bolesni, je li mogoče, da je to samc ssn, neumnost? Gledaje svojo boino _eno, se je uveril, da ni inogoče. Ni imel miru in njogov duh je bil prsmsgan. Došel je čas, da se je sru8ilo njegovo nererstvo. On pade na kclens k postelji, povzdigne roki in zavpije: »0 vsegamogočni Gospod in Bog, bcdi mi miiostliiv! Usmili se moje nesrefie. Jaz verujem in se z zaupanjem cbračam t tebi — povrni moji ž»ni zdraTje in jaz ne neham nikdar slaviti sveto tvoje ime!« Lilija ]e videla njegov notraDji boj in sedaj vidi, kako je boija milost obdaia nevernika. Ko se je zvrSila sveta služba, pristopi mož k nji. Oaa ga z veselim licem prime za roko. »0 kako sem srečna, dvakrat srečna v onem biatenem fiasa, ko sem videla, da molis kakor vernik. Cuj, Vladko, Bog je usliSal tvojo molitev« »Moja moliter se je dvignila iz globioe srca«, odvrne moi. »Nenavadna sila me je vrgla na kolena —.« Za nekoliko dni, ko je Milovič delal v tovarni, prido k njemu stari lečnik. »Prinesem vam preradoBtno vest«, začne po kratkem pozdravu. »Cesar sem se komaj nadejal, to se je zgodilo. Vaša soproua je premagala bolezen in povem vam, da je reaena!« V prvi radosti objame Milovič zdrav nika. »Bogu alava in hvala!« vzklikne. »Današnji dan mi je Se od drnge strani dan veselja. Danes je dogotovljeno posledDje delc, da zopet postavim svojo tovarno. Zopet lahko rabim odpuščene delavce in moj oskrbnik mi zatrjuje, da zadovoljimo _ majhnimi zgubami Bvoje naročnike.« Lečnik mu Se čestita in odide. NaSa povest se bhia ii koncu. Danes je gospa Milovičeva _e zdrava od težke bolezni in tovarna se je ra.vila lepše kakor prej. Na onem mestu, kjer je padia Lilija v vodo, je dal goapod Milovič sezidati kapelo na fiaat sv. Di-niine. Njegovo spreebrnjenje je bilu temeljito in trajno. Pogostokrat ide s avojim Milanom in Lilijo h kapalici, da pridene sveže cvetje in pomoli k &«. Druiini. »Oh kako sem srečna sedaj«, reče nekega večera gospa Lilija, ko so se vračali cd kapelice, »ker vem, da amo vsi vdani caSi sv. veri.« »In jaz čatim vsak dan bolj, kolika sreča )e prava vera vsakemu kristijanu!« cdvrne Milovič. »Delajva sedaj na to, da najin sin tega blagora ne zgubi. A da sem zcpet to, kar sem, namreč čislan tovarnar, da ei ozdravela ti, da sem postal to, kar Bom bil v mladosti, si dostgla ti, Milan in končno jaz po potu moliive in spozuauja!« »Hvala 8v. Druiini«, pristavila je Lilija. Odloino sborovanje. Nekj6 je bilo brati poročilo o zborovanju aekega znanntvenega druStva. Tiskarski Skrateli pa si je dovolil naslednjo Salo: Predsednik otvori zborovanje in p o d a v i (mesto pozdravi) navzoče ude.