_ ' "1 Leto XXn., St. 180 iPOail, scfBota % avgusta fMfrXEC Cena ceni 70 Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva B — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-2i, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25,31-28 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana SJL, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.-^ za Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano Nuovi successi nel Nediterraneo Bombe su La VaUetta — Un aereo nemico abbattuto Un sommergibile affondato No vzhodu boli brez prestonko Najhujše borbe se razvijajo okoli Smolenska in severneje pri Novor-ževu, kjer Je cilj nemške ofenzive Moskva - Nemško prodiranje ob Pejpuškem Jezera Stockholm, 1. avg. d. Včerajšnji dan še ni prinesel odločitve na nobenem izmed treh glavnih bojišč, na katerih se bije odločilna borba za usodo Moskve, Leningrada in Kijeva. Glavno prizorišče bojev je 5e vedno okrog Smolenska, kjer sovjetske čete s silovitimi protinapadi, ne vodeč računa o žrtvah, zadržujejo nemško ofenzivo ob cesti Smolensk—Moskva. Enako ogorčene borbe divjajo v zmerom večjem obsegu tudi na levem krilu osrednjega frontnega odseka pri Novorževu. Pri Leningradu je nemška ofenziva napredovala v severnovzhodni smeri od Pej-puškega jezera, kjer so nemške čete vrgle sovjetsko-ruske čete iz nekaterih dobro utrjenih postojank ob železniški progi, ki teče v severni smeri proti Narvi. V finsko-nemški ofenzivi na Karelski ožini in ob vzhodni obali Ladoškega jezera ni zabeležiti nikakih bistvenih iz-prememb. Na odseku pred Kijevom je glavno prizorišče bojev še vedno vzhodno in sever-n o vzhodno od Zitomira, kjer se skušajo sovjetske čete prav tako z močnimi napadi razbremeniti nemškega pritiska. Na skrajnem južnem delu vzhodnega bojišča nadaljujejo rumunske in nemške čete očiščevalne operacije ob Dnjestra. S finskega bojišča Helsinki, 1. avg s. Leningrajski radio še nadalje dramatično opisuje položaj in poroča, da se po vseh ulicah grade barikade. Sovražnik bo našel mesto, če mu bo uspelo prodeti do njega, popolnoma razdejano. Finske čete in posebno brze divizije pod poveljstvom generala Lakusa, ki operirajo vzhodno od Ladoškega jezera, prodirajo metodično dalje skozi obširne gozdove, ki so jih sovjetske čete na svojem begu zažgale. Z baltskega odseka prihajajo vesti, da sta bili dve sovjetski ar-miji popolnoma obkoljeni V Estoniji je bila spričo tega nenadno lahko zavzeta proga Narva-Leningrad. Sovjetske čete se pod pritiskom političnih komisarjev in strojnic za hrbtom še odločno bore. Poveljuje jim general Kuznecov. Borba se bo končala z njihovim popolnim uničenjem. 2e doslej so imele te čete ogromne izgube. Bombe na Moskvo Helsinki, 1. avgusta, d. Nemško letalstvo je snoči v petek vnovič napadlo Moskvo. Napad je trajal od 22.45 do 1.45 zjutraj. Moskovsko poročilo pravi o tem napadu, da so se nemška letala približala Moskvi v več zaporednih valovih. Kakor običajno trdi sovjetsko poročilo, da je bila večino nemških letal razpršila letalska obramba še preden so dosegla Moskvo ter da so le posamezna letala metala na mesto zažigalne bombe, ki so zanetile več požarov. Novi sovjetski generali Stockholm, L avg. d. Po poročilih iz Moskve je svet ljudskih komisarjev izdal odlok, s katerim je bilo imenovanih 5 novih sovjetskih generalov in sicer generalni poročnik Leonid Petrovski, divizij ski generali Vasilij Rakovski, Jakob Starkov, Ilija Trešoba in letalski general Grigorij Vorojeikin. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. avg, Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Boji na vzhodni fronti potekajo nespremenjeno ugodno. Bojna letala so zadnjo noč bombardirala vojaške naprave v Moskvi Na morju okrog Anglije je letalstvo potopilo 3000 tonski tovorni parnik in poškodovalo dve večji ladji. Bojna letala so preteklo noč z dobrim učinkom bombardirala pristaniške naprave ob angleški vzhodni in južni obali ter letališča v južni Angliji. Čolni za iskanje min so sestrelili v Kanalu 4 angleška lovska letala. Vojaške naprave ob Sueškem prekopn so nemška bojna letala napadla tndi v noči na 1. avgusta. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Nemški listi o položaju Berlin, 1. avg. (DNB) Današnji nemški listi se bavijo z jalovimi poskusi Anglije, da bi sedanje obdobje molka v vojnih poročilih nemškega vrhovnega vojnega poveljništva izkoristila v svoj prid na ta način, da bi prikazala svetu sedanji položaj Anglije v boljši luči, kakor pa je v resmi-ci. »Beirliner Borsenzeitung« piše o tem angleškem prizadevanju med drugim: Kar se sedaj godi na vzhodu, pomeni, kakor je to nemško vrhovno vojno poveljništvo že ponovno ugotovilo, uničevalno bitko največjega obsega Rezultati te uničevalne bitke, ki bodo značiiH otipljiv in odločilni to razočarali vse sedanje angleške iluzio-nistične propagandiste. »Deutsche AUsemeine Zeitung« označuje trenutni položaj na vzhodu z naslednjo ugotovitvijo: Obseg uničevanja sovražnikove site, ki je sedaj v teku na vzhodni fronti, presega vse, kar je kdaj bik> na svetu. »Volkisch«r Beobachterc se z angleško iluziomistično propagando barvi nekoliko obširneje in prihaja v svojih razmotriva-njih do naslednjega zaključka: Boljševiki se v angleških in ameriških obetanjih po- moči niso prevarate. Deležni so v polni meri propagandne in moralne podpore demokracij. Gotovo bo za mogotce v Kremlu pomirljivo, ako bodo iz Londona in Wa-sbingtona zvedeli, da n. pr. canterburyŠki nadškof in lord Ha1ifax molita zanje. H Quartier Generale delle Forze Armate comuni ca, in data del 1" agosto il seguente boleittino di guerra n. 423: La scorsa notte nostri aerei hanno bombardato la base navale di La Valletta (Malta). NeD'Africa settentrionale attivit& di artiglierle sul fronte di Tobruk. Aerei ger-manici hanno lanciato grosse bombe sugli impianti portuali della piazza provocando incendi H nemico ha effettuato un'incursione ae~ rea su Bengasi: un morto tra la popolazione civile. NelT Africa orientale, alla sella di Cnl-quabert (Gondar), nostre pattuglie sono state particolarmente attive contro nnclei armati avversari ai quali hanno inflitto perdite. In zona Uolchefit azioni di fuoco di artiglieria e di pattuglie. Glavni stan Oboroženih Sil je objavil L avgusta naslednje 423. vojno poročilo: V pretekli noči so naša letala bombardirala pomorsko oporišče Valeto na Malti. V severni Afriki delovanje topništva na odseku pri Tobruku. Nemška letala so s težkimi bombami bombardirala pristaniške naprave trdnjave in povzročila požare. Sovražna letala so napadla Bengazi Med civilnim prebivalstvom je bila ena žrtev. V vzhodni Afriki so bile naše čete na prelazu Kulquabertu v gondarskl pokrajini intenzivno na delu proti sovražnim oddelkom, ki so jim bile prizadejane izgube. Na področju pri Uolkefitu delovanje topništva in patroL Osamljena angleška letala so se 31. popoldne pojavila nad nekaterimi kraji na Rim, 1. avg. u. Pripravlja se ukrep, s katerim bo ukinjeno državno podtajništvo za albanske zadeve, ki je dovršilo svoje delo. Po nadaljnjih ukrepih, ki bodo v kratkem izdani, in po sporazumih med italijansko in albansko vlado, bo sodelovanje Italije in Albanije v skupnem interesu zagotovljeno. Državno podtajništvo za albanske zadeve je bilo ustanovljeno v aprilu l. 1939 pri zunanjem ministrstvu. Imelo je nalogo skrbeti za obnovo Albanije. Državno pod- Velivoli isolati britannici, nel pomerig-gio del 31 hanno sorvolato alcune localitA della Sicilia; a PaJermo la nostra efflcace reazione contraerea ha costretto 1'aereo nemico a sganciare te bombe sul mare aperto; a Messina due bombe lanciate da grande altezza sono cadute sul centro della citta causando un morto, al coni feriti e lic vi danni a qualche fabbricato. In Mediterraneo aerei nemici hanno ten-tato di attaccare un n ostro con v ogli o: sono stati dispersi dalla caccia di protezione; un velivolo 6 stato abbattuto da un nostro eacciatorpediniere. Nell'azione di forzamento del porto dl Malta — coronata da suceesso — abbiamo perduto otto uomini, di cui 4 ufficiaH, e 19 dispersi. Nos tri velivoli in picchlata hanno affondato nel Mediterraneo un sommergibile nemico. Siciliji. V Palermu je naša protiletalska obramba uspešno reagirala in prisilila sovražno letalo, da je odvrglo svoje bombe v morju. V Messini sta dve bombi iz velike višine treščili v center mesta. En civilist je bil ubit, nekaj ljudi je bilo ranjenih in nekaj poslopij je bilo neznatno poškodovanih. Na Sredozemskem morju so sovražna letala skušala napasti neki naš konvoj. Zaščitni lovci so jih razpršili. Neki naš rušilec je sestrelil eno letalo. Pri vdoru v luko na Malti, ki je potekel tako uspešno, smo izgubili 8 mož, 19 ljudi pogrešamo. Naša strmoglavska letala so na Sredozemskem morju potopila sovražno podmornico. tajništvo je bilo tedaj poverjeno nacionalnemu svetniku Zenovu Benniniju. Državno podtajništvo je v dobrih dveh letih dovršilo ogromno delo. Zgrajeno je bilo mnogo novih cest. Uredila so se pristanišča, zgradile so se tovarne. Na desettisoče italijanskih in albanskih delavcev je bilo zaposlenih pri teh delih. Tako je bila Albanija tehnično, pa tudi politično in upravno usposobljena da v bodoče sama skrbi za svoj napredek tesno v zvezi z Italijo. Hopkinsovi razgovori s Stalinom v nemški luči Položaj na fronti sili vlado v Moskvi, da sprejme sleherno pomoč Berlin, 1. avg. u. Harrv Hopfcins, ld se mudi v Moskvi kot posebni delegat predsednika Zedinjenih držav, je bil pri Stalinu. Razgovoru sita prisostvovala komisar za zunanje zadeve Molotov in ameriški poslanik Steinhardt. Napovedujejo, da nameravajo Zedinjene države podpreti Sovjetsko Rusi jo v borbi proti skupnemu sovražniku, namreč proti Hitlerjevi Nemčiji Kakor je Hopkins sam izjavil, je prišel v Moskvo zato, da se doflcčijo osnove tesnega sodelovanja med obema velikima silama na vojaškem, političnem in gospodarskem področju. Vprašanje ptačfL, je Hopkins dejali, ne bo zamotano. Za nedoločen čas bo Sovjetska Rusija dcJavljala Zedi-nenim državam in Veliki Britaniji kovine in pridelke, zanjo pa se bo uporabil zakon o posojanju vojnega materiala. Nadalje bodo še bctj olajšane tudi dobave Čang-kajŠkovi Kitajski Sedanji položaj sfTi vlado v Moskvi, da sprejme sleherni predlog in sleherno ponudbo ne glede na to, kolika bo cena bodisi materialna ali politična, ki jo bo morala Rusija plačati za tako pomoč. Rusd imajo svoj račun. Ce bi vojskam Voroša-lova in ostalih dveh maršalov uspelo zadržati Nemce, bi zadostovalo pač le nekaj divizij, da poženejo Američane tz Azije, če bi sii skušali kjerkoli na njej ustvariti srvcja oporišča. Na nasvet iz Anglije je Stalim pristal tudi na siporazuim s Poljsko. Pozitivno bo za Sovjetsko Rusijo spričo tega sporazuma le to. da bo Rusija razpolagala s kakimi 15 poljskimi divizijami, ki pa bedo sestavljene iz samih hrternirancev in dosedanjih ujetnikov. Kakor znano, je sedaj v Sibiriji interniranih okrog 200.000 Poljakov. Rusi se zanašajo na sivoj sistem političnih komisarjev, ki naj bi iz poljskih patriotov na-pravili junake boljševiške revolucije, politični krogi v Berlinu pa ugotavljajo, da končne zmage oboroženih sil nove Evrope ne bodo mogle zadržati niti gore mrličev. Politično pa ima rusko-poljska pogodba ta pomen, da bo morala Sovjetska Rusija vrniti Poljski ono ozemlje, ki si ga je pridobila pred dvema mesecema. Ko je bila pogodba podpisana vpričo Churchilla, je ta dejal: Današnji dogodek je potrdil zvezo dveh vzhodnih evropskih sil, ki se borita za obrambo človeških pravic. Pogodba je tudi potrdila okoliščino, da se na stotine milijonov ljudi vsega sveta druži za skupni pohod proti osi, katere sila mora biti enkrat za vselej strta. V svojih komentarjih pripominjajo nemški listi ironično, da se komunistične tolpe pač ne morejo boriti za »človeške pravice«. Stockholm, 1. avg. d. Po informacijah iz Moskve je imel Rooseveltov odposlanec Harry Hopkins včeraj svoj drugi razgovor s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Stalinom. Razgovor je traja!) dve uri. Hopkins je nato izjavil predstavnikom tiska, da gleda sedaj še z večjim zaupanjem na končni izid sedanje vojne. Kaj ga je navdalo s tako velikim zaupanjem. Hopkins ni vedel povedati na vprašanje predstavnikov tiska. Stockholm, 1. avg. d. Kakor poročajo iz Moskve, je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov včeraj sprejel Roosevelto-vega osebnega zastopnika Harryja Hop-kinsa skupaj z ameriškim poslanikom Steinhardtom. Kakor pravijo nadaljnja poročila iz Moskve, se je Hopkins včeraj na skupnem zajtrku sestal tudi z britanskim poslanikom Staffordom Crippsom. Ameriški bencin za Rusijo VVashington, 1. avg. u. Kontrolor ameriške vojne petrolejske industrije Items je zahteval od zavoda za koordinacijo vojne produkcije priznanje absolutne prioritete za izdelavo 10.000 kovinastih sodov za bencin. Ti sodi bi bili potrebni za prvo dobavo bencina sovjetskemu letalstvu. Istočasno je bilo objavljeno, da se tudi že proučuje vprašanje, kako pošiljati v Rusijo nafto s petrolejskimi ladjami. Sovjetska vlada odklanja nevtralne opazovalce New York, 1. avg. d. Poslevodeči ameriški zunanji minister Sumner Welles je zaprosil sovjetsko vlado, naj bi dovolila vojaškim opazovalcem Zedinjenih držav pri-H-nn na vojno področie nu v-*, poroča list »News Weeg« pa je sovjetska vlada Wellesovo prošnjo odklonila, ne da bi navedla za to kake razloge. Nesoglasja v emigrantski poljski vladi New York, 1. avg. d Dopisnica lista »New York Post« Helen Kiirkpatrick poroča v zvezi z vestjo o podpisu sovjetsko-poljskega sporazuma, da je zunanji min-ster begunske poljske vlade v Londonu, Zaleski, podail zaradi sklenitve tega sporazuma ostavko, ki pa dasilej ni bila sprejeta. Računati pa je treba, da bo vlada morala Zaleski jev odstop vzeta na znanje Bržkone bo naslednik tako zvanega poljskega zunanjega ministra bivši poljski poslanik v Londonu, Raczynski. Dopisnica omenjenega newyorškega lista poroča, da je v zvezi s to nenavadno pogodbo med bivšima smrtnima sovražnikoma odstopil tudi še neki drugi član poljske vlade, čigar imena pa ni mogoče zvedeti. Kakor ta neimenovani minister, tako je tudi Zaleski v tako zvarai poljski vladi v Londonu zastopal eksbrem.no konservativno smer. Po informacijah navedene dopisnice bo bržkone v kratkem odpotoval v Moskvo poljska general Bochus?:, ki bo uredil s sovjetskimi oblastmi vse potrebno za osvoboditev poljskih ujetnikov in organizacijo poljske prostovoljske armade, ki pa bo sme la nastopati samo pod sovjetskonruskim poveljstvom. Angleški delavci odklanjajo stike s komunisti Stockholm, 1. avg. d. Kakor poročajo lz Londona, je bila na današnjem kongresu delavske zveze in britanske delavske stranke sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da delegati britanskega delavstva sicer pozdravljajo sodelovanje med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo, da pa smatrajo za nemogoče, da bi to sodelovanje upravičilo tudi kako združenje omenjenih angleških delavskih organizacij s komunistično stranko. Navzlic temu, pravi nadalje resolucija, da je Sovjetska unija mnogo doprinesla v skupni borbi, sedanji položaj ni take narave, da bi mogel opravičiti kako skupno akcijo med angleškim delavskim pokretom in člani angleške komunistične stranke, in sicer zaradi tega, ker sta tako delavska unija kakor tudi britanska delavska stranka v polni meri doprinesli svoj delež v sedanji borbi, v kateri je delala izjemo edinole komunistična stranka Velike Britanije, izkoriščajoč vsako priliko, da bi oslabila narodne napore. Resolucija ugotavlja na koncu, da je tudi v teku sedanje vojne angleška komunistična stranka izpričala značaj svoje nezanesljivosti in neodgovornosti. Sovjetsko-turška trgovinska pogajanja Carigrad, 1. avg. d. Kakor poročajo tukajšnji listi, se nadaljujejo med turškimi in sovjetsko-ruskimi uvozniki in izvozniki pogajanja za obnovo trgovinskega prometa med obema državama. Verjetno je, da bo promet obnovljen na podlagi posebnega klirinškega dogovora. Turčija bi hotela iz Sovjetske unije dobivati v prvi vrsti papir in sladkor Večje število trgovinskih ladij v cari-grajski luki se pripravlja, da odpluje na Sredozemsko odnosno na črno morje. Med tem brodovjem je največ italijanskih in rumunskih ladij. Italijanski novinarji pri Gdbbelsu Berlin, 1. avgusta u. Propagandni minister dr. Gobbels je včeraj sprejel skupino italijanskih novinarjev, ki sc na studijskem potovanju v Nemčiji. Sprejeti so bili direktor »Gazzette del Popolo«, glavni urednik »Popola d'Italia« ter še dva druga no vinarja. Minister se je z njimi razgovarjal skoraj celo uro. čiščenje v angleškem informacijskem ministrstvu New York, 1. avg. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Londona, sta včeraj odstopila dva člana angleškega informacijskega ministrstva in sicer produkcijski vodja lord Davidson ter namestnik generalnega vodje istega oddelka general Norman Scorgie. Kakor pripominja navedena ameriška agencija, naj bi bil to znak, da je pričel novi britanski informacijski minister Bracken čistko od zgoraj navzdol, ki je bila v tem ministrstvu gotovo zelo potrebna. Novi uspehi na Sredozemskem morju Bombe na La Valeto — Eno sovražno letalo sestreljeno Ena podmornica potopljena Japonska in Amerika Incident zaradi poškodovanja ameriške topničarke poravnan New York, 1. avg. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles izjavil, da je ameriška vlada vzela na znanje službeno opravičilo japonske vlade zaradi bombardiranja ameriške topničarke »Tutuila«, ki je bila zadeta od japonskih bomb o priliki napada na Cungking. Welles je naglasil, da smatra ameriška vlada ta incident za poravnan. Pripomnil je, da je bil ta sklep sprejet po posvetovanju s predsednikom Rooseveltom. Japonska vlada je obljubila, da bo poravnala škodo, povzročeno na ameriški topni-čarki. Japonski poslanik v Washingtonu admiral Nomura, ki je izročil ameriški vladi japonsko opravičilo, je obenem zatrdil, da bo japonska vlada pod vzela vse potrebne ukrepe, da se v bodoče slični incidenti ne bodo več ponovili. Poslanik Nomura je incident označil kot vsega obžalovanja vredno pomoto. Tokio, 1. avg. (Domei). Na današnji tiskovni konferenci je službeni vladni zastopnik Ishii na vprašanja predstavnikov tiska, ali res namerava Japonska poostriti cenzuro za vsa poročila, ki gredo v inozemstvo, odgovoril, da splošne cenzure Japonska niti še ni uvedla, pač pa je bilo te dni japonskemu tisku samo prepovedano poročati o incidentu z ameriško topni-čarko, ki je bila zadeta od bomb pri čung-kingu. Na vprašanja predstavnikov tiska, ali bo morda ladijski promet med Japonsko in Zedinjenimi državami polagoma popolnoma ukinjen, je Ishii odvrnil, da bo bržkone Japonska še pošiljala svoje trgovin-sse ladje v Zedinjene države, toda le še v redkih presledkih in po strogo trgovinskih poslih. Naglasil je, da se bo vsak primer sproti obravnaval. »Sicer pa je še prezgodaj ustvariti si končno sodbo o ameriškem stališču glede pomorskega prometa«, je dejal Ishii, »ker so doslej šele dve ali tri japonske ladje obiskale ameriške luke, odkar velja v Ameriki blokada japonskih dobroimetij.« Gonja proti japonskim državljanom New York, 1. avg. d. Navzlic temu, da Amerika na zunaj kaže nekaj dobre volje ohraniti dosedanje odnošaje med Ameriko in Japonsko, se na drugi strani z veliko vnemo nadaljuje proti japonska gonja. Tako je n. pr. predsednik odbora za nadzorstvo nad delovanjem neameriških državljanov Dies zahteval od vlade, naj pod-vzame potrebne ukrepe proti delovanju japonskih državljanov v Zedinjenih državah. Dies je izjavil, da ima dokaze, na podlagi katerih lahko trdi, da imajo Japonci ob zapadni ameriški obali mnogoštevilne ribiške ladje, ki pa so tako urejene, da se lahko naglo spremene v pomožne ladje za spuščanje torpedov. Dies je nadalje zahteval, naj vlada izžene 3000 do 5000 japonskih trgovskih zastopnikov, nadalje 1800 japonskih dijakov, v prvi vrsti pa naj bi vlada onemogočila zbiranje japonskih ribiških ladij v severnoameriških lukah. Japonska odpovedala trgovinsko pogodbo s Panamo New York, 1. avg. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je ameriški trgovinski urad včeraj v posebnem komunikeju objavil, da je japonska vlada razveljavila trgovinsko pogodbo z republiko Panamo. Svoj ukrep utemeljuje z ameriško prepovedjo prehoda japonskih ladij skozi Panamski prekop. Japonska vlada je obenem pozvala vsa japonska trgovinska podjetja v Panami, naj takoj prenehajo prodajati japonsko blago. Ponesrečena angleška letalska ofenziva Berlin, 1. avg. d. Britanska letalska ofenziva, ki se je pričela sporedno z vojno na vzhodu in katere namen je bil, podpirati sovjetski odpor na ta način, da bi angleško letalstvo vezalo del nemških sil na zapadu, se je docela ponesrečila, kakor se zdaj lahko z gotovostjo trdi. Po izbruhu vojne na vzhodu, od 22. junija, so britanska letala izvršila razne ofenzivne akcije proti nemškemu ozemlju in je bilo v teh akcijah deloma od nemškega lovskega letalstva, deloma od protiletalskega topništva uničenih nad 600 angleških letal. Predvčerajšnjim je angleško letalstvo skušalo napasti objekte ob severni norveški obali, pa je samo v tem napadu izgubilo 36 letal, ki so bila deloma uničena v zraku, deloma pa jih je razbilo protiletalsko topništvo. V svojih akcijah nad obalo Rokavskega preliva je bilo med največjo britansko aktivnostjo v 30 urah sestreljenih 87 britanskih letal. Med izgubami, ki v tem pregledu niso vštete, je treba navesti še 27 nadaljnjih britanskih letal, ki so bila uničena v severni Afriki. Stockholm, 1. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, navaja današnji komunike angleškega letalskega ministrstva, da je bila aktivnost nemškega letalstva nad angleškim otočjem preteklo noč manjšega obsega. Nemška letala so bombardirala le nekaj točk v vzhodni in jugozapadni An^ gliji. Zasluga Italije za prospeh Albanije se »JUTRO« St. 180 Btffofa, t. Trn. i9ti-3ax Samooskrba Japonske s surovinami Reorganizacija za vojno važnih industrij Tokio, 1. avg. d. Japonski »odbor za generalno mobilizacijo« je potrdil uredbo, ki ureja potrošnjo nekaterih surovin, potrebnih za vojno industrijo. Uredba se tiče predvsem prometa z železom in bakrom in je njen namen zajamčiti samooskrbo Japonske s temi kovinami. Nadalje je odbor potrdil uredbo o reorganizaciji vojaško važnih industrij po načelu, da morajo industrije v prvi vrsti delati za potrebe države. V zvezi z zgornjima uredbama kritizira »Niči Niči« vlado, češ, da bi morala pod- vzeti te ukrepe že 1. 1939., ko so Zedinjene države Japonski prvikrat zagrozile s prepovedjo uvoza starega železa, vedoč, da je ta uvoz za Japonsko življenjskega pomena. List nadalje ostro napada Zedinjene države zaradi njihove sistematske ob-koljevalne politike ter pravi med drugim, da Amerika ni le odvrnila držav latinske Amerike od Japonske, marveč jih skuša docela zavesti v svoj tabor. »Niči Niči« opozarja nato na alianso med Veliko Fri-tanijo in Cungkingom ter pravi, da ta vojaška zveza naglo napreduje. Ugotoviti je treba v zvezi s tem, da pošilja Velika Britanija iz Indije in Birme municijo v Čung-king in da tvori Singapur oporišče za te pošiljke. Anglija je nadalje ustvarila rezerve za oskrbovanje letalstva v Indiji, Birmi in Singapuru, ki so prav tako namenjene za Cungking. Anglija sili na področju Tihega oceana živeče Kitajce, da podpirajo Veliko Britanijo. Kot četrti dokaz za napredovanje britansko-kitajske vojaške alianse pa navaja japonski list, da bodo v primeru angleške vojne napovedi Japonski takoj poslane čungkinške čete na jug v borbo pod britanskim poveljstvom. Tokio, 1. avg. (Domej.) Nemški veleposlanik v Tokiju Ott je včeraj posetil namestnika japonskega zunanjega ministra Yamamoto, s katerim je imel daljši razgovor. O vsebini razgovora še ni hilo doslej s službenega mesta ničesar objavljeno. Posledice ameriških ukrepov proti Japonski Šanghaj, 1. avg. d. Ameriški trgovci in podjetniki v Sanghaju so odkrili, da Je sklep ameriške vlade o blokiranju japonskih dobroimetij na področju Zedinjenih držav mnogo bolj zadel njih same kakor pa Japonce Kakor znano, je tudi kitajska vlada odgovorila na ta ameriški korak s protiukrepom na ta način, da je izločila ameriški dolar kot menjalno sredstvo v trgovskem prometu in je namestu njega postavila japonski jen. V poslovnem življenju v Sanghaju je ta sklep povzročil nepopisno zmedo in lahko se reče, da je poslovno življenje skoro popolnoma zastalo. Vsakdo se brani sprejemati ameriške dolarje in tako si ljudje na vse načine prizadevajo, kako bi se je znebili. Celo ameriške banke dolarjev več ne sprejemajo v naložbe. Trgovska podjetja niso v stanju plačati svojih nameščencev, ker se zasedaj še branijo sprejemati plače v jenih. Dasi ponujajo japonski izvozniki ameriškim podjetjem blago, češ, da bodo dobili za sklenjene kupčije lahko naknadno potrebne licence, so vendar ameriška podjetja skrajno rezervirana, ker ne vedo, kakšno stališče bo zavzela washingtonska vlada in ali se bodo dovoljenja v večji meri izdajala ali ne. Japonska vojska v Indokini Saigon, 1. avg. d. Oddelek japonske vojne mornarice, ki ji je bila poverjena zaščita in sodelovanje pri izkrcavanju japonskih čet v Francoski Indokini, šteje kakih 50 do 60 vojnih ladij. To brodovje je zasidrano v bližini rta St. Jacques, 35 milj niže od Saigonske reke. Po manj obljudenih saigonskih ulicah se pomikajo ja-. ponski vojaški transporti in japonske čete v taborišča, ki so bila napravljena zunaj mesta. K japonskemu brodovju, ki ščiti izkrcavanje, sta se kasneje pridružila še en japonski rušilec in ladja za odstranjevanje min. Vojaki japonske ekspedicijske vojske so oblečeni v posebne tropske uniforme, katerih značilnost so bele srajce in dokolenke. Ta obleka je neprimerno prijetnejša kakor običajne khaki-uniforme, v katerih se morajo vojaki sicer potiti. Na saigonskem letališču so pristale tudi že prve skupine japonskih dvomotornih bombnikov, kakor tudi lovskih letaL Obnova trgovine med Siamom in Japonsko Tokio, 1. avg. (Domei) Siamski bančni sindikat in japonska »Jokohama Specie banka« sta včeraj podpisali sporazum, ki priznava japonski kredit v višini 10 milijonov siamskih »baht« (16 milijonov japonskih jenov). Ta kredit je namenjen za olajšanje uvoza siamskih izdelkov na Japonsko. Na podlagi podpisanega sporazuma se bodo sedaj zopet lahko obnovili trgovinski odnošaji med Japonsko in Siamom, ki so bili prekinjeni s proglasitvijo angleške zapore nad japonskimi dobro-imetji na področju britanskega imperija. Siamsko priznanje Mandžukua Tokio, 1. avg. (Domei) Japonski poslanik v Hsingkingu je sporočil japonskemu zunanjemu ministrstvu, da se je siamska vlada odločila službeno priznati Mandžu-kuo. Doslej je siamska vlada to priznanje trdovratno odklanjala. Preosnova egiptske vlade Carigrad. 1. avg. u. Egiptska \4ada je včeraj podala ostavko. Egipt je preživel v zadnjem času že celo vrsto vladnih kriz. Tukajšnji k.ro^i ugotavljajo, da je to znamenje splošne krize, ki jo preživlja vsa dežela. Mandat za sestavo nove vlade je takoj dobil dosedanji predsednik vlade Husein Siri paša, ki je imel do večera že več razgovorov z vodilnimi politiki. Zvečer je bila nova vlada sestavljena. Husein Siri paša je prevzel poleg ministrske ga predsedstva še notranje ministrstvo. Salem pa'a zunanje zadeve. Hasan Sadeh paša resor za vojsko in mornarico, Abd el Kardi resor za pasivno zaščito, bivši prometni minister pa resor za finance . Ankara, 1. avg. d. V tirni egiptsiki vladi Siri paše ima sedaj vladna stranka odločilno večino. Na svojih mestih so ostali ministri za zunanje zadeve prosveto', finance, narodno obrambo in socialno politiko. Novi kabinet znači prekinitev z notranjimi trenji, ki so nastala med vlado in saa-distično stranko zaradi raznih socialnih vprašanj. Saadisti so izstopili iz vlade lani novembra. Kot novo je bilo osnovano ministrstvo za pasivno obrambo, čigar na-Joga bo, organizirati pasivno zaščito pred letalskimi napadi. Nemiri v Siriji Carigrad, 1. avg. s Po Turčiji se širijo različne vesti o nemirih v Siriji, kjer naj bi se prebivalstvo upiralo okupacijski vojski, posebno pa Avstralcem, ki nastopajo, kakor poročajo listi, zelo kruto. Pri zadnjih spopadih je bilo več tljudi ubitih in ranjenih. Gospodarski obrambni urad v Washingtonu Washington, 1. avgusta, d. Kakor poroča agencija Associated Press, je predsednik Roosevelt včeraj ustanovil posebni »gospodarski obrambni urad«, čigar vodstvo je bilo poverjeno podpredsedniku Wal-laceu. Člani novega urada so nadalje zunanji minister Hull, finančni minister Mor-genthau, vojni minister Stimson, mornariški minister Knox ter ministra za trgovi- no in pravosodje. Namen novega urada je koordinacija ameriške gospodarske politike z obrambnimi ukrepi, naloga novega urada bo dajati v tem okviru svoje nasvete in izdelovati gospodarsko obrambne načrte. Stockholm, 1. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, je bil novemu britanskemu ministru za vojno proizvodnjo Beaverbrooku dodeljen kot tehnični svetovalec v izdelavi tankov ameriški polkovnik Green, ki je že prispel v London. Jubilej švicarske konfederacije L W d. Ma g«* Rtttttt, 11 se iZDftd jdfiC&f 80 Hnrvp« velike svečanosti o priliki 650-let-nice švicarske konfederacije. Na Jasi pod to goro J« bfla L avgusta L 1291 sklenjena zveza med kantoni Uzi, Schwytz ki It-wald, a čemer Je bilo atvorjeno Jedro bodoče švicarske zveza. Danes opolnoči se bo pod Ruttlijem prižgal »zvezni ogenj« in bo tej svečanosti prisostvovalo na tisoče Švicarjev, ke že prihajajo iz vseh kotov r velikih trumah. Otroci iz sosedna FeeJisberg so zložili velikansko grmado iz lesa, nabranega v ruttUških gozdovih. O mraku se bo piiarfina okrog te grmade strnila v krogu in ko bo ura bila polnoč, bo grmada zažgana. Ob tem »zveznem ognju« bodo prižgali posebni odposlanci iz vseh švicarskih kantonov svoje bakle in Jih odnesli v domače kraje, kjer bodo Jutri zvečer na vseh koncih in krajih goreli ognji, prižgani pod Ruttlijem, kot simbol ljubezni švicarskega naroda do svobode svoje države. Ameriški poslanik na Islandu Nctt Tork, 1. avgusta, d. Kakor poročajo ameriški Mstl iz Washingtona, je Roosevelt imenoval za prvega ameriškega poslanika na Islandu, ki ga je ameriška vojaka svojevoljno zasedla, bivšega ameriškega poslanika v Grčiji, Lincolna Mac Vea-gha. Amerika je bila doslej zastopana na Islandu samo po generalnem konzulatu. Vojne ladje za vežbanje letalskih posadk New Tork, 1. avg. d. Agencija United Press poroča iz Washingtona, da namerava mornariško ministrstvo zgraditi štiri specialne vojne ladje, ki bodo služile zgolj za vežbanje posadk novih ameriških stra-tosfernih štirimotornih bombnikov. Ladje bodo služile za cilj pri spuščanju bomb iz teh letal. Stroški bodo znašali za vsako ladjo milijon dolarjev. Po velikosti bodo te ladje enake velikim oklopnicam, bodo imele pa samo po 30 do 40 mož posadke. Dve ladji — tarči bosta služili za vežbanje na Atlantiku, dve pa na Tihem oceanu. Gospodarstvo Rastoči pomen Madžarske v proizvodnji nafte II contributo della provincia di Gorizia alla fiera autunnale di Lubiana Mentre fervono i primi preparativi per la grande rassegna fieristica lubianese, la quale per volere del Regime e per il vivo interessamento deli'Alto Commissario Ecc. Grazioli, non avra soluzioni di continuitA, continuano a pervenire le adesioni delle ditte, degli enti, delle provincie italiane. Ecco perchč fin dagli inizi questa mani-festazione che vuol riaffermare le possibi-Uta. della Slovenia e dare nello stesso tempo nelle sue linee generali una prima vi-sione dell'efficenza economica nazionale, acquisisce un suo particolare significato e valore. Questa importanza ha perfettamente compreso l'Ecc. Cavani, che ha disposto perche la provincia di Gorizia aderisca e rechi il suo contributo al successo della fiera di Lubiana. E sarš. quello della terra isontina un contributo di primo piano che servirš. egregiamente ad illustrare at-traverso la produzione nei campi agricolo, commerciale e industriale, le realizzazioni e le conquiste di questi ultimi 20 anni, realizzazioni le conquiste che recano tutte n sigillo di nobiltA del Fascio Littorio. Fra le industrie goriziane che saranno presenti alla fiera va annoverata in primo piano quella della Cementi Isonzo di Šaloma, po-deroso complesso industriale, risorto e po-tenziato nel segno deirautarchia dal Regime, e che denota aneora una volta la vo-lontžl di camminare e di vincere dellTta-liano di Mussolini. La vicina provincia sar& per altro anehe presente, ripetiamo, con i suoi prodotti agricoli, con quelli delTartigianato ehe vanno dai pizzi di Idria, per non oltarne che qualcuno, a quelli del mobilieri di Sal-cano dalla plurisecolare tradizione. La rassegna ehe avrži un carattere di documentazione e della quale torneremo ad interessarci diffusamente, acquisisce per questa ragione nella nuova terra italiana un suo particolare valore. L'esito del per il miglior bozzetto La giuria esaminatrice del concorso dei migliori bozzetti, indetto dali'Alto Commissariato, ha concluso i suoi lavori. La giuria, presieduta da Carlo Tigoli, si č ra-dunata ieri ed ha esaminato attentamente 44 bozzetti presentati da 41 concorrenti. 13 di essi sono stati eselusi perchč 8 non erano stati eseguiti secondo le preserizio-ni e 5 erano composti da piti di 4 colori. Vagliate le opere rimaste il primo pre-mio e stato assegnato aH'uninimitžt al bozzetto cotrassegnato »il tronco« ed inviato all'ufficio della fiera il 25 luglio eol mot-to: »Naš les« (Nostro legno). II 2o pre-mio č andato al N. 21 »spighe di grano con tricolore« inviato alla fiera pure il 25 luglio seorso con il motto »Zrelost« (Ma- concorso della fiera autunnale turitžt). H 3« premio al N. 30 »Spighe di grano«, inviato alla fiera 11 25 luglio eol motto »žito« (grano). Al numero 3 č stato assegnato il 4o premio rappresentante »La fortuna« inviato alla fiera il 23 luglio seorso eol motto »Francesco Robba«. Aperte le buste contenenti i nomi č ri-sultato primo Janez Trpin, Lubiana, Pov-šetova 48; secondo Rudolf Gorjup, Lubiana, Vič št. 71; terzo Ivan Strekelj, Lubiana, Rožna dolina XV-25; quarto Jože Senk, Lubiana, Rakovniška 7. Oltre 11 camerata Tigoli, facevano parte della commissione esaminatrice l'ing. Oli-votto, 11 comm. Poilucci, il dott. Dular, il dott. Mesesnel. Poseben pomen ljubljanskega velesejma Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bodo močno zastopane tudi goriške industrije Ljubljana, 1. avgusta. | V teku so živahne priprave za veliko velesejmsko razstavo v Ljubljani, ki se bo otvorila zaradi prizadevanja Vlade in živega zanimanja Visokega Komisarja Eksc. Graziolija. že prihajajo prijave tvrdk in ustanov iz italijanskih pokrajin, ki bodo sodelovale na ljubljanskem velesejmu. Zaradi tega je pridobila od začetka prireditev poseben pomen in vrednost, saj bo prikazala gospodarsko zmogljivost Slovenije, obenem pa na splošno tudi pregled italijanskega gospodarskega življenja. V polni meri je doumel važnost prireditve Eksc. Gavani, ki je odredil, naj se je udeleži tudi goriška pokrajina, ki naj po svoje prispeva k uspehu ljubljanskega velesejma. Prispevek soške zemlje bo važen, ker bo goriška pokrajina pokazala uspehe in pridobitve v zadnjih 20 letih v poljedelski proizvodnji, v trgovini in industriji. Vse te pridobitve in ustvaritve imajo pečat plemenitosti Litorijskega Fašija Med goriškimi industrijami, ki bodo na velesejmu zastopane, naj omenimo predvsem cementno industrijo Cementi Isonzo di Salona, k: je močno industrijsko podjetje, katero je nastalo in se razvijalo v znamenju avtarkije režima in katero je izraz volje do napredovanja in zmage Mussolini jevih Italijanov. Sosedna pokrajina bo razen tbga zastopana s svojimi poljedelskimi proizvodi, z izdelki idrijskega čipkarstva, da omenjamo samo nekatere, ter s solkanskim pohištvom, ki ima večstoletno tradicijo. Razstava bo dokumentarnega značaja in o njej bomo še obširno poročali, ter bo zaradi tega posebnega pomena v novi italijanski pokrajini. nagradnega tečaja za osnutke letakov jesenskega velesejma Velesejmska žirija za najboljše osnutke velesejmskega plakata je zaključila svoje delo, ki mu je predsedoval šef Tiskovnega urada Visokega Komisariata com. Karlo Tigoli. Sestala se je včeraj in je skrbno pregledala 44 osnutkov, katere je poslalo 41 tekmovalcev. 13 osnutkov je bilo izločenih, 8 osnutkov med njimi ni bilo izvedenih po predpisih, 5 osnutkov pa je bilo narejenih v več ko štirih barvah. Po ocenitvi ostalih del je bila prva nagrada prisojena soglasno osnutku s podpisom »il tronco« in ki je bil poslan velesejmskemu -uradu 25. julija z motom »naš les«. Drugo nagrado je dobil osnutek št. 21 »klasje s trobojnico«, ki je bil poslan velesejmu tudi 25. julija z motom »zrelost«. Tretjo nagrado je dobil osnutek št. 30 »Klasje«, ki je bil poslan 25. julija z motom »Žito«. četrta nagrada je bila prisojena osnutku št. 3 »Sreča«, ki je bil poslan 23. julija z motom »Francesco Robba«. Žirija je odprla priložene ovoje in ugotovila. da je dobil prvo nagrado arh. Janez Trp'n, Ljubljana, Povšetova ulica 48; drugo* nagrado Rudolf Gorjup, Vič 71; tretjo nagrado Ivan Strekelj. Rožna dolina, Cesta XV/25; četrto nagrado pa Jože Šenk, Rakovniška cesta 7. Člani žirije so bili razen com. Tigolija inž. Olivotto, com. Poilucci, dr. Dular ln dr. Mesesnel. V vratah evropskih držav, ki pridobivajo mineralna olje, se je ▼ zadnjih letih Madžarska povzpela na važno mesto. Naglo povečanja madžarske produkcije nafte j« v tesni zvezi z odkritjem bogatih ležišč nafte pri kraju Lispe nedaleč od VeOike Kaniže na levem bregu Drave. Madžarska ai je ho pred svetovno vojno prizadevala odkriti MHHa affce ki m bila izvršena poskusna vrtanja predvsem na Sedmogra-Škom. Lota 1908 ao> prvikrat odkrila v bližini Kljuža izvor zemeljskega pdina, iz česar so sklepali, da morajo biti na tem področju tudi ležišča nafte. Takrat odkriti izvori plina se se danes izkoriščajo, nafte pa niso odkrili. Nadaljnja odkritja so tik pred izbruhom svetovne vojne napravila madžarska oblastva v severna Madžarski pri Egbeliiu, ki danes pripada Slovaški, in v bližini zdravilišča Lipdk na Hrvatskem (plin). Madžarska vlada je že pred svetovno vojno spoznala pomen mineralnega olja in zemskega plina in je že v rudarskem zakonu iz leta 1911 pridržala država izključno pravico izsledovanja in izkoriščanja zemeljskih plinov in vseh bitunui-noznih snovi. Po svetovni vojni je Madžarska izkoriščala dva majhna izvora nafte v kraju Biikkszek v komitatu Heves na desnem bregu zgornjega toka Tise. Izdatnost tega izvora pa ni velika in se sedaj pridobi na tem področju le 4000 do 5000 ten nafte na leto. Upanja, da bo mogoče odkriti obsežnejša ležišča Madžarska zaradi prvotnih neuspehov ni opustila. Ker država sama ni imela na razpolago potrebnih sredstev za raziskovalna in vrtalna dela, ki so vedno tudi zvezana z velikim rizikom, se je madžarska vlada leta 1933 odločila izdati ameriškemu konzorciju koncesijo za raziskovalna in vrtalna dela v zapadnem delu Madžarske. Ta ameriški konzorcij (Eu-rotpean Gas and Electric Co), ki je odkril tudi v bližini Dunaja izvor nafte, je kmalu po pridobitvi koncesije v Mižirui kraja Lispe, 20 km sevemovzhcdno od Nove Kaniže, nedaleč od bivše jugoslovenske meje, odkril prvi bogati izvor nafte. Za izkoriščanje tega izvora je bila v sporazumu z madžarsko državo v letu 1938 ustanovljena posebna družba (Madžarsko-ame-riška industrija olja). Celotno delniško glavnico v višini 14.36 milijona pengov je prevzela imenovana ameriška družba, katere delniška glavnica (1.5 miillijona dolarjev) je od nekdaj v posesti družbe Standard Oil Co. of New Jersev- Madžarska država pa si je v pogedhi pridržala pravico do 15% deleža pri produkciji, in sicer po izberi v pridobljenem olju aLi v denarju. Produkcija na področju Lispe je naglo napredovala, zlasti ker je družba v tem času na vrtala nove izvore in sedaj pridobiva nafto že iz 20 sond. Leta 1938 je znašala produkcija že 40.000 ton, naslednje leto 80.000 ton, lani pa je pridobila samo na tem področju 240.000 ton nafte. Prvo, 17 mesecev trajajočo poslovno dobo, je Madžarsko-ameriška industrija olja d. d. zaključila ob koncu leta 1939 z znatnim čistim dobičkom 4.95 milijona pengov. V tej nekaj manj nego poldrugo leto trajajoči poslovni dobi je torej družba dosegla čisti dobiček v višini 35% vložene glavnice. Od doseženega čistega dobička je družba porabila le 1,436.000 pengov za izplačilo 10% dividende, 3 in pol milijona pa je porabila za povečanje družbene glavnice na 17.86 milijona pengov. Tako je ta ameriška družba poleg dividende zaslužila še toliko, da je lahko vse nove investicije krila iz doseženega dobička in ji ni bilo treba pribaviti za te investicije nobenega novega kapitala. Ta metoda, ki je značilna za udejstvovanje ameriške petrolejske industrije v tujih deželah, je omogočila, da je družba financirala nadaljnje investicije z dobičkom od prodaje pridobljenega olja. Tako so madžarski konzumenti, ki so potrošili olje, plačali Američanom ne samo znatno dividendo, temveč so tudi posredno prispevali za kritje stroškov investicij, ki pa so last ameriške družbe. Vse te okolnosti so privedle madžarsko vlado do tega, da je postala pri oddaji takih koncesij previdnejša. Po novih načelih je letos madžarska vlada sklenila z nemškimi interesenti pogodbo za nadaljnje iz-sledovanje na drugem področju države. Letos v februarju je bila sklenjena med madžarsko vlado in skupino pod vodstvom družbe Wintershall A. G. v Kasselu pogodbo, po kateri je dobila ta nemška skupina na področju 18.500 km2 koncesijo za izsledovanje in pridobivanje nafte in zem-skega plina. Koncesijsko področje je v južnem delu Madžarske vzhodno od področja, ki pripada ameriški družbi; sega pa na severu do Kečkemeta in na vzhodu do Velikega Varadina ob bivši madžarsko-ru-munski meji. Ta nemški konzorcij, v katerem so družbe Deutsche Petroleum A. G., »Ehverat« in Preussische Bergwerks-und Hutten A. G., se je zavezala, da bo odstopila madžarski državi 15% pridobljene nafte in 12% pridobljenega plina in izvažala olje šele tedai, če bi produkcija presegala domačo potrebo. Država si je pridržala tudi pravico odločati glede prodajne cene za pridobljeno olje. Koncesijske pravice bo izkoriščala na Madžarskem posebna družba, ki je bila le dni vpisana v budimpeštanski trgovinski register pod firmo Nemško*-madžarska industrija za mineralno olje, družba z o. z. Nemška skupina se je zavezala, da bo investirala najmanj 4 milijone pengov za po-izkusna vrtanja in da bo po tretjem letu na vrtal a vsako leto po 3000 m sond. Nemški strokovnjaki računajo, da bo mogoče odkriti na tem področju bogata ležišča mineralnega olja. seveda v znatni globini 2000 do 3000 m. Zato bodo investicije verjetno se znatno presegale predvideni znesek. Glede kakovosti mineralnega olja, ki se sedaj pridobiva na Madžarskem, je omeniti, da ims nafta, ki &e pridobiva na področju kraja Lispe, 24% lahkega bencina, 3% težkega bencina, 28% petroleja, 12% Dieselovega olja in 33% kurilnega olja. medtem ko i.ma nafta, ki se pridobiva v omenjenem kraju Biikksizek le 8% lahkega bencina, 9% težkega bencina, 15% petroleja, 28% Dieselovega olja in 40% kurilnega olja. Nafta, ki se pridobiva v oko-1 lišu Lispe, se piredela v največji madžar- ski rafineriji v Ahnasifuzito ob EHm&vu, ki pripada družbi Vacuum Oil Co in dolom« v Shellovi rafineriji v Sepelu pri Budimpešti. Ameriška družba, ki izkorišča izvore v Lispi, je takoj zgradila 30 km dolg cevovod od Lispe do kolodvora v Veliki Kaniži, od koder se sedaj nafta prevaža po železnici. Sedaj pa gradijo 230 lan dolg cevovod od rafinerije Aknasfiizito v Budimpešto Od tega cevovoda so 90 km že dovršili. V bližini Blatnega jezera je tudi že zgrajena prva postaja sesalk za cevovod. Prav tam je madžarska država že pred leti zgradila prvo poizkusno napravo (s kapaciteto letnih 20.000 ton), v kateri se na podlagi cracking-procesa pridobivajo iz težkih olj lahka cilja. Po sklenitvi pogodbe z Nemčijo namerava madžarska vlada posvetiti predelavi nafte še večjo pozornost. Gospodarske vesti = Občni zbor Zveze industrij cev. V četrtek 14. avgusta t L bo ob 10. uri dopoldne v mali sejni dvorani Trgovinsko-in-dustrijske zbornice v Ljubljani redna skupščina Zveze industrijcev. = Minimum za obleko v Franciji. V zvezi z uvedbo oblačilne karte je francoska vlada izdala tudi predpise o minimalnem številu obleke, ki se vsakemu prizna. Kdor nima v seznamu določenega števila obleke, lahko dobi naKaznico za nabavo nove obleke proti oddaji stare obleke. Po teh določbah sme vsak moški imeti 2 obleki, 1 pulover, 1 par rokavic, 3 srajce, 3 nočne srajce ali pižame, 2 para spodnjih hlač, 2 maji, 6 parov nogavic, 6 robcev, 1 dežni plašč in 1 zimski plašč. Za ženske pa je določen naslednji minimum: 2 obleki, 2 predpasnika, 1 pulover, 1 dežni plašč, 2 para rokavic, 1 volneni plašč, 3 dnevne srajce, 3 kombineže, 3 hlačke, 2 nočni srajci, 6 parov nogavic in 6 robcev. Kot normalno stanje gospodinjskega perila je določeno za osebo: dvojno posteljno perilo, 3 brisače, 3 kuhinjske brisače, 3 krpe za snaženje itd. Poleg tega so izdani posebni predpisi za delovno obleko. Kdor nima gori označenega minimuma, lahko zahteva nakaznico za dotično oblačilo, ki mu manjka. V ostalem pa velja še v naprej določba, da lahko kupi vsakdo brez izkoriščanja oblačilne karte novo obleko, če odda dve stari, odnosno se mu računa polovično število točk oblačilne karte, če pri nakupu nove obleke odda eno staro obleko. Esercenti puniti Le squadre annonarie della R. Questura, incaricate della vigilanza annonaria, nei giorni seorsi hanno dichiarato in contrav-vensione i seguenti esercenti perche non avevano esposto il listino dei prezzi: Mesec Giuseppe, trattoria, Rožna dolina XIX-2; Prepeluh Maria, trattoria, Hradeckega 76; Torkar Antonia, coloniali, Ob zeleni jami 19; Kregar Maria, frutta e verdure, Bohoričeva 28; Soklič Matteo, trattoria, Pred konjušnico 4; Jere Francesca, trattoria, Streliška 10. I predetti sono stati puniti con l'ammenda. Inoltre, i seguenti esercenti sono stati denunziati all'autoritli giudiziaria per abu-siva maggiorazione dei prezzi: Praprotnik Maria, frutta e verdure, Cesta na Loko 19; Levičar Giovanni, Centralna vinarna, Frankopanska 9; Schweiger Flori jan, »Malina«, Frankopanska 9; Močnik Francesco, »Malina«, Frankopanska 9; Debevc Giusino, trattoria, Čopova 10; Novak An-na, latteria, Tržaška 11; Ukmar Mirko, trattoria, Vegova 2; Klešnik Giovanni, trattoria, Središka 12; Mesojedec Matteo, agricoltore, Predole 16; Trobec Luigia, trattoria, Podutiška 40; Grabelšek Francesco, trattoria, Sv. Petra 76; Jane Rodol-fo, salumeria, židovska 1. Nei confronti, invece, dell'esercente Dolničar Giovanni, con macelleria in via Janševa 2, oltre alla denunzia all'autorita giudiziaria l'Ecc. VAlto Commissario ha disposto la sospensione della sua attivita e la chiusura dell'esercizio per un periodo di 10 giorni. E fatto obbligo al predetto di corrispondere i salari al personale di-pendente per tutta la durata della chiusura. Kaznovani trgovci in obrtniki Ljubljana, 1. avgusta. Patrole Kr. Kvesture, ki nadzorujejo trg, so v preteklih dneh ugotovile prekrške obstoječih odredb po sledečih trgovcih, ki niso na vidnem mestu izobesili cenikov: 1. Mesec Josip, gostilna, Rožna dolina XIX-II. 2. Prepeluh Marija, gostilna, Radeckega št. 76. 3. Torkar Antonija, trgovina ob Zeleni jami 19. 4. Kregar Marija, prodajalna sadja ln zelenjave, Bohoričeva 28. 5. Soklič Matej, gostilna, Pred Konjušnico 4. 6. Jere Frančiška, gostilna, Streliška 10. Imenovani so bili kaznovani na plačilo globe. Sledeči obrtniki in trgovci so bili ovadeni sodišču zaradi navijanja cen: 1. Praprotnik Marija, prodajalna sadja in zelenjave, Cesta na Loko 19, 2. Levičar Ivan, centralna vinarna, Frankopanska 9, 3. švajgar Florijan, Malina, Frankopanska 9, 4. Močnik Franc, Malina, Frankopanska 9, 5. Debevc Josip, gostilna, Čopova 10, 6. Novak Ana, mlekarna. Tržaška 11, 7. Ukmar Mirko, gostilna, Vegova 2, 8. Klešnik Ivan, gostilna, Središka 12, 9. Mesojedec Matej, sadjerejec, Predole 16, 10. Trobec Lujiza, gostilna, Podutiška 40, 11, Grabelšek Franc, gostilna, Sv. Petra c. 76, 12. Jane Rudolf, delikatesna trgovina, židovska 1. Glede mesarja Ivana Dolničarja z mesarijo v Janševi 2, ki je bil ovaden sodišču, je Eksc. Visoki Komisar odredil ukinitev obratovanja in zatvoritev obrata za 10 dni. Imenovani je dolžan izplačati plače osebju za ves čas zatvoritve. Izpuščeni grški ujetniki Solun, 1. avg. s. Nemške vojaške oblasti so izpustile iz ujetništva 300 Grkov, ki so bili ujeti na Kreti Obnova Beograda stalno Ruševine venomer odstranjujejo in gradijo nove hiše - Kakor smo poročali, j« v Beogradu spet uvedeno obsedno stanje in se nedovoljena posest orožja kaznuje s smrtjo. Nemška zasedbena oblastva sc prišla na sled posameznim skupinam in so začela najstrožje zatirati tak pokret Kakor poroča madžarski tiskovni urad. je bilo v Beogradu pretekli ponedeljek ustreljenih 122 Zidov m komunistov, drugod po Srbiji pa je bilo ustreljenih še 12 drugih prebivalcev, pri katerih so našli orožje. Kljub obsednemu stanju pa seveda obnovitvena dela tečejo dalje. Poročevalec dnevnika »Kolnische Zeitung« takole opisuje sedanje življenje v Beogradu: Kdor ni videl Beograda v zadnjih petih tednih, ga ne more prepoznati. Ruševine so večjidel odstranjene v posameznih ulicah se že spet vidijo nove zgradbe. Po sedanjih načrtih bo to aili ono porušeno javno poslopje po obnovi lepše, kakor je bilo prej. Stavbeniki v Beogradu so prej precej grešili. Te napake bodo izboljšane pri široko zasnovani obnovi Beograda. Kar ne spada ▼ bodočo cestno sliko, mora biti odrezano. Prej s starimi in rovi mi zgradbami pomešani. neenotni Gledališki trg je zdaj prostran četverokotnik. Odstranili so ruševine dveh enonadstropnih blokov, ki jih je razrušil letalski napad. Vojačka uprava je dala za izoblikovanje Gledalskega trga napravi n načrt po modernih mestnih gradbenih načelih in po tem načrtu bo tudi pre-zidano dosedanje gledališče, ki je postalo žrtev požara ob napadu Beograd torej zdaj Se daleč ni videti tako porušen kakor pred dvema mesecema. Kar spominja na 6. april, tega ljudje ne vidijo več in gredo slepo mimo. Življenje je postalo spet norma*nc. dasiprav se je marsikaj izpremenilo. Nikoli ni bilo v Beogradu toliko gostiln in kavarn, kakor letošnje vojno poletje. Gostilne so ves dan izvrstno obiskane. Na Terazijah in na Aleksandrovi cesti, da imenujemo samo en del v središču, stoje mrzice v dolgih vrstah na pločnikih in so zasedene, pa naj prideš mimo dopoldne ali popoldne. Ljudje srebajo čaše piva ali turško kavo, zvečer pa ne dobiš praznega mesta. Beograjsko ljudstvo torej spet živi ki — na zunaj —niti ne preslabo. Nekateri imajo mnogo časa in morda tudi ie dovolj denarja za brezdelno življenje Zadnje dni se je izplačalo obiskati banke in menjalnice. Komisar gospodarskega ministrstva je objavili razglas, da se jugoslovanski bankovci po 500 in 100 din za- Nacionalna zaščita materinstva in otrok V zadnji nedeljski številki »Jutra« smo navedli nekaj suhih, a prepričljivih podatkov o žrtvovanju mater, ki v teh pretresljivih časM poklanjajo na oltar domovine novo pokoljenje. Navedli smo, kako nekatere države, v prvi vrsti Italija, moralno in gmotno z nagradami skrbe za socialno šibke, a po potomstvu številne družine. Danes prinašamo kratek pogled v nacionalno zaščito materinstva in otrok v Italiji, ki v tem pogledu prednjači na svetu. Odkar je v Italiji prevzel oblast fašizem, si je za ohranitev rase zastavil za cilj pobijanja slabotnosti in umrljivosti otrok. Zlasti je spoznal, da je treba pri socialni pomoči, ki se nudi materam in otrokom, delovati proti vsem možnostim obolenj, že leta 1925. je bila zato s posebnim zakonom ustanovljena Nacionalna zaščita materinstva in otrok s sedežem v Rimu. Po svoji zelo razširjeni in razpredeni organizaciji je s pomočjo pokrajinskih društev in patronatnih odborov v stanju storiti vse, kar je potrebno za pomoč in zaščito mater med nosečnostjo, ob in po porodu ter v času dojenja, za nego dojenčkov, telesno in moralno oskrbovanje otrok v predšolski dobi, za zaščito in pomoč nezakonski deci in najdenčkom ter anormal-nim, zanemarjenim in kriminalnim mladoletnim. Tako se uvršča fašistična zakonodaja glede zaščite materinstva na čelo držav, ki so na tem posebnem področju najbolj napredne. Spomnimo le na materinsko zavarovanje, ki ima namen preskrbeti denarni prispevek zavarovankam ob naravnem ali predčasnem porodu, pa tudi pri zdravniško utemeljenem splavu. To zavarovanje je obvezno za vse osebe ženskega spola, ki so dopolnile petnajsto in niso še prekoračile petdesetega leta starosti, če so zaposlene in odvisne od delodajalcev. Tudi primeri neobveznega zavarovanja so v za- konu do potankosti predvideni. Od leta 1923. do 1935. je zavod izplačal nad 530.000 materinskih podpor. Da bi spoznali resnično in pravo skrbstvo, ki ga opravlja zavod za zaščito mater in otrok, moramo podčrtati, da je njegovo delo izhajalo tudi iz težnje, pomagati takšnim delavskim družinam, ki so zaradi trenutne nezaposlenosti poglavarja družine ali druge podobne nezgode v taki ne-priliki, da ne morejo ženi, ki je noseča, na porodu ali v porodni postelji, nuditi takšno neobhodno nego, da bi bil otrok, ki pride na svet, zavarovan pred vsemi smrtnimi nevarnostmi in da bi ostal zdrav, močan in odporen. Potrebno je preprečiti, da bi bila mati in otrok, ko se bliža porod, ali je že mimo in sta v razdobju, ki je zanju zelo kočljivo, izpostavljena škodljivim posledicam slabih in usmiljenja vrednih razmer. Skoraj vedno se zgodi, da mora otrok, ki je v tem času trpel, nositi kvarne posledice vse življenje, ker je bil njegov telesni in duševni razvoj nepopravljivo oškodovan, tako da stopa potem v življenje pod škodljivimi pogoji. Prihodnjič bomo poročali, na kak način zasleduje Nacionalna zaščita materinstva in otrok svoj namen, ki v ostalem nikakor ni zasnovan na golo hranitev in zaščito rase, marveč po najboljših močeh podpira vladno politiko porasta prebivalstva Kočevje med bujnim zelenjem Vsak prostor izkoriščen za vrt — Mikavni izleti Kakšen bo novi most pri Zalogu RHznji prebivalci bodo poslej rešeni vsakoletnih poplav Kočevje, 1. avgusta. Izredno lepo, vroče poletno vreme, ki je pospešilo zoritev žita. se je zadnji ponedeljek spremenilo. Kratkim nalivom je sledil dva dni trajen dež, ki je hitro pometel s soparico in s prahom kočevskih ulic. Bližnji hribi so se zavili v gosto meglo in skoraj osušena struga Rinže se je napolnila. Voda je močno narasla. Ker zori pri nas žito zavoljo bolj višinskega podnebja skoraj za dva tedna pozneje, kakor v ostalih krajih pokrajine, že težko pričakujemo novega solnca, da požanjemo žitarice, ki so letos bogato obrodile. Prav zadovoljiv pridelek obetajo tudi krompir, fižol, zelje in razna povrtnina. Kar veselo je videti, kako skrbno je letos obdelan vsak Košček zemlje v mestu ln v neposredni okolici. Poprej razni zanemarjeni kotički in »stavbišča« so zdaj pokriti z bujno cvetočo krompirjevko in fižolovko. Naravne lepote kočevske deželice so znane daleč na okrog. Število letoviščar-jev v Kočevju, Mozlju, Kočevski Reki in pod znamenito Krempo ležečim Borovcem Novo mesto, 1. avgusta Dolenjska stran že dalje časa ni bila deležna blagodejnega dežja in zemlja se ježe skoraj popolnoma osušila, kar ie že začelo vplivati kvarno na rast poljskih sadežev. Končno se je v noči od preteklega ponedeljka na torek nebo usmililo in posla i o toliko dežja, da so se poživile rastline ;n tudi rastoči krompir je bil dovolj namo čen. Tudi oni, ki prej zaradi suše in pre-suhe zemlje niso mogli ora t i, da bi posejali še zadnjo ajdo, za katoro je bil že skrajni čas, so po dežju to delo lahko opravili, tako da je zdaj že vsa ajda v zemlji. K-i-kor je bil pretekli torek primeren za oranje in setev, tako je v sredo dež že spet oviral delo na polju. Zlasti proti večeru se je nebo na gosto prevleklo z deževnimi Novo mesto, 1. avg. Poslednja leta je bilo kulturno življenje v Novem mestu mrtvo, da si Novo mesto nikakor ni zaslužilo ponosnega naziva dolenjske metropole. V današnjih dneh pa, ko predstavlja Dolenjsko edino kulturno zaledje Ljubljane in je Novo mesto postalo drugo največje in glavno mesto pokrajine, je nujno potrebno, da prevzame tudi v kulturnem pogledu vo- je letos sicer dokaj manjše kakor lansko poletje, zato pa si meščani privoščijo ob nedeljah izlete v bližnjo in daljno okolico. Za manj podjetne je privlačna točka Rožni studenec v bližini vznožja Vršiča ležeče prijazne in čiste vasice Mahovnika. Bolj planinsko nadahnjeni izletniki pa jo mahnejo navadno že ob sobotnih popoldnevih na Fridrihštajn, da prenočijo v eni izmed dokaj udobno urejenih lovskih koč ter v krasoti nedeljskega jutra obiščejo številne večje in manjše podzemske jame. od katerih slovi zlasti »Ledena jama«. Ob takih izletih se tudi ni treba bati rjavega godrnjača medveda, ker je postal bolj redek, a če ga že srečaš, se ti spoštljivo izogne in jo mahne v goščavo. — S primernim prigrizkom založen utegneš obiskati ob nedeljah po 1 do 4 km od mesta oddaljene lepe bele vasice: Dolgo vas, Livold, Šaikovas, Cvišlarje in Staro cerkev, kjer postrežejo priiazni gostilničarji z maverlenskim cvičkom, dal-matincem, pa tudi z izbrano kapljico italijanskih južnih krajev. oblaki ter je začelo liti z vso silo. Dež je padal vso nr.č, tako da je zemlja že preveč namočena in si dolenjski kmet snet želi lepega in toplega vremena, ki je za poljske sadeže v tem času nujno potrebno. Izdaten dež bo po nastopu toplih dni pospešil rast in dozorevanje poljskih rastlin in pripomogel k dobro obetajoči letini. Dež je pa najbrž izpral dobro medečo hojo in smreko, kjer so čebele pridno nabirale sladko sifrd in je s tem najbrže pre-jenjala tudi dobra čebelna paša. ki pa jo bo kmalu nadomestila ajdova paša, od katere zlasti letos, ko so povsod sejali več ajde, pričakuje dolenjski čebelar še izdatnega pr de'ka medu, če bo vreme pripustilo dovolj izkoristiti ajdovo cvetje. stvo in da postane res središče vs^ga kulturnega življenja na Dolenjskem. Ze kratek pregled lanske kulturne žetve dokazuje, da je kila prav pičla. Oba novomeška gledališka odra sta sicer vprizo-rila nekoliko veseloiger, od katerih pa sta edino Benedettijeva »Rdeče rože« in Schu-rekova »Pesem s "este« v vseh io*ledih ustrezali, dočim je večina ^staiih prireditev imela pr^v plehko vsebino in tudi napreduje Gledališki trg preurejen menjavajo za srbske dinarje. Organizacija je btta vzorno izvedena. Ni se biLo treba ljudem nastavljati, poskrbljeno je billo za dovolj šakerjev, da nikjer n* bilo zastan-ka. Beograjčani so zamenjali prav znatne zneske. Značilno je bilo, da je marsikateri iz siromašnih slojev zapustil menjalnico s precejšnjim zavojčkom tisočakov. Ali so bila to prihranki, ali pa je za to poskrbela useda? Ob letalskem napadu so pač lačni begunci ponujali po 500 din za hleb kruha in obupan ci, ki so hoteli ubežati, so ponujali taksijem tudi po 50.000 din, samo da pridejo iz mesta. Tako si človek lahko približno zamisli, zakaj imajo posamezni denar, da posedajo po gostiln i cah. Ni lahko opisati duševno stanje srbskega naroda po porazu S samim žalovanjem nad porazom še ni vse odpravljeno. Srbski narod žaluje za svojo kosovsko slavo. Inteligentni in odločujoči sloji neizrekljivo trpe zavoljo tega Nekateri izmed njih trdijo, da so slutili nesrečo približevati se kakor drveči vlak, vendar se režimu niso mogli upreti. Ljudstvo pa gre preko vseh skrbi. Poročevalec pravi v zaključnem odstavku, da nemška uprava nikjer direktno ne posega v poslovanje, marveč da vodijo upravo vladni komisarji nemška oblast pa bdi nad vsem. Lakote ne trpi nihče. uprizoritve same niso bile na kakovostni višini Se redkejša so bila predavanja; med njimi je bilo najpomembnejše predavanje urednika g. Božidarja Borka o današnji Turčiji. V glasbenem pogledu pa je edino pomnoženi novoma-e vam za to prijaznost oddolžila na isti način!« Med šlezko vo no je prihitel mlad poročnik z nujnim sporočilom v glavni stan in vpraš'*: razburjeno: »Kje je Seydlitz*>« Neki polkovnik ga je pokaral: »Vaše vprašanje nima posebne spoštlJi-ve oblike, gospod poročnik! Mirno bi lahko rekli: general Seydlitz!« »Oprostite.« je odvrni' poročnik prisebno, »saj ne rečemo general Wallenstein ali general Hanibal!« Ljubljana, 1. avgusta Kakor je »Jutro« pred nekaj dnevi že poročalo, je začelo stavbno podjetje Mia-son iz Ljubljane graditi novi most čez Ljubljanico pri Zalogu. Za našo pokrajino bo nova naprava velikega pomena, saj je bil dosedanji leseni most na tem mesta nezadosten. Dolg je bil 57 m, širok 4 m in je prenesel komaj dve toni teže vozovnega prometa. Poleg tega pa ga je narasla Ljubljanica večkrat preplavila do 60 cm visoko, da je bil za lep čas v letu popolnoma neuporaben. Z o žirom na vse to, <*o se naše oblasti odločile zgraditi nov, sodoben most, ki bo ustrezal vsem zahtevam našega časa. Gradnja novega mostu ima celo vrsto zanimivosti. Zdaj so sicer morali vsa dela za nekaj dni prekiniti, ker so vode zara.li poslednjega deževja močno narasle. Predvsem bo treba zgraditi začasen most, ki bo dolg 70 m in bo dokončan, če bo vre me ugodno, v osmih dneh. Nato bodo za čeli graditi na vsaki strani po en betonsiri opornik, v strugi pa bosta še dva betonska opornika. Desni oporni steber bo stal v plitvi vodi in ne bo zahteval pri nizkem stanju vode posebnega dela. Znatno težja bo gradnja levega opornega stebra, ki bo Ljubljana, 1. avgusta. V zadnjem času so bila dovršena zadnja urejevalna, odnosno popravljalna dela na zgodovinskem rimskem zidu na Mirju. Kakor je meščanom brez dvoma še živo v spominu, so se regulacijska dela na tem romantičnem delu Ljubljane vlekla dolga leta, kajti pri restavriranju zgodovinskih spomenikov in njihovemu odkopavanju je potrebno mnogo opreznejše in zamudno delo, ko pri gradnji navadne sodobne hiše. Poleg tega pa so povzročile znatne zamude tudi znane piramide na Mirju, ki so se ob vsakem količkaj slabšem vremenu — dežju ali vetru — rušile in jih je bilo treba zmerom znova popravljati. Danes pa je rimski zid dobil svoje končno lice na vsej dolžini od Gorupove ceste do Snežniške ulice. Urejen je tako, da se na njem spajata naše stoletje in siva davnina. Na njegovi čelni strani je idilično Mirje s svojimi lepimi, najsodobnejšimi vilami in lepo urejenimi hodniki za pešce in pravkar tlakovanim cestiščem. Ob zidu stoji vrsta lepih, košatih nasadov, ki so bili posajeni pred leti in že dajejo prijeten hlad in senco v vročih poletnih dnevih. Med njimi, tik ob zidu, se skrivajo sodobne klopi z betonskimi podstavki in iz trpežnega lesa, da morejo kljubovati tudi slabemu vremenu. Okrog njih je bujno pognala zelena trava, ki daje vsej okolici posebno svežino. Površen sprehajalec Mir-ja tu še ničesar posebnega ne opazi. Le pod umetniško izielano in z železnimi vrati zaprto arkado, je videti nekaj zgo- Ljubljana, 1. avgusta. V prelepi bližnji ljubljanski okolici ob graščini Bokalce je mestna uprava že pred nekaj leti kupila 400.000 kv. m sveta z namenom, da na tem zemljišču sezida nove najpotrebnejše socialne zavode, Mestna hranilnica ljubljanska je pa ob svojih jubilejih za novo zavetišče za onemogle naklonila 10 milijonov din. Nemirni časi so izplačevanje tega darila sicer zavlekli, zato pa moramo Mestno hranilnico ljubljansko še posebej pohvaliti, da se ji je navzlic težkim časom sedaj vendar posrečilo zadevo urediti tako, da je mestni tehnični oddelek že danes lahko razpisal licitacijo za zidarska, težaška, železobeton-ska, tesarska in kleparska dela v skrajšanem roku vsaj za prvo etapo velikih poslopij novega Doma onemoglih na Bo-kalcah. Ker je treba ponudbe vložiti do 14. t. m., bo mogoče s pripravami za zidanje začeti že kraj tega meseca, če ne nastopijo kake nepričakovane ovire. Ljubljančani in tudi podeželani se še dobro spominjajo razstave v Jakopičevem paviljonu, ki je prav nazorno pokazala uspehe natečaja za nameravani Dom onemoglih na Bokalcah. Udeležba naših arhitektov, predvsem pa njih mlajša generacija, ki je izšla iz tehnične fakultete naše univerze, je bila pri natečaju prav velika in tudi častna za vso slovensko kulturo, saj je prav ta razstava pokazala izredno velik napredek naše arhitekture, ter dokazala, da so naši arhitekti kos tudi največjim in najtežjim nalogam sodobnega stavbarstva. Po dolgotrajnih študijah razsodišča in po še nadaljnjih pretehtavanjih mestnega tehničnega oddelka ter v odborih mestnega sveta, ki se jih to vprašanje tiče. je načrte za novi Dom onemoglih napravil inž. arh. Edvard Ravnikar. V glavnem bo novi Dom onemoglih stal na prostoru, kjer je hila drevesnica Kmetijske družbe, torej na višini sredi sadovnjakov in vrtov sredi senčnih sprehajališč po gajih in gozdovih s prekrasnim razgledom čez Barje, proti Ljubljani ter proti severu na planine. Zidanje je razdeljeno na tri stopnje, saj bo popolnoma dozidani zavod za onemogle imel dva dolga glavna trakta v smeri od severa proti jugu za oskrbovance, vmes pa še zvezni trakt s kuhinjo in z veliko kapelo, ki bo pa tako urejena, da se bo kapela sama dala popolnoma ločiti od velike dvorane za prireditve, kakor za kino, koncerte, predavanja ter druga, starim in onemoglim ljudem potrebna razvedrila, ki jim bodo kraišala čas predvsem pozimi m ob slabem vremenu. Oba glavna trakta bosta s kletjo imela 4 nadstropja, zvezni trakt pa bo enonadstropen. Razpisana so dela za prvo stopnjo, torej za poslopje, kjer bo prav udobno stanovalo in živelo 250 onemoglih oskrbovancev mestr.e občine ljubljanske. Mestni socialni oddelek bo torej lahko v novi zavod na Bokalce iz sedanjega prenapolnjenega Za- stal ravno tam, kjer Je Ljubljanica najgloblja. Voda je tu skoraj zmerom okrog 3 m globoka, zato bo mogoče graditi le pri nizkem stanju. Novi most bo dolg 65 in širok v celoti 8 m, torej znatno večji od starega. Cestišče samo bo široko 6 ni in tlakovano z granitnimi kockami v višini 8 cm. Na vsaki strani bo po en šir »K hodnik za pešce, po vsej verjetnosti iz asfalta. Predvidena je železna ograja. Novi most bo zelo močan ln bo prenesel obtežbo vozovnega prometa za celih 18 ton. Čezenj bo mogel tuli težki parni valjar. Glede na osebni promet bo prenesel obtežbo 450 kg na kvadratni meter. Razumljivo, da bo popolnoma varen tudi pred še tako velikimi poplavami. Od dosedanjega bo namreč kar za 2.20 m višji. Zaradi novega mostu bo treba preložiti in znatno dvigniti bivšo banovinsko ce3to. Na ta način bodo preprečene tudi poplave cest, ki so se doslej vrstile po vsakem večjem deževju, ker so bile ceste nizke zaradi nizkega starega mostu. Voda se je doslej razlila po vsej okolici precej na daleč, po gradnji novega mostu pa bo mogoča ureditev bregov Ljubljanice. Tako bodo dobili ondotni prebivalci poleg težko pričakovanega novega mostu še jamstvo, da bodo varni pred vsakoletnimi poplavami. dovinskih izkopanin, ki zgovorno opozarjajo nase in na davno pretekli čas. šele pod piramido za stavbami tehnične fakultete se človeku zazdi, da je stopil za več stoletij v preteklost. Za srednjo tehnično šolo je speljana na obzidje lepa pot, okrog in okrog pa so raztreseni vsakovrstni stebri in druge posebnosti tiste dobe. Tudi na nasprotni strani vodi lepa pot na vrh zidu. Na obeh straneh so postavljene med zelenjem lepe klopi. Ves zii je na gosto obrasel s travo. Pred klopjo vrh obzidja na desni strani, proti Snežniški ulici, je velika okrogla miza iz rezanega kamna, glavni in stranski podstavki pa so iz starih izkopanin. Piramida je dobila okolici primeren vrh. Spodnji del je iz starega kamna, srednji posejan z zeleno travo, vrh pa je kamenit in se zožuje v obliki stopnic. Piramida ;e zdaj bolj odporna pred vremenskimi ne-prilikami, obenem pa tudi bolj v skladu z okolico. Pogled z obzidja je v poletnih večerih posebno slikovit. Kot osamljen otok stoji spomenik davne in slavne preteklosti med sedanjostjo, ki ga ko valovi obliva <-d vseh strani. Na zgornji strani srednja tehnična šola in nove palače univerze — pod njimi številne izpkopanine, arkade in druga znamenja preteklosti, na Mirju pa mirne vile. Na obzidju samem med cvetočo naravo klije neskaljena ljubezen mladim srcem, na istem mestu, kjer so nekoč stari vojščaki z orožjem v roki branili mesto pred sovražniki... vetišča za onemogle v Japljevi ulici v to prvo poslopje preselil vse krepkejše oskrbovance, ker bodo bolehni in tako onemogli, da morajo z večme polegati, še nadalje ostali v zavetišču v Japljevi ulici. Najbrž še ta mesec bo torej najugodnejši ponudnik začel s pripravami za zi-rianje prvega trakta za onemogle in tudi za trakt s kuhinjo in upravo ter veliko jedilnico, ki bo pozneje preurejena v dnevne prostore, kjer bodo varovanci prebili dneve ob slabem vremenu. Kakor rečeno, bo prvi glavni trakt s kletnimi prostori imel 4 nadstropja. Pod zemljo bodo kleti, shrambe in centralna kurjava, nad zemljo pa sobe s po 2 posteljama za zakonske pare, ki so jih doslej zaradi pomanjkanja prostora v starem zavodu morali ločiti. Vse druge sobe bodo pa imele po 6 postelj, vendar je konstrukcija taka, da se bo vsaka teh sob lahko predeliia v dve sobi s po 3 posteljami, če bi se pokazalo, da je v eni velik sooi C postelj preveč. Vse te spalnice bodo imele poživljajoče jutranje sonce, čez dan se do-do varovanci radi greli na popoldanskem soncu v dnevnih prostorih. Na zahodni strani poslopja bodo namreč zelo široki ► hodniki razdeljeni na niše z mizami in klopmi, kjer bodo oskrbovanci preživljali hladne In deževne dneve s kramljanjem in obujanjem spominov ter z raznovrstnimi igrami v majhnih skupinah. Vsako nadstropje bo imelo tudi svojo čajno kuhinjo za kuhanje čaja, pogrevanje kofetka in podobno, kar je zlasti priletnim ženicam večkrat na dan potrebno. Ob lepem, toplem vremenu bodo pa oskrbovanci na sprehodu po sadovnjakih in vrtovih, da jim ne bo nikdar dolgčas, bolj krepki in podjetni se bodo sprehajali po velikih hostah in gozdovih. Na velikih dvoriščih bodo v zavetju pred vetrovi uživali toplo sonce, o vročini pa posedali v senci. Mestni tehnični oddelek je prepričan, da bo prva stopnja Doma onemoglih že letos pod streho, če bo šlo vse po sreči. Prihodnjo jesen se bodo pa oskrbovanci morda že lahko selili v svoje novo domovanje na Bokalcah, kjer jim bo po trpljenju in razočaranjih življenja podaljšana vsaj mirna in brezskrbna starost na dobrem zraku in poživljajočem soncu z udobjem in krat-kočasjem. Omejitev zborovalne svobode v Mehiki Mexico, 1. avgusta, d. Predsednik mehiške vlade se je s posebno okrožnico obrnil na notranjega ministra, na vojnega ministra ter na guvernerja posameznih pokrajin, pozivajoč jih, naj prepovedo vsa zborovanja in manifestacije, ako zanje ni bilo izdano dovoljenje vlade. S tem naj bi se preprečili zmerom pogosteje se ponavljajoči incidenti med političnimi nasprotniki, ki so zlasti v notranjih pokrajinah dosegli že nedopustno velik obseg. Zemlja se je dovolj napila Po večdnevnem deževju imamo spet nekaj solnca Več stikov med Ljubljano in Dolenjci! Zastalo kulturno življenje je treba takoj poživiti Na urejenem rimskem zidu Dom onemoglih na Bokakali Prvo poslopje novega mestnega socialnega zavoda bo že letos pod streho Elektronski mikroskop Pri predelavi naravnega in umetnega kavčuka dodajajo določene snovi, med njimi kot eno najvažnejših saje. V Nemčiji so uporabljali v ta namen neko vrsto saj, ki so jo morah uvažati in vse je kazalo, da more samo ta vrsta dati kavčuku tiste lastnosti, ki so potrebne na primer za izdelavo trpežnega avtomobilskega obroča. Tudi znanost se spočetka o tej stvari ni mogla določneje izraziti, ni mogla povedati, zakaj domače saje niso uporabne za takšne namene, kajti niti pod najboljšim svetlobnim mikroskopom ni bilo videti kakšne posebne razlike med domačimi in uvoženimi sajami. Toda pred nekoliko leti so v Zavodu cesarja Viljema v Berlinu z elektronskim mikroskopom napravili z dosti večjo povečavo, kakor je bila dotlej mogoča, posnetke sajnih delcev, ki so odkrili vse podrobnosti njihove strukture. Tedaj je bilo mogoče razne vrste sajnih delcev primerjati med seboj in ugotoviti vse vidne razlike. Ko je pa znanost te razlike ugotovila ter odkrila, kako so ustvarjene snovi, ki jih praksa potrebuje, ji je bila dana že možnost, da prične te snovi izdelovati. In tako razpolaga nemška industrija danes z zadostnimi količinami saj, ki ne zaostajajo prav nič za najboljšimi vrstami, kakršne so prej uvažali. Ta podrobnost nam kaže, kako pomemben je ta izum, ki se imenuje elektronski mikroskop, izum, ki je šele pred sedmimi leti uspel dvema mladima učenjakoma in ki so ga medtem izpopolnili do čudovite popolnosti. Najstarejši model elektronskega mikroskopa uklanja in zbira elektronske žarke, ki nastajajo v posebni cevi, z elektromagnetskimi polji ter jih uporablja za upodabljanje in povečavanje objektov, ki jih hočejo raziskati. Novi, eflektrostat-ski elektronski mikroskop pa ne uporablja elektromagnetskih »leč«, temveč električna polja, kakršna nastajajo med dvema z elektriko nabitima poloma. Povečave s takšnim elektronskim mikroskopom nam kažejo bakterije potem kot prave velikanke, z njim nam je mogoče spoznati doslej nevidne viruse in celo več je molekule. 2e pri lO.OOOkratni povečavi opazimo, da se stafilokoki, povzročitelji gnilobe, premikajo s pomočjo neznatnih dlačic, ki jih gibljejo kakor propelerje. Pri 13.000kratni povečavi vidimo poleg znanih bacilov gangrene čudne četvero-oglate tvorbe, o katerih znanost doslej ni česar ni vedela in ki jih sedaj vneto raziskuje. 26.000krat povečani bacil kokošje tuberkuloze, ki je videti v svetlobnem mikroskopu podoben neznatnemu vlaken cu, postane pod elektronskim mikroskopom orjaški črv, ki mu je mogoče študirati presenetljivo »notranje življenje«. Ni dvoma, da je nova zdravila izdelovati z vso drugačno temeljitostjo, odkar se da ugotavljati tudi konstitucije bolezenskih povzročiteljev. Svet mikrokozma, ki je bil doslej dosto- »Odkritelj Rusije« V času, ko se na ruskih tleh razpletajo siloviti dogodki, je zanimivo spomniti se dogodka, ki je imel izredne posledice in je pomenil pravi uvod ruskih odnošajev do Evrope. V 15. stoletju, ko je bila Rusija še skoraj popolnoma neznana, je nemški cesar poslal v to deželo, v diplomatski misnji do carja Vasilija I varno vi ča, barona Žigo Herbor-steina, koroškega rojaka. Herberstenn se je bil, čeprav še zelo mlad, odlikoval že v več vojnah in raznih političnih podjetjih, razen tega je obvladal »slavonski« jezik, ki je bil ruščini zelo podoben ian je čutil predvsem neko posebno nagnjenje do daljnega, pravljičnega roškega carstva. Dne 6. novembra 1516. je cesarjev odposlanec zapustil Dunaj in je 16. aprila naslednjega leta po silno težavnem potovanju dospel v Moskvt», kjer so ga sprejeli z najvišjimi častmi. Njegovo bivanje v Moskvi je pomenilo pravo zmagoslavje. A čeprav ga je car, kolikor je mogel, zaposloval zase in čeprav so tujega diplomata, ko so odkrili njegovo posebno zanimanje za ruske notranje zadeve, ostro nadzorovali, je vendar sledil svojim skrivnim in osebnim načrtom. Zgodovinskega pomena svojega potovanja in proučevanja ruskih zadev .vi je bil gotovo svest, a prav tako tudi praktičnih posledic, kajti njegova knjiga »Re-rum Moscovitarum Kommentarii« je pomenila več nego sto let najobsežnejši priročnik o Rusiji in celo edini vir, iz kate>-rega so zapadna ljudstva črpala svoje znanje o tej ogromni državi. Knjiga, ki je izšla 1549. na Dunaju in so jo po dveh letih ponatisnila v izboljšani izdaji, potem pa izdali še v raznih drugih mestih in jo je dala carica Katarina še leta 1795. ponatisniti na novo v nemščini, je vsebovala natančne podatke o vseh zadevah ruskega carstva, o njegovi zgodovini, mitologiji, veri, ustavi in vladavini, trgovini, vsakdanjem življenju m zlasti o nje- govih ljudstvih, podnebju, deželnih pridelkih itd. Najvažnejša pa je bila nemara zemljepisna karta, ki jo je izdelal avtor sam in ki je sploh prva zemljepisna karta Rusiije, kar jih poznamo Ta karta je bila seveda še polna napak, vendar pa naha-jamo na njej že Belo morje, reki Mezen in Pečoro, reko Irtiš kot pritok Oba, Ural in druge posebnosti. Daljni vzhod pa je na tej karti s svojo neobsežnostjo zelo slabo odrezal. Ob je po njej izviral iz čudnega jezera po imenu »Kita«, ki je Herberstein v njegovo bližino postavljali mesto Kum-balik ali Kanbalik, sedanji Peking oziroma Peiping. Ta napaka je imela odločilne posledice. Ze štiri leta potem, ko je knjiga izšla, so se spravili Briti po toku Oba, da končno do6ežejo pravljično deželo Kaitaj, Kitajsko. In čeprav je njih načrt, kakor nekoliko pozneje holandski načrt propadel, so ti podvigi Rusiijo vendarle odprli evropski civilizacija in trgovini, Azija, ka sie je bila toliko stoletij sovražno zapirala sama vase, pa se je spet zganila. Električno oko preprečuje nesreče »La Scienza per tutti« navaja zanimivo novo uporabo fotoelektrične stanice v delavnicah. S pomočjo teh stanic in žarkov, ki padajo nanje pred nevarnimi predeli strojev, je mogoče preprečiti marsikatero nesrečo, ki se sicer lahko zgodi med nepazljivim delom. Vzemimo za primer rezalne naprave in stiskalnice. Ce se roke delavca ali delavke približajo stroju tako, da bi jih utegnila naprava odrezati ali zmečkati, prekinejo svetlobni žarek, ki pada na stanico, v istem trenutku pa se s posebno pripravo vključi tok, ki sproži svarilno napravo ali pa nevarno rezilo odnosno stiskalne plošče na njih poti naravnost ustavi, dokler se roke spet ne umaknejo. Prlgionieri di guerra — Vojni ujetniki in un campo di guerra orientale — v vojnem taborišča na vzhodu pen le posrednemu razlskavanju, račtma-jočemu teoretiku in genialni domnevi, je postal sedaj dostopen neposrednemu opazovanji!. Seveda s tem ni rečeno, da nam je mogoče rešiti vse skrivnosti v carstvu molekulo v ter opazovati tvorbo ter pretvorbo atomov. Toda elektronski mikroskop nam je vsekako začel graditi most v doslej neznano svetovje, most, ki ga je mogoče nadaljevati. Ce se da n. pr. s 135.000-kratno povečavo ugotoviti, da kristali magnezijeva oksida ne leže prosto drug poleg drugega, temveč da jih za vogale vežejo majhne, izredno trdne verižice molekulov, ki so široke komaj dve milijontinki milimetra, tedaj pomeni to že odločilen pogled v najskrivnejšo delavnico narave. Francoska legija proti sovjetom V Franciji snujejo francosko legijo prostovoljcev proti sovjetski Rusiji. Legija bo obsegala vse panoge orožja. Aeroporto — Hfdroavionsko oporišče in Cirenaica — v Cirenaiki Med — redilna hrana in zdravilo Vsi vemo, da je med sladek. Vse premalo pa poznamo njegove redilne moči in zdravilno vrednost. Med je v prvi vrsti odlična hrana, ki bi jo morali imeti vsak dan na mizi. V medu je okoli 80% sladkorja, 20% vode, nekoliko fosforja, razna eterična olja in kisline. Med je trikrat re-dilnejšl od mesa. Sladkor, ki ga vsebuje med, je že inverten, to je tako predelan, da takoj preide v kri, dočim mora želodec navadni sladkor s prebavo šele izpreme-niti v invertnega. Kadar kupujemo med, pazimo, da dobimo pristnega, ne ponarejenega. Pristni med se po nekaj mesecih strdi. Hrani ga na suhem prostoru, ker med rad vleče nase vlago, potem pa se skisa. Za navadno uporabo nikoli ne segrevaj medu, da ne uničiš s tem vitaminov. Med pa je tudi odlično zdravilo. Ce ga uživaš redno, zelo ugodno vpliva na celotni organizem, ga krepča in poživlja. Posefno priporočljiv je nervoznim ljudem. Nadalje med odpravlja zaprtje, ozdravlja zlatenico, malokrvnost, vnetje dihal, 3Ust< slabo kri. Zauži; ga vsakih deset minut po eno žličko. Ce te muči protin, pojej vsak dan 2 žlici medu. Za vneto grlo skuhaj tri žlice medu, dve žlici vinskega kisa in eno žlico vode ter to grgraj. Ce ne moreš spati, pojej zvečer košček kruha, namazanega z medom, in spanje se ti bo vr-vrnilo. Različna eterična olja in rastlinske snovi, ki jih vsebuje med, vplivajo izredno pomirjujoče na živce. Medico, krepčilno in nad vse zdravo pijačo si lahko napravi vsaka gospodinja sama. V pol litra vrele vode vlij žlico medu, pusti še malo časa vreti in medica je pripravljena. Tn leta na potovanju Kakor poročajo iz mesta Mehike, se je Argentinec Marcelo Soules te dni odpravil na zadnjo etapo svoje poti iz Buenos Ai-resa v Washington. Soules je odjahal iz Buenos Airesa 27. julija 1938. in je odtlej v več nego dveh letih na konju opravil vse dolgo potovanje iz argentinske prestolnice preko And in skozi vse južnoameriške dežele ob zapadni obali, kakor tudi skozi Srednjo Ameriko. Mož je oborožen samo s samokresom in je časnikarjem izjavil, da se je ves čas hranil ponajveč z lovom. Na dan je pre-jahal povprečno 34 km in je po poti ubil baje 37 jaguarjev, v Panami pa je naletel še na rod Indijancev ljudožrcev. Njegovo potovanje traja že skoro tri leta. Vrača se malo hitreje, namreč z avtomobilom, navzlic temu misli, da bo rabil kakšne tri mesece, kolikor pozna ceste, ki jih je prejahal. V Argentini bo potem učil ljudi jahati, za kar si je s tem dolgim potovanjem na konju gotovo pridobil dovolj kvalifikacije. V dobi gob V tem letnem času beremo pogosto o zastrupitvah z gobami. Ljudje govore: »Ta goba gotovo ni strupena — saj diši tako prijetno!« Toda človek se ne sme zanesti niti na svoj nos, niti na vsakovrstne domače pripomočke, n. pr. na srebrno žlico, ki baje počrni, če jo kuhaš skupaj s strupenimi gobanu. Premnogi so tudi mnenja, da je strupena vsaka goba, ki dobi drugo barvo, če jo prerežeš. To je temeljita zmota. Meso prav dobre gobe, brezovke ali kapucinarke, postane takoj vijoličasto in potem popolnoma počrni. Proti zastrup-ljenju z gobami nas more varovati pač le temeljito poznavanje gob. Najnevarnejša strupenjača, ki povzroča brezpogojno smrt, je strupeni kukmak, ki ga nevešči ljudje utegnejo zamenjati s plemenitim šampinjonom. Zelo nevaren je tudi vražji goban, ki je posebno v mladosti zelo podoben popularnemu jurčku, in končno je treba omeniti tudi mušnico, ki jo vsaj po imenu pozna pač vsakdo, čeprav zamenjuje v gozdu to in ono izvrstno gobo zaradi zunanje podobnosti s to stru- Rožiči s Krete Kreta, ki je danes v območju Italije, je zavoljo svojih razdrapanih gorovij in pomanjkljivih prometnih pripomočkov gospodarsko malo razvita dežela, vendar pa pridelajo na njej mnogo sadja in posebnih kultur. Medtem ko je treba žito in druga važna živila uvažati, daje otok mnogo različnega sadja za izvoz. Največ pa izvaža med vsemi deželami rožičev, ki jih mnogo uporabljajo za izdelavo slaščic. penjačo. Sem spada n. pr. karželj, ki je imel veliko vlogo že pri rimskih gostijah in ki je na zunaj podoben mušnici. Pri nas je sicer zelo redek. Gobe, ki jih dobivamo na trgu, lahko brez skrbi uživamo, ker so pod stalnim nadzorstvom tržnih uradov. Toda če nekdo, ki gre na gobji lov, v tej stroki ni posebno trden, je vendarle bolje, da se omeji na same preproste lisičke, namesto da bi domov prinesel nahrbtnik ali košaro strupa! Veselje do porok na Japonskem Japonska spada med maloštevilne dežele, kjer je moških dosti več kakor žensk. Ker je na Japonskem razen tega že star običaj, da se moški poroče zelo mladi, se zgodi zelo redko, da bi dekle do triindvajsetega leta ne bila poročena. Tridesetletnih samic na Japonskem skoraj ni nobenih, Gora se podira Kakor poročajo iz Curiha, postaja tako zvani Gspaltenberg (Razpokana gora) žrtev ogromnih zemeljskih plazov. Pred nekoliko dnevi se je zrušila stena s kakšnega pol milijona kubičnih metrov in je zasula skoraj vso avtomobilsko cesto med Sargansom in Wallenstadtom. Malo pozneje so zgrmele v dolino nove mase pečevja. Gora je dobila velikansko razpoko in dela videz, da se bo počasi vsa sesedla. Prebivalci okoliških vasi so se pravočasno spravili na varno. Lek zoper otožnost Melanholija ali otožnost je danes zelo razširjena bolezen. Zdravilo za otožnost je kaj preprosto: sveža, mrzla voda. Najhitreje pozdravijo melanholijo mrzle kopeli ter živahno kretanje na svežem zraku in soncu. Umivaj si vsak večer noge, vsako jutro pa roke in rame v mrzli vodi, pa bo kmalu izginila vsa otožnost iz tvojega srca in mesto nje se bo naselil vanj zdrav humor. Umivanje sme trajati le 2 minuti. Ce moreš, skoči ponoči, ko se prebudiš, za 1 minuto v mrzlo vodo, potem pa smukni takoj v posteljo. Priporočljiv je tudi bal-drijanv čaj, pomešan z jetičnikom in sicer 3 g baldrijana in 4 g jetičnika na čašo čaja. Nenavaden vlom v Parizu V urade vojaškega guvernerja v Parizu se je izvršil te dni vlom. Ugotovili so, da je izginilo mnogo poročil, dokumentov in komunističnih propagandnih filmov, ki so jih bili zaplenili pri hišnih preiskavah, razen tega tudi navodila pariškega vojaškega guvernerja o ukrepih, da se vzdrži red in potlačijo morebitni upori v letih 1937., 1938. in 1939. Ženska policija na Angleškem Zaradi izpopolnitve angleške vojske je londonska vlada storila sklep, da bodo prevzele policijsko službo namesto moških ženske. Moški, ki opravljajo policijsko službo, bodo uvrščeni med redne vojake britske vojske in med rezerviste. Plinarna iz stekla Ravnateljstvo Nemškega muzeja v Mo-nakovu, kjer imajo zelo nazorne modele vseh mogočih tehničnih naprav, je sklenilo, da bo obnovilo oddelek za plin in njegovo rabo na današnjo stopnjo. Najzanimivejši predmet v novi zbirki bo popolna plinarna iz stekla, ki bo tudi laika v nekoliko minutah seznanila z načinom, kako se proizvajajo plin in njegovi številni produkti. ANEKDOTA Francoski slikar Camille Rocgueplan je nekoč poklical izvoščka, ki je imel vpreže-no zelo klavrno kljuse. Ko ga je vprašal koliko bi računal za vožnjo do Vincennesa pri Parizu, se je kočijaž moško odrezal: »Sedem frankov, pa greva!« Slikarja je pograbila jeza zaradi pretirane zahteve, pa se je otresel oderuškega voznika s pojasnilom: »Prijatelj, menda se nisva prav razumela! Saj vas nisem vprašal, koliko hočete za kljuse!« VSAK DAN ENA Prvak v plavanju trenira za dodatke J. Esteven 19 SKRIVNOSTNA KRČMA Ta je bila že izpraznila svoja dva gasilna aparata, ne da bi bila bogvekaj dosegla; zdaj je stala tam in vihtila sekiro, ki jo je bila vzela v drvarnici, podobna starodavni Valkiri, ki se pripravlja na boj. Še potem sem se spominjala, kako visoka in lepa se mi je zdela s svojim dvignjenim obrazom, ki mu je igra luči in senc rezko poglabljala črte. Vkljub vročini, ki jo je širil ogenj, je bila hladna kakor led. »Mislim, da ne bo hudega,« mi je rekla. »Za-obalna slama, ki smo jo bili pobrali iz zabojev, se je morala nekako vneti. Škoda, mar bi jo bili vrgli proč. Skoči po gospoda Claveringa. dragica. Če se nam posreči, da zrušimo verando, bo ogenj sam od sebe ugasnil. Sama pa ne morem opraviti, zlasti zaradi te koteninaste halje, ki se lahko vname na meni. Brž mi podaj enega teh aparatov.« Obstala sem in videla, kako j t planila proti ognju in namerila curek tja, kjer je najhuje gorelo. Steber dima se je vzdignil in potisnil plamene k tlom, toda njegovo območje je bilo premajhno, in plamen je aiova švignil kvišku. »Ne,« je zakašljala mati in se odmaknila, men-caje si opečene prste, »res ne kaže drugega, kakor da greš poklicat gospoda Claveringa. Teci potem v kuhinjo in pazi od znotrai na verandna vrata. Ce bi začel plamen siliti noter, ga uduši s svojim aparatom. In če to ne bi zadostovalo, dodaj še vode.« Med tem so bile z vikom in krikom prihitele služkinje, Oliverjevi m Buck, vsi komaj za silo oblečeni. Treba je bilo pomiriti ženske in obrzdati Buckovo vnemo. Nato sem stekla po Claveringa, ki sem ga srečala med vrati njegove sobe. Njegov obraz je bila tako miren, da mi je kar kri zavrela. »Požar se vam zdi gotovo nekaj brezpomembnega, kaj?« sem osorno vprašala. »Mislila sem že, da ste spet zaspali.« »Ne, gospodična Ana, le zbudim se težko.« Ozrl se je po ognju. »Nova nesrečica, kaj?« »Oh, zganite se že,« sem dejala. »Mati potrebuje vaše pomoči.« Vrnila sem se v kuhinjo, kjer se je bila začela delati pod verandnimi vrati rdeča proga; pogasila sem jo z aparatom in jela nato skozi eno izmed oken opazovati prizor na dvorišču. Ako je bil Clavering mož počasnega začetka, je bil tudi mož hitrih dejanj. V vrsti naskokov in umikov, h katerim ga je silila neznosna vročina, se je s sekiro lotil opor verande, njegova velikanska postava je bila videti v plesu plamenov še mogočnejša, in njegovi udarci so treskali kakor streli iz pištole. Kdaj pa kdaj se je umaknil, da si pomane oči, nato pa znova planil naprej. Zelo me je spominjal tistega poglavja v »Ivanhoeju«, ko Črni vitez razbija vrata gradu. Kakopak, veranda gostilniške kuhinje ni baš podobna grajskim vratom; a dejstvo je, da je bilo v Rageu Claveringu nekaj romantičnega, vsaj zame, ki sem se rada vdajala romantičnim fantazijam. Mahoma se je vogal verande zamajal. Slišali smo zateglo škripanje, in vsa lesena zgradba se je odtrgala od hiše in ob silnem sršanju isker zagrmela na kup. Nevarnost je bila odstranjena. Šla sem ven in se pridružila razgovorom ostalih, zdaj, ko je bila vsa reč za nami. Čudno jih je bilo gledati, posebno Bučka, ki je kar v nočni srajci skakal okrog. Kuharica Sara in hišna Angela sta imeli še lepotno kremo na obrazih, gospa Oliver-jeva je bila v kitajski halji, Gracija pa v krilu in pidžamnem jopiču. Clavering je bil povsem oblečen, samo ovratnice ni imel. »Ne verjamem, da bi škoda presegala pet in sedemdeset dolarjev,« je rekel. »Zavarovalnica jo bo vsekako plačala.« Mati, od dima in naporov še nekoliko bolj gluha kot sicer, je na vse grlo zavpila: »Prav se nam godi: kaj pa puščamo vso to slamo pod verando! Rada bi pa vendarle vedela, kako se je mogla vneti.« Clavering je odgovoril, da je to težko reči. Ogenj je gotovo že dalj časa tlel. »Da,« sem se oglasila, »mogoče je pa tudi, da ni nastal kar tako. Ali dobro veste, da niste šli s prižgano cigareto na sprehod, preden ste legli?« Naglo, bistro me je ošvignil z očmi. »Nu da,« je dejal, »res sem kadil cigareto. Če mislite, da je krivda na meni, sem iz srca voljan povrniti škodo.« »Tega pa res ne bi bila pričakovala!« je rekla mati. »Po vsej pomoči, ki ste nam jo izkazali! Ana, sram me je zate. Premalo previdni ste bili, to je vse. Dajmo, vrnimo se v hišo in kaj popijmo, da nas mine strah.« Ko smo bili pa vsi spet zbrani v obednici, kjer je gorel v kaminu nov ogenj, in nam je Sara prinesla nekaj toplega, je mati vzkliknila: »Oh, ta je lepa! Pozabila sem gospoda Gilla. Siromak! Gotovo ugiblje, kaj hudimana se je zgodilo. Ana, teci gor in mu povej.« Trenutek se je obotavljala, nato je dodala: »Če je oblečen, reci mu, naj se nam pridruži.« Ljubše bi mi bilo, da je bila obdarjena z manjšo prisrčnostjo do bližnjega. Vsi obrazi so se ponevedoma prilagodili občutku, ki ga imamo, kadar skušamo proti svoji volji krščansko ravnati. In vrhu tega: naj se zdi vsa stvar komu še tako smešna, misel, da moram sama na vrh, h gospodu Gillu in Leili tja na konec temačnega hodnika, mi je bila tolikanj neznosna, da sem nekaj trenutkov čakala, češ, nemara se mi Clavering ponudi za spremljevalca. A moj zbodljaj zastran vzrokov požara se mu je bil menda nekoliko zameril, ali pa mu je bilo preudobno, da bi se bil maral vzdigniti. Vsekako je obsedel, jaz pa sem ga grdo pogledala in zapustila obednieo. Ker je bilo zelo hladno in sem imela na sebi samo krilo in pidžamni jopič, mi je prišlo na misel, da lahko stopim v svojo sobo in vzamem plašč, preden grem v Gillovo sobo. Prej se nama je z materjo preveč mudilo, da bi bili utegnili misliti na prižiganje drugih luči mimo svetilke na predalniku, in tako je bila prostorna štirjaška soba malone temna. Vendar sem videla za svojo potrebo dovolj in naglo stopila k omari, iz katere sem si hotela vzeti plašč. Red v prehrani Ljubljane Navodila za razdeljevanje In uporabo živilskih nakaznic za avgust ter za zbiranje njih odrezkov Ljubljana, 1. avgusta. Za mesec avgust dobe potrošniki samo po eno živilsko karto za vsa racionirana živila, t j. za moko, riž, testenine, maščobe in sladkor. Stranka, ki je vpisana v seznamu trgovca kot stalni odjemalec in ki je pri tem trgovcu vložila prošnjo za sladkor in maščobe, dobi eelo karto; stranka pa, ki prošnje za maščobe in sladkor ni vložila, dobi karto brez odrezkov za maščobe oz. sladkor. Potrošnikom, ki so prosili za maščobe in sladkor pri drugem trgovcu kot so vpisani, ti trgovci ne smejo izročiti kart za maščobe in sladkor, temveč morajo stranke priti k njim po svoje prošnje za maščobe in sladkor ter jih oddati trgovcu, kjer so dobili živilsko karto. Ko se bo stranka s prošnjo za sladkor oz. maščobe zglasila pri trgovcu, kjer je dobila živilsko karto, ji bo ta izročil samo še odrezke za sladkor in maščobe. Če bi kuponov ne imel na razpolago, jih dobi v mestnem preskrbovalnem uradu. Ker pa so dobili trgovci odrezke za maščobe in sladkor tudi za stranke, ki bodo to blago dobile pri drugem trgovcu, morajo vrniti toliko odrezkov za sladkor in maščobe, kolikor prošenj bodo vrnili posameznim strankam. Mestni preskrbovalni urad je sicer pri trgovcih že izločil večino takih prošenj ter jih upošteval pri onih, kjer dobe stranke živilsko karto. Tiste stranke, ki so vložile prošnjo za maščobe in sladkor in niso vpisane pri nobenem trgovcu, ker so n. pr. kmetovalci in imajo moko, nimajo pa maščobe in sladkorja, naj to pojasnijo trgovcu, na kar bo trgovec od preskrbovalnega urada zahteval njih vpis v seznam. Zaradi nadzorstva kupovanja po trgovinah so živilske nakaznice za mesto Ljubljano tiskane na papirju svetlorumene barve, za vse druge občine pa na papirju svetfomodre barve. Z modrimi nakaznicami ne bo mogoče kupovanje pri ljubljanskih trgovcih, prav tako pa ne bo mogoče dobiti radoniranih živil z rumenimi ljubljanskimi nakaznicami na deželi. Izjema so le oni občani drugih občin, ki so že prejšnji mesec pri kakem ljubljanskem trgovcu prijavili kot stalni odjemalci (n. pr. Nabavljalna zadruga drž. železnic in dr.) ter so pri njem tudi kupovali. Gostinski obrati, tako v Ljubljani kakor po vseh krajih Ljubljanske pokrajine pa morajo sprejemati odrezke nakaznic za avgust ne glede na barvo, torej tako rumene kakor modre odrezke. Po nalogu rPevoda obvešča mestni preskrbovalni urad vse trgovce, peke in gostinske obrate vse Ljubljanske pokrajine, da morajo nalepiti odrezke za vsako blago, pa tudi za vsako količino in vsake barve na posebno polo papirja, tako da bodo odrezki nalepljeni v desetih vodoravni vrstah. Odrezki morajo biti nalepljeni pokončno in na eni poli ne sme biti nad 100 odrezkov. Okoli odrezkov ne sme biti več kot en cm praznega robu, ki mora biti ravno odrezan. Na zadnji strani pole z odrezki morajo biti sledeči podatki: ime in bivališče ter Občina trgovca, peka ali gostinskega obrata, ki je odrezke zbral in nalepil, njegov podpis in štampiljka ter količina blaga v kilogramih, ki ga odiezKl predstavljajo. Naposled mestni preskrbovalni urad opozarja vse potrošnike, naj racionirana živila rabijo tako, da ne bodo proti koncu meseca brez moke, kruha in drugega ra-doniranega blaga. Tudi trgovci ln peki naj prodajo blaga razdele tako, da ljudje proti koncu meseca ne bodo brez živil, zlasti pa ne brez kruha. Zato opozarjamo posebno peke, naj ne režejo odrezkov za dolgo naprej. Kro Kdo se fe domislil uvedbe poletnega časa? Doslej nismo točno vedeli, kdo se je prvi domislil uvedbe poletnega časa. V pivi svetovni vojni leta 1916 je bil poletni čas uveden najprej na Francoskem, potem pa takoj še v ostalih vojujočih se državah. Že takrat so se razni matematiki in gospodarski pisci — —še zlasti med Nemci — pobaviti z uvedbo novega časa in so dokazali gospodarsko korist s tem, da se vse delo izvrši pri dnevni luči in da zvečer ni potrebno nič svečave. Tudi z zdravstvene strani so že takrat dokazovali, kako koristno je, če meščani uro prej vstajajo kakor po navadi in če zvečer ležejo uro prej spat, namesto da bi čas, ki je za spanje najkoristnejši, trosili ob svetilki. Na kmetih seveda določba o poletnem času nima prave veljave, ker se kmet poleti itak ravna po najstrožjih določbah dela, dneva in vremena samega. V listih čitamo, da je že pred 150 leti nizozemski učenjak Hubrecht opozarjal na koristi, ki bi jih prinašala uvedba poletne dnevne svetlobe. Za svoj predlog je dobil pobudo po nekem članku, ki ga je slavni Američan Benjamin Franklin objavil leta 1784 v pariškem »Journalu*. V članku je Benjamin Franklin kot vseskozi praktičen in razgledan učenjak priporočal sodobnikom, naj nemudoma uvedejo poletni čas. In potem je minilo polnih 132 let, preden se je ta zamisel izvedla. Vrhu tega je bil za uvedbo potreben dogodek tolikšnega zamaha, kakršna je bila prva svetovna vojna. Uvedba poletnega časa, ki bo po sedanji svetovni vojni morda ostala trajna, bo pač lahko beležila svoj postanek v zgf> dovini s samimi velikimi povodu * * Vrsta novih šol. Po Ducejevi odredbi je minister za ljudsko vzgojo izdal odlok, po katerem se bo v šolskem letu 1941-42 o tvorilo v Trstu 6 novih osnovnih šol, v Pulju 18, na Reki 2 in v Gorici 6. * Hitler je odlikoval italijanske novinarje. V elegantnih prostorih organizacije inozemskega tiska v Berlinu je bila v sredo intimna svečanost, na kateri je poseben odposlanec ministrstva zunanjih zadev izročil petim berlinskim dopisnikom italijanskih dnevnikov red nemškega orla, ki jim ga je podelil vodja rajha v priznanje njihovih zaslug * Dobri izgledi ribolova v DatanaclIL Z obiskom Komiže na Visu. ki je važno središče lova na sardine, je generalni komisar za ribolov zaključil svoje inšpekcijsko potovanje po Dalmaciji, na katerem ga je spremljala vrsta strokovnjakov. Potovanje je rodilo prav lepe uspehe. Ribolov v Dalmaciji je bil že doslej na lepi višini, z izboljšanjem industrijskih naprav, trgovine in transporta pa se bo njega donosnost lahko v kratkem dvignila, da bo prispeval znaten delež k dosegi avtarkije * Reška in Zadrska pokrajina nista več vojno področje. Uradni list v Rimu objavlja Ducejev odlok z dne 22. julija t L s katerim se razveljavlja prvi odstavek prvega člena odloka z dne 27. aprila 1 L, s katerim sta bili Reška in Zadrska pokrajina proglašeni za vojno področje. * Velika jama pri Opeinah odprta. V nedeljo 3. t m. bo Velika jama odprta hi razsvetljena za občinstvo. Jama je oddaljena od Opčin kakšne pol ure prijetnega hoda čaz polje. Obisk jame bo dovoljen od 15. do 19. * Raziskovanje rastlinstva na Balkanu. Balkan je pač še dragocena in v marsikaterem pogledu še neraziskana zakladnica prirodnih zanimivosti. Prav posebno pester je rastlinski svet. Marsikatera rastlina, ki se danes še skriva po samotnih balkanskih planinah, se bo razbohotila ob negi botanikov po Evropi. Pravkar je odpotovala v osrednje pogorje Balkana posebna nemška raziskovalna komisija. Njena naloga je. da poišče divje rastoče rastline in cvetlice, ki jih bo mogoče požlahtniti in izkoristil v nemškem rastlinstvu. Komisija bo obenem sistematično raziskovala podnebne in krajevne razmere na predelih, kjer bo našla zanimive rastline. Odprava je bila odposlana po dogovoru z nemškim in italijanskim vrhovnim vojnim poveljstvom. * Rdeči križ poroča: Na poizvedovalni oddelek Rdečega Križa so prispela obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni Rdečega Križa, Miklošičeva 22 B-II. Brus Franc, Dolinar Janez. Hrovat Franc, Kavšen Roman, Koršič Rozalija. Raonik Ljubo, Rugale Viktor, Slck Alojzij, Stržinar Slavko. Topalovič R. Zivojin. Pošto naj dvignejo: Besov Cvetka, Hafner Kristina, Jesih Miroslava, Spende Anton. Tanzler Ljubo. * Odhod bivšega jugoslovanskega poslanika iz Vatikana. Kakor poročajo iz Rima, bo diplomatski predstavnik bivše Jugoslavije pri Vatikanu dr. Miloševič - Sor-go te dni zapustil Rim. Odpotoval bo preko Lizbone v London. * »Hrvatski Domobran« pri poglavniku. V nedeljo opoldne je poglavnik v svojem dvorcu na Tuškancu sprejel organizacijo sHrvatski Domobran <. Tako se zdaj imenuje bivša skavtska organizacija na Hrvatskem. Ustanovljena je bila leta 1933. in je bila od vsega početka vzgojevana v ustaškem duhu. Mednarodno skavtsko obeležje je bilo samo vnanji plašč, ki je prikriva! delo za ustaški pokret na Hrvatskem. Predlanskim je Marjan šimič s Su-šaka, sedanji minister trgovine in industrije, zmagal s predlogom, da organizacija nastopi s svojim pravim imenom. Minister Marjan šimič je to pot tudi predstavil hrvatske domobrane poglavniku, nakar je ta imel daljši govor, v katerem je pohvalil domobrane, zagotavljajoč, da bo ustaška zgodovina zabeležila njihovo delo na posebni svetli strani. * Naloge hrvatskih križarjev. Poglavnik je nedavno sprejel odposlanstvo hrvatskih križarjev, ki so razložili svoje naloge v samostojni hrvatski državi in izrekli neomajno vdanost ustaškemu pokretu, za katerega so delovali že v bivši Jugoslaviji. Zdaj objavlja »Hrvatski Narod« naslednjo izjavo predsedništva Velikega križarskega bratstva in Velikega križarskega sestrin-stva: »Izjavljamo, da je križarska organizacija del Katoliške Akcije in da ni ni-kakšno politično društvo ter da ne namerava politično vzgajati svoje članstvo. Križarska organizacija v nezavisni državi Hrvatski bo vzgajala svoje članstvo na versko moralnem polju v duhu idej nepolitič- ika ne Katoliška akcij« papdta Plja XL te v duhu onih načel, ki jih je hrvatskemu kri-žarstvu dal pokojni dr. Ivan Mar«. Križarji in križarice so globoko prepričani, da s takim delom ne pripravljajo samo nesmrtne duše za večnost, marveč da obenem vzgajajo ljudi, ki bodo zaradi svoje poštenosti in neomahljlvega značaja največ pripomogli, kakor to želi naš poglavnik. Bog živi!« * 80 letnica pesnika Anuit> Haramtoe- iiča je bila proslavljena preteklo nedeljo v Zagrebu. Proslavo je priredilo Hrvatsko glasbeno društvo »Haramb&šič« v prostorih »Hrvatske žene«. Bilo je poleg drugega predavanje o pesnikovem življenju, o njegovih mnogih razočaranjih, ki jih Je doživel v politiki, Se prav posebno pa potem, ko Je stopil v službo bana Raucha kot vladni tajnik, nakar so ga vsi prijatelji zapustili. Umri je razočaran nad vsem, pred smrtjo pa je napisal na grobu svoje matere pesem, v kateri je izrazil svoje žalostne občutke. Danes je Haram-bašič češčen kot eden izmed duhovnih predhodnikov ustaškega pokreta. * Ustaši proti komunistom na Hrvatskem. V nedeljo Je bila velika ustaška skuščina ▼ Kaši ni v Hrvatskem Zagorju. Govoril je glavni tajnik v predsedništvu vlade prof. Aleksander Seitz. Proti koncu svojega govora Je napovedal borbo proti komunistom in Je izvajal: »Danes sta se spopadla dva najmočnejša vojaška stroja. Hrvatski narod mora imeti določeno mesto in določene poglede. Kadar se govori o tako imenovanih komunistih, potem recite vsem in vsakomur, da sta zagotovljena trud in delo, svoboda, varnost življenja in družine ln da bo to zagotovljeno vsem. Ml vemo, kaj hočemo, zato agitatorjem in njihovim plačancem nJkoU ne bomo dovolili rovarlti po naši deželi. Vsi bomo imeli, kar bomo zaslužili po pravici in svojem delu. V najkrajšem času boste videli, kako se bodo razpršili oni, ki so napovedovali »rdeči raj«. * Prvi nabori na Hrvatskem se vršijo zdaj po raznih večjih krajih. Na vrsto so prišli vojaški obvezniki, rojeni leta 1920. Nabori so v sakem mestu v kaki uradni palači, večji del v kakem šolskem poslopju. »Hrvatski narod« pravi, da prihajajo mladeniči veseli in dobro razpoloženi na nabor, kar se Je zlasti pokazalo v Novi Gradižkl, kjer deluje naborna komisija v državni realni gimnaziji. * Volkovi ▼ okolici Rima. Pod Sveto Goro pri Rimu se v bližini vile, ki je last admirala Baistrocchija, nahaja jama, ki ji domačini niso posvečali posebne pozornosti. Pred kratkim je nekdo na vhodu vanjo opazil sledove tac, ki pa so jih smatrali za stopinje psov. Domačini so večkrat videli, da se neke zverine potepajo tam okrog, a so bili prepričani, da so kakšni potepeni volčjakL Ko so se bolj podrobno pozanimali za stvar, so opazili, da ima jama na drugem koncu izhod, ob katerem so opazili enake sledove Po skrbnem oprezovanju so dognali, da si jame niso izbrali za bivališče psi, temveč volkovi Zadelali so izhod in se pripravili na lov. Naposled jim je uspelo, da so ustrelili volka, volkuljo in volčiča. Sele zdaj jim je postalo jasno, zakaj so v okolici tako pogostokrat izginjale kokoši, kunci, pa tudi drobnica. Dogodek je v vsej javnosti vzbudil živo zanimanje. * Ne mečite oranžnih lupin po tleh! V bolnico Regina Elena v Trstu so pripeljali 49 letnega Silvija Kleina, stanujoče-ga v ulici del Ronco. Ko je šel po cesti, je stopil na oranžno lupino, ki jo je bil nekdo malomarno odvrgel, in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. * Nesreča v kočevskem rudniku. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek splošne bolnice v Ljubljani 23 letnega rudarja Viktorja Lipovca iz Kočevja. V rudniku ga je stisnilo dvigalo,, tako da je dobil precej hude poškodbe po glavi, po životu in po nogagh in se je prvi trenutek zdelo, da bo podlegel. Ko so mu v bolnici nudili prvo pomoč, pa se je njegovo stanje vidno izboljšalo. * Dr. Anton Grad, Italijanski tečaj za Slovence, III. zvezek je izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—) Iz Ljubljane u— Znani barjanski gasilski organizator, naš dobri prijatelj in zvesti naročnik g. Ivan Vrbinc se je preteklo sredo srečal z Abrahamom. Kdor ga pozna, ne more verjeti, da je ta večno mladeniško idealni in kakor mravlja delavni mož začel nositi šesti križ. Je sin uglednega posestnika iz Stepanje vasL Ko se je kot mlad mož preselil na Barje, si je tam ustvaril prijeten dom, takoj po svetovni vojni pa je organiziral na do takrat v društvenem pogledu mrtvem Barju gasilsko društvo, ki je poživilo ves okraj in mu dalo času. primerni izraz. Od ustanovitve društva leta 1922. pa vse do danes je vedno bil njega prvi vodnik. Njegova velika organiza-torska sposobnost je vidna v njegovih delih in uspehih. Največ zaslug pa si je g. Ivan Vrbinc pridobil za moderno opremljeni gasilski dom, ki danes ponosno dviga svoj stolp na prostranem Barju. S svojim dosedanjim uspešnim delom je dokazal, da mož, ki hoče, lahko marsikaj stori. Toda ustvarja samo oni, ki tudi žrtvuje. Koliko je žrtvoval jubilant, bi lahko povedali samo njegovi dolgoletni najožji sodelavci, kajti v svoji skromnosti pred javnostjo tega nikdar ni pokazal. Najbolj, ga naša javnost, zlasti pa prebivalstvo Barja, pozna kot navdušenega gasilca, vzor vodnika in požrtvovalnega delavca za pomoč trpečemu bližnjemu. Ob petdesetletnici čestita g. Ivanu Vrbincu življenjski jubilej vsa barjanska in tudi ostala javnost, ki ga pozna in ceni njegove zasluge za splošno dobro. Naj bi na svoji nadaljšnji življenjski poti dočakal še mnogo srečnih in sončnih dni. Na mnoga leta! u— Sonce se nam je spet nasmehnilo. Sredi neprestanega deževja, ki traja že vse pasje dni, se je včeraj dopoldne spet sonce rahlo nasmejalo Ljubljani ,vendar je nebo še zmerom ostalo prepredeno z oblaki in mogla. Čeprav še ne kaže, da bomo imeli kaj vedrega poletja, so se ljudje vendar razveselili prgišča sonca in so izkoristili priliko, da se naužijejo vode in zraka ob Ljubljanici in na bregovih ostalih rek. cerkvi goep. ML Gregor Baden basist zagrefcSke opere ln prvakinja ljubljanske opere gospa Mila Kogejeva. Za priči sta bila operni pevec Boris Popor ln baletni mojster ini. Peter Golovin. Uglednemu paru želimo obilo sreče! a— Vse naročnike plina opozarja mestna naj plačajo račun takoj, ko jim ga inkasant dostavi. Do te odločitve Je bilo ravnateljstvo plinarne prlmorano, ker mora vse surovine in ves material, potreben za izdelavo plina, v pretežnih primerih plačati ie naprej ali takoj, ko dobavitelj predloži račun. Zato je torej razumljivo, da tudi plinarna ne more čakati na plačilo računov ter bo v primeru, če bi predloženi račun ne bil takoj plačan, prisiljena zapreti plin. Opozarjamo tudi one naročnike, ki so doslej plačevali po poštnih položnicah, naj poravnajo račune takoj ob predložitvi, ker inkasanti niso upravičeni puščati položnic pri strankah. Naposled pa opozarjamo stranke, naj vsako spremembo stanovanja pismeno javijo vsaj dva dni pred izselitvijo, sicer Je stranka plačnica za nadaljnjo porabo plina ln še drugih morebitnih stroškov. u— Vse avtomoblllste opozarja mestni tehn. oddelek, da je do nadaljnjega prepovedano parkiranje pred kavarno »Zvezdo«, pač pa Je na Kongresnem trgu dovoljeno parkiranje samo pred univerzo. u— Prometna zveza šolske četrti eb Aškerčevi ulici g središčem mesta je res potrebna ter so v listih Izražene želje po tej zvezi popolnoma upravičene, toda Mur-nikove ulice ni mogoče podaljšati proti Borštnikovemu trgu, ker bi bilo treba podreti več poslopij in sezidati nove hiše v regulacijskih črtah. Mogoča U bHa sicer pasaža po svetu univ. prof. Ffirsterja, toda ta pasaža hi bila izven regulacijske črte zadaj za šolsko polikliniko, kar regulacijski načrt ln tudi druge, zlasti pa prometne okoliščine ne dovoljuje ter bomo morali b to prometno zvezo še počakati. u— Ceno za krompir Je mestni preskrbovalni urad spet znižal ter Je prav lepi in debeli uvoženi krompir začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu že po 1.55 L, da ga gospodinje prav rade kupujejo, hkrati pa izražajo tudi svojo za-dovoljnost, ker mestni preskrbovalni urad s prodajo krompirja po najnižjih cenah uspešno zadržuje podražitev tega tako važnega živila. u— Prazne vreče vračajo trgovci na debelo ln nadrobno ter vsi zavodi mestnemu preskrbovalnemn uradu v Vidmarjevem skladišču v Gradišču vsak četrtek dopoldne, peki pa* samo vsak četrtek popoldne. Mestni preskrbovalni urad prosi, naj se vsi natanko ln zanesljivo ravnajo po tem razporedu. u— Dela okrog nove knjižnice. Na poseben način so uredili prostor pred palačo univerzitetne knjižnice. Tu je stal prej star, deloma porušen zid, ki Je bil vsej okolici v" kvar. Vegova ulica Je na tem mestu zelo široka in ruševine niso ovirale prometa, zato Je bilo odločeno, da bo del starega zidu ostal pred knjižnico, seveda primerno urejen. Tako Je dobila bela Ljubljana zopet eno posebnost. Razvaline so temeljito obnovili in jih obdali z rezanim kamnom, kakršnega so uporabili tudi za gradnjo knjižnice. Na vrhu zida pa so postavili Šest velikih ln udobnih klopi, okrog njih pa posadili okolici primerne nasade. Lepe kameni te stopnice omogočajo s trdi strani dostop na vrh. Zid, ki je tlakovan na vrhu z drobnim okroglim kamenjem, Je zdaj razdeljen na dva enaka dela, da je omogočen prost dostop v knjižnico ln nekaj metrov oddaljen od nje, tako da moreš do vhoda s treh strani. Nizki, umetniško izdelani zid stoji pred stavbo kot močna zaščita. Vegova ulica je obogatena za novo posebnost ln jo res po pravici Imenujemo ulico spomenikov. u— V kavarni Zvezdi je g. B. nabral 101 liro za odbor za socialno akcijo. Družina g. Srečka Vodopivca je darovala v počastitev spomina pokojne Marije Zitkove 50 lir istemu odboru. Iskrena hvala darovalcem! Odbor. —lj Iška je v poletnih mesecih ena naj-priljubljenejših izletnih točk za Ljubljančane. Kdor ima kolo, ni odvisen od ostalih vozil, ki so še na razpolago. Malokdo je tako navdušen, da bi peš hodil po brezkončni ravni cesti iz Ljubljane do Iga, zato je ob nedeljah močan naval na avtobus, ki vozi redno progo Ljubljana—Iška vas. Slovensko planinsko društvo hoče pomagati posetnikom Iške ter zbira za to redno avtobusno progo že tekom tedna izletnike, ki so namenjeni skozi dolino Iške. Vsak teden najkasneje do sobote se morejo prijaviti v društveni pisarni SPD oni, ki želijo v Iško z avtobusom redne proge. Odhod ob osmi uri zjutraj s Krekovega trga, povratek ob 18. uri iz Iške. Kdor se ne prijavi pravočasno, ne more računati na avtobus ob 8. uri zjutraj, marveč se mora potruditi na avtobus ob 6. uri zjutraj. V nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. bo vozil avtobus ob 8. uri v Iško in sicer izključno le one, ki se najkasneje do sobote opoldne prijavijo v društveni pisarni SPD. u— Tri nezgode pri delu. Na kirurški oddelek splošne bolnice so pripeljali 18-letnega Rudolfa Kranjca, kleparskega pomočnika iz Ribnice. Med delom je moral v bolnico 50 letni posestnik France Glavan iz Tomišlja, ki je padel z voza in si poškodoval hrbtenico. Ignaca Klemenčiča, 13-letnega posestnikovega sina z Brezovice, pa je krava z vso silo sunila z rogom v levo nogo u — Vsi, ki so se naročili pri akviziterju ali v knjigarni na dr. Grada »Italijanski tečaj za Slovence«, naj dvignejo III. zvezek v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. (—) u— Dr. Pavšič Ivan, specialist za ženske bolezni in porodništvo, Puharjeva ul. S/l? ima telefon štev. 27-17. (—) u — Očesni specialist dr. Rajner Bassin ne ordinira do 29. avgusta. (—) u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tyrševa cesta 62, telefon štev. 27-29. ZDRAVLJENJE ALI SOLATA? Ponesrečenega kolesarja so pripeljali v preprosto ambulanto na deželi in zdravnik je dajal bolničarki kratka navodila: — Dajte mu na prsi obkladek s kisom. Ponekod ga masirajte z oljem. Noge pa mu namakajte v hladni čisti vodi. — Bože moj, je tedaj vzdihnil kolesar, } ali ie to zdravljenje ali mi pripravljate so-1 lato. Iz Novega mesta n— Cestni odbor pridno na delu. V petek je bila pod vodstvom načelnika g. Fr. Brulca seja uprave novomeškega okrajnega cestnega odbora. Na seji je obširno poročal o letošnjih javnih cestnih delih vodja cestnega odbora g. inž. Viljem Praprotnik. Iz njegovega poročila povzemamo, da je letos pričel cestni odbor z velikimi obnovitvenimi deli na vseh pokrajinskih, subvencioniranih občinskih in dovoznih cestah k postajam. Vse te ceste se zdaj razširjajo, ovinki se napravljajo pregledni, očiščujejo se odvodni jarki, napravljajo deponiji za gramoz in se zakrpavajo cestišča. Zelo hvale vredno je dejstvo, da naše ljudstvo daje radevolje brezplačno na razpolago zemljišča, ki se uporabljajo pri raznih razširitvah cest in ovinkov, ker se zaveda, da prinašajo dobre ceste največje koristi prav njim samim. Največje javno delo pa je zdaj rekonstrukcija pokrajinske ceste pri Tiliaboju v občini Mirni Nadaljujejo se tudi dela na važni dolenjski prometni žili Žužemberk—Sela pri Žužemberku— Rado-hova vas in na pokrajinski cesti proti proti Dolžu pri črmošnjicah, kjer bodo še letos zgradili večji betonski most. Poročilo marljivega šefa eestnega odbora g. inž. Praprotnika je bilo sprejeto soglasno in z odobravanjem, obenem je bila odobrena zadnja licitacija gramoza za ta dela. Po prečitanju mesečnih računskih zaključkov in rešitvi osebnih zadev je bila zaključena seja uprave, ki je dokazala, da že dolga leta nI okrajni cestni odbor izvršil toliko in tako potrebnih javnih del kakor prav letos. Zato gre vse priznanje cestnemu odboru, ki je z javnimi deli dal tolikim brezposelnim delavcem zaslužka. n— Brezplačni italijanski tečaj. Novomeška podružnica »Jutra« prireja za otroke svojih naročnikov brezplačni italijanski tečaj, ki se prične v torek, 4. avgusta, ob 8. uri zjutraj v fizikalni dvorani realne gimnazije. Vse starše, ki so prijavili svoje otroke v tečaj, prosimo, da pošljejo ta dan svoje otroke v gimnazijo, kjer bodo prejeli podrobna navodila. Iz Spodnje štajerske Urejanje poštnega prometa na Spodnjem štajerskem. Z 21. julijem so bile urejene telefonske zveze med rajhom in Spodnjim štajerjem. S 1. avgustom je začela poslovati Poštna hranilnica. V službi je ostalo nekaj slovenskega uradništva, obenem je pa bilo za novo poštno službo izšolanih nekaj nemških domačinov, prišlo je pa tudi novo osebje iz rajha. Tuje premoženje na Spodnjem štajerskem. S posebno naredbo je nemški finančni minister pooblaščen določati odredbe o prijavi tujega premoženja na Spodnjem štajerskem, Koroškem, Gorenjskem in ostalih krajih, ki jih je zasedla nemška vojska. Minister lahko odloči, da so po njem pooblaščena oblastva upravičena zahtevati pojasnila o vseh trgovskih zadevah ter pregledati knjige in korespondenco. Prijaviti se morajo inozemski državljani, ki prebivajo na omenjenih področjih, upravitelji tujega imetja, dalje oni, ki so dolžni tujcem izven meje, upravitelji ali drugi udeleženci v upravi pravnih oseb in ustanov, pri katerih so udeleženi tujci. Istočasno je finančni minister upravičen določiti prijavo nemškega premoženja, ki je v tujini. Znamenje »V« se pojavlja tudi povsod po Spodnjem štajerskem. Zlasti po mariborskih vrtovih je črka V videti marsikod napravljena iz cvetja in zelenja. Posvetovanje županov v Slovenjem Gradcu. Politični komisar Toscher je sklical v Slovenjem Gradcu okoliške župane. Na sestanku je bilo več govorov o političnih in gospodarskih vprašanjih. Sestanek staršev na Zidanem mostu. V kolodvorski restavraciji so se nedavni večer prvič zbrali starši šolske mladine v Zidanem mostu. Prireditelji so predvajali slike in pesmi, mladina pa je zarajala. Policijske prijave. Sef spodnještajerske civilne uprave dr. Ueberreither je izdal te dni posebno odredbo o policij skih prijavah. V smislu te odredbe se mora vsako bivanje na spodnjemštajerskem ozemlju prijaviti po posebnih predpisih. Hišni lastnik je obvezan prijaviti pri prijavni oblasti vsako na novo došlo stranko v teku 24 ur. Isto velja tudi za vsakega stanodajalca. Lastniki ali upravitelji prenočišč morajo sprejete osebe nrijaviti v teku 12 ur po njihovem prihodu. V mariborski Delavski pekarni je postavljen za komisaričnega vodjo Avgust Schundner. Glasbeno matinejo so imeli te dni v slavnostni dvorani mariborskega gradu oficirji mariborske garnizije. V Ptuju je bila pred nedavnim svečana zaprisega sotrudnikov in sotrudnic ptujske podružnice nemškega Rdečega križa. Ob tej priliki sta spregovorila mr. ph. Behrbalk in dr. Bayer. Bojno streljanje je bilo izvedeno od 28. julija do 1. avgusta na področju med Pra-gerskim, Cirkovci, Sv. Lovrencem in Se-steržami. Vse količine vina so morali prijaviti na Spodnjem Štajerskem. Oddaja vina je dovoljena le proti predložitvi nakupnega lista. Novi grobovi. V mariborski okrožni bolnišnici sta umrla 37 letni trgovski sotrud-nik Franc Wusser in 18 letni Vinko Va-land. V Grajsk ulici v Mariboru je umrla v častitljivi starosti 93 let zasebnica Marija Storova. V Krčevini pri Mariboru je umrl 71 letni hišni posestnik in glasbenik Ivan Havranek. 8000 udeležencev prisostvuje 200 tečajem nemščine v ptujskem okolišu. V svarilo nepoučenim naj služi naslednji dogodek: V Rošpohu pri Mariboru se je pojavil pri posestni ci Mariji Puhalovi neki 40 letni možakar majhne postave in ji dopovedoval, da si bo morala pridobiti nemško državljanstvo, ako bo hotela ostati v občini Obenem se je predstavil za policijskega uradnika. Puhalova mu je verjela ter izročila 184 RM in dokumente svoje babica Neznanca pa ni bilo na spregled, potem ko je oškodoval za čeden znesek ubogo vdovo in mater osmih otrok. Oblastva poizvedujejo za njim, ker je verjetno, da je tudi drugod poizkusil s podobnim trikom. Spored radijskih oddaj Sobota, 2. avgusta 1931-XIX. 7.30: poročila v slovenščini, 7.45: operetna glasba — v odmoru napoved časa iz Rima, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: pestra glasba, 13.: napoved časa, poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih sil, v slovenščini, 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelinia, 14.: poročilo v italijanščini, 14.15: Orkestralna glasba, igra Radijski orkester pod vodstvom Draga M. Šijanca, 14.45: poročilo v slovenščini, 17.15 do 18. koncert vijolinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška, 19.30: poročilo v slovenščini, 19.45: slovenska glasba, 20.: napoved časa — poročila v italijanščini, 20.30: slovensko predavanje, 20.30: Gledališka sezona EIAR: Kačja žena, bajka C. Ludovicia v treh dejanjih, glasba Alfreda Casella. V odmorih slovensko predavanje, vesti v slovenščini in poročilo v slovenščini. SRF^^^FaHlBHHE] Nekaj škotskega. •. REŠITEV Mac Moodry je padel v morje. Skot, ki je šel mimo, se je pognal za njim in ga izvlekel na obalo. Ko se je Mac Moodry po malem osvestil, je rekel rešitelju: — Tega vam ne pozabim! Rešili ste mi življenje. Rad bi vam dal pol šilinga nagrade, toda pri sebi imam na žalost samo en šiling. — Nič zato, je odvrnil hladnokrvni rešitelj. — Se enkrat greste v vodo in jaz vas bom spet privlekel, pa bova imela okrogel račun. Pri tisti priči je svojega dragega rojaka telebnil nazaj v morje, nakar ga je spet rešil in tako zaslužil cel šiling. Omejevanje potrošnje bencina v Ameriki Washington, 1. avg. s. Listi poročajo o odredbi državnega podtajnika za notranje zadeve Ickesa, po kateri bodo ostale vse dobavne stanice bencina v državah ob Atlantski obali ponoči zaprte. Stavka električarjev v Nevv Yorku končana New York, 1. avg. d. Stavka newyor-ških električarjev in ladjedelniških delava cev v Brooklynu se je končala in se je danes zopet pričelo redno delo. *rirrwo« 8t 180 : Scfcota, 2. Vlit 190rXK= Italijanski tečaj LXXVL Poklici. Professioni e mestišri. Oltre ai commercianti, di cui abbiamo pariato or ora, possiamo distingue-re, per fl modo di guadagnarsi il pane, aneora gli agricoltori, i militari, gli impiegati, i lavoratori di testa, i libe-ri professionisti, gli artisti, gli indu-striaR, gli artigiani, gli operai e altri salariatL Oggi vogliamo parlare dei artigiani, che esčrcitano un mestiere nella loro officina chiamata da essi spesso e vo-lontičri anche laboratorio. Un artigia-no non impiega che un numero limita-to cfi lavoranti, detti giovani o garzo-ni, e imo o piu apprendisti. Molti artigiani forniseono di merce i negozi e i magazzini, qualcheduno di loro inve-ce ci ha la bottega e vende da se la foba agli avventori. Molti sono anche f mestieri che utk), secondo la sua in-clinazione, puo scegliere. C'č Tarma-idlo che vende e accomoda le armi: fucifi, rivoltelle, pištole, cartucce e altri requisiti da caccia, c'e Varrotino che arrota e affila coltelli e forbici, il bottaio che fa e ripara le botti, il cal-derato che fa caldaie e altri vasi con-simili di rame, il carpentiere che co-struisce carri, travature del tetto ecc., il coltellinaio che fabbrica coltčlli e altri feiri da taglio, il conciatore che concia le pelli e ne fabbrica il cuoio, il sellaio fa i finimenti, cioč tutto quel che si mette ai cavalli per cavalcare e per poterli attaccare, briglie, rčdini, selle, per lo piu, esso fa anche muse-rudle e borsette. VocSboti. Oltre fa) razen, or ora pravkar, fl modo način, distinguere p. r. distinsi, p. p. distinto razlikovati, Tagricoltore poljedelec, il militare vojaški, m. vojak, Thnpiegato uradnik, fl lavoratore di testa nmstveni delavec, il libero profesionista pripadnik svobodnega poklica, 1'artista umetnik, Findustriale industrijalec, Fartigiano rokodelec, l'o-peraio delavec, il salariato začasno najeti plačanec, il mestiere rokodelstvo, 1'officina delavnica, volontieri rad, im-piegare uporabiti, namestiti, limitare omejiti, il lavorante delavec, 3 giovane, il garzone pomočnik, TappremEsta vajenec, fornire qd di qc dobavljati komu kaj, finclinazione nagnjenje, l'armai(u)61o orožar, la arma aH la ar-me, pL le armi orožje, la rivoltella revolver, la pištola pištola, la cartuccia naboj, patrona, i requisiti potrebščine, 1'arrotino brusač, arrotare, affilare brusiti, le forbici škarje, fl bottaio so-dar, la botte sod (glej 3. lekcijo!), il calderaio kotlar, la caldaia (bakren) kotel, il vaso posoda, consknile sličen, il rame baker, fl carpentiere tesar, ko-lar, fl carro voz, la travatura del tetto strešno tramovje, il coltellinaio no-žar, fl ferro da taglio rezilo, il conciatore stroj ar, conciare strojiti, il cuoio usnje, fl sellaio sedlar, i finimenti konjska oprema, cavalcare jahati, attaccare napreči, la briglia brzda, la rčdine uzda, vajet, la sella sedlo, la muse-ruola nagobčnik, la borsetta torbica. Uscire iti ven, udire slišati, pokoren biti. Pres. £sco, čsci, esce, nsciamo, usci-te, čseono. Odo, 6di, ode, udiamo, udi-te, odono. V sedanjiku se menjavata u in č oziroma 6, nenaglašeno deblo ima n, naglašeno b oziroma 6. Ostale oblike so pravilne: p. r. uscii, uscisti ecc., udii, udisti ecc. p. p. uscito, udi-to, Fu*. usciro, ud(i)r6. Dialogo. (In rincaro dei viveri). Non so come fare per farmi venir 1'appetito. — Beato voi, io non so come fare per mandarlo via. ŠPORT še dve garnituri »večnih« rivalov Nedeljska tekma med Ilirijo in Prtroorjem bo imela še predigro — prav tako v belo-zelenih in črno-belih dresih Včeraj ki dan prej smo si do zadnjega in še bolj ogledali vseh 22 starejših rrva-lov v nedeljski tekrrri na Tvrševa cesti. Da ne bodo »mlajši« gledala po strani, naj pridejo še oni na vrsto... IKrijane bodo zastopala v splošnem že precj znana imena: Rožič, Eržen, Francot, Lah TT., dr. Godala, ing. Primožič, Gtu.šiič, K veder, Hortner, Aitjančic, Kos m Grintal, lei bo zdaj moral igrati v tem moštvu. Pravijo, da mu v prvi garnituri skoraj ni mosta, saj so se zbrale tam same starine. Skupina ljudi, ki smo jo našteli zgoraj, se je nekdaj imenovala »vunderteam«. Kar spomnite se, kakšne uspehe so žeK, kjerkoM so zaigrati, nikjer jim nihče ni mogel do živega Samo B-moštvo Prhnorja jim jo je vč.asih zagodlo___Naj povemo še imena naslednjih: Loga