glasilo slovenskega elektrogospodarstva /januar 2005 Elektroenergetska podjetja kadrovske luknje uspešno krpajo Tudi letos predvidena realna rast porabe HSE vsako leto uspešnejši Elektroenergetska podjetja uspešno krpajo kadrovske luknje Elektroenergetska podjetja za zdaj nimajo večjih težav z zagotavljanjem potrebnih kadrov, saj gre zaradi omejitvene zaposlovalne politike v večini primerov zgolj za nadomeščanje ljudi, ki odhajajo v pokoj. Pa še v tem primeru skušajo v podjetjih število zaposlenih zmanjšati z reorganizacijo in novo delitvijo nalog ali došolanjem že obstoječih kadrov. Dosedanje sodelovanje z univerzami je omejeno bolj na iskanje primernih štipendistov. HSE vsako leto uspešnejši Holding Slovenske elektrarne se je lani izkazal še s posebno dobrimi rezultati, saj so elektrarne iz njegove skupine proizvedle kar sedem milijard 208 milijonov kilovatnih ur električne energije oziroma za desetino več, kakor so sprva načrtovali. Povečala se je tudi dobava električne energije kupcem, in sicer v primerjavi z letom 2003 kar za dobro četrtino, zato ne preseneča, da je HSE poslovno leto 2004 sklenil z 18 milijardami dobička. 22 Nadaljevanje prilagajanja novostim na trgu V Združenju za energetiko pri GZS so v začetku leta predstavili dinamični program dejavnosti v letu 2005. Na eni od prihodnjih sej bodo pozornost namenili delovanju evropskega notranjega trga elektrike in zemeljskega plina v luči slovenske liberalizacije trgovanja s tema dobrinama. Med ključnimi dogodki pa bo vsekakor strateška konferenca Združenja za energetiko. 38 SENG iz naložbe v naložbo že desetletje V Soških elektrarnah nadaljujejo s posodabljanjem in širjenjem svojih proizvodnih zmogljivosti, pri čemer so si v minulih letih z gradnjo elektrarn nabrali vrsto bogatih izkušenj. Osrednji aktualni projekt je nedvomno gradnja črpalne elektrarne Avče, za katerega so v Holdingu Slovenske elektrarne združili strokovne moči in ustanovili posebno inženirsko enoto, ki bo skrbela za nemoteno izvedbo projekta. 24 ' Tudi letos predvidena realna rast porabe Poraba električne energije v Sloveniji naj bi se tudi letos povečala, pri čemer ocene kažejo na 1,5-odstotno rast. Zanesljivost oskrbe po besedah direktorja Elesove gospodarske javne službe Upravljanje prenosnega omrežja Gorazda Skubina kljub večjemu povpraševanju za zdaj še ni ogrožena, na roko pa ji gre tudi dejstvo, da letos ni predvidenih večjih remontov vitalnih proizvodnih objektov. 42 Ključna pojma sta preobrazba podjetja in trg Bo novoimenovani zastopnik podjetja Elektra Ljubljana mag. Vitoslav Türk za uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev poiskal zunanjo pomoč? Kot je razbrati iz njegovih pogledov, za zdaj ni te bojazni, saj naj bi najprej dal priložnost domačim strokovnjakom. Meni namreč, da je treba čim bolj aktivirati delovni in ustvarjalni potencial visoko šolanih kadrov Elektra Ljubljana. 1544 nas izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Jožko Zabavnik (Informatika), podpredsednica Jadranka Lužnik (SENG) Majda Kovačič (El. Gorenjska), Aljaša Bravc (DEM) Doris Kukovič (TE-TOL), Jana Babič (SEL), Ida Novak Jerele (NEK), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TEŠ), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Ervin Kos (predstavnik upokojencev) Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno trženje ITAK, d.o.o., tel. 041 409 191 oblikovanje Meta Žebre grafična priprava studio ctp, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana naš stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.400 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 28. februarja 2005. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 15. februarja 2005. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Potem ko smo že bili prepričani, da bo Elektro Primorski uspelo izpeljati projekt gradnje vetrnih elektrarn vsaj na eni izmed precej omejenega števila potencialnih in ekonomsko še sprejemljivih lokacij v naši državi, še zlasti zato ker je omenjeni projekt pozitivno sprejela večina lokalnega prebivalstva, je konec minulega leta iz Agencije RS za okolje prispelo negativno mnenje o načrtovani gradnji na Volovji rebri. S tem je padlo v vodo tudi upanje za pridobitev potrebnega gradbenega dovoljenja in skorajšnji začetek gradnje, čeprav tako v občini kot v omenjenem elektro podjetju poudarjajo,da zgodbe o slovenskih vetrnicah še ni konec in da še niso povsem obupali. Ne glede na to in dejstvo, da tudi v energetskih strokovnih krogih obstajajo različna mnenja o upravičenosti in smiselnosti različnih energetskih projektov - od gradnje spodnjesavske verige do velikih plinskih enot in, če že hočete, tudi postavitve vetrnih elektrarn ali izrabe drugih alternativnih virov - je opisana zgodba bolj zanimiva z druge plati. Njen celotni potek in razplet namreč potrjujeta tisto, na kar smo tudi mi že nekajkrat opozorili, da namreč kljub kopici aktov z zapisi o razvojnih potrebah in željah slovenske energetike, še vedno na nacionalni ravni nimamo verodostojnega dokumenta, ki bi to zelo kompleksno problematiko celovito obdelal, jo osvetlil z različnih kotov, od ekonomskega, strateškega in okoljskega, ter nato opredelil konkretne energetske projekte, za katerimi bosta stroka in država kot lastnica potem tudi stoodstotno stali. Če bi namreč takšen dokument že imeli, se ne bi moglo dogajati, da na eni strani podpisujemo mednarodne sporazume in obvezujoče protokole, ki natančno opredeljujejo predvidene deleže posameznih virov energije, ter hkrati na drugi sprejemamo številne omejitve in odločitve, ki nam dosego zastavljenih ciljev, če že ne povsem onemogočajo, pa vsaj zelo otežujejo. Zato bi kazalo naš splošni mačehovski odnos do energetike in načrtovanih projektov čim prej temeljito prevetriti in opredeliti, kaj je za Slovenijo in njeno okolje sploh še sprejemljivo ter, kako naprej. In tokrat z dejanskim soglasjem na nacionalni ravni in brez fige v žepu. 947 TEMA MESECA Elektroenerg podjetja uspešno kr etska kadrovske pajo luknje Zanimanje za zaposlitev v elektrogospodarstvu po trditvah odgovornih v podjetjih za zdaj uspešno sledi potrebam, pri čemer vire za izpraznjena delovna mesta v prvi vrsti iščejo med že zaposlenimi in štipendisti. Opazno tudi veliko zanimanje za šolanje ob delu. Čeprav velja v javnosti splošna ocena, da se zanimanje za tehnične smeri študija med mladimi v zadnjih letih drastično zmanjšuje, v elektroenergetskih podjetjih pravijo, da z zagotavljanjem potrebnih kadrov za zdaj nimajo večjih težav. Vzroke za to gre verjetno iskati tudi v dejstvu, da so podjetja število zaposlenih v zadnjem času precej zmanjšala in še naprej izvajajo omejevalno zaposlitveno politiko ter skušajo kadrovske luknje zapolniti predvsem s prezaposlovanjem in došolanjem že obstoječih kadrov. Posamezna podjetja veliko delajo tudi na razvoju kadrov, saj kot pravijo, se zavedajo, da so ljudje in njihovo znanje največji kapital. Kakšne so trenutne zaposlitvene potrebe, kako zagotavljajo potrebne kadre in na kakšen način zagotavljajo povezavo med teoretičnim znanjem in prakso so bila samo nekatera izmed vprašanj, ki smo jih tokrat naslovili na odgovorne za kadrovsko politiko v posameznih podjetjih. Poklici iz elektroenergetike še niso deficitarni »Gospodarske družbe se morajo vključiti v izobraževalni sistem in povedati, katere kadre potrebujejo. Brez tega ne bo ne ustreznih izobraževalnih programov in ne kadrov,« je poudarila Barbara Krajnc, samostojna svetovalka v Službi za izobraževanje Gospodarske zbornice Slovenije. Slednja je opravila lani analizo potreb po kadrih v elektroenergetiki med letoma 2004 in 2010 in presenečena ugotovila, da načrtujejo anketirana podjetja malo novih zaposlitev, vendar pa nameravajo v formalne oblike izobraževanja vključiti veliko ljudi, ki so že zaposleni pri njih. Kot je povedala Barbara Krajnc, je želela služba za izobraževanje GZS, ki je v sodelovanju z Združenjem za energetiko pripravila omenjeno analizo, izvedeti predvsem, kakšno strukturo kadrov bodo gospodarske družbe s področja energetike potrebovale v prihodnje. Vprašalnik je naslovila na 35 podjetij, odgovore pa je prejela od tri četrtine, torej od 26 družb, v katerih je zaposlenih vsega skupaj več kot deset tisoč ljudi. Zanimivi so že podatki o izobrazbeni strukturi zaposlenih: prevladujejo osebe, ki imajo poklicno izobrazbo (triletna poklicna šola), saj jih je v anketiranih podjetjih več kot tretjina ali 3680. Sledijo zaposleni, ki so končali srednjo strokovno ali štiriletno tehniško šolo; teh je prav tako skoraj tretjina ali več kot 3150. Visoko strokovno šolo oziroma univerzitetno izobrazbo ima 1245 ali 12 odstotkov zaposlenih, zelo malo pa je ljudi, ki bi bili še bolj izobraženi (le odstotek) - trije so specialisti, 106 je magistrov in 13 doktorjev znanosti. K temu je treba dodati, da je v strukturi zaposlenih še zmeraj veliko ljudi brez poklicne izobrazbe, skupaj 13 odstotkov. Najprej izobraževanje, potem zaposlovanje Eno izmed pomembnejših vprašanj v vprašalniku za podjetja je bila napoved zaposlovanja glede na stopnjo izobrazbe in načrt kadrovskega razvoja med zaposlenimi. Po besedah Kranjčeve je pripravljavce raziskave nemalo »presenetilo, da načrtujejo relativno malo novih zaposlitev in relativno veliko dodatnega izobraževanja«. To pomeni, da pričakujejo od zaposlenih, da se bodo vrnili v »šole« in dvignili svojo izobrazbeno raven, posledica tega pa je, da ostaja malo prostora za mlade, ki so se pred kratkim izšolali, je še pojasnila. Anketa med podjetji tako ni pokazala deficitarnosti med poklici v elektroenergetiki, marveč le, da želijo podjetja poskrbeti za boljšo izobrazbo med zaposlenimi. Največ zanimanja je za višje strokovno izobraževanje, saj naj bi se po rezultatih ankete v izobraževanje te vrste vrnilo več kot 130 zaposlenih, na novo pa so podjetja pripravljena zaposliti le 15 mladih diplomantov s takšno izobrazbo. »V podjetjih bo povpraševanje po diplomirancih visokih strokovnih šol in univerzitetnih programov, predvsem po inženirjih elektrotehnike, pričakujemo pa lahko tudi večje potrebe po diplomiranih inženirjih strojništva in ekonomistih, torej po visoko izobraženem kadru.« Kakor je dodala, se v nasprotju z energetiko v rudarstvu že čuti potreba po vseh kadrih, ne le tistih z visoko izobrazbo, pri tem pa poudarila, da je ena izmed težav v energetiki, da mladi iz varnosti ne morejo opravljati določenih del, saj morajo biti dovolj stari. Samo štipendije niso dovolj Večina podjetij - kar 76 odstotkov - je v 2 BREZVAROVALKE vprašalniku povedala, da sodeluje z izobraževalnimi institucijami. Po večini razpisujejo štipendije, izvajajo praktično izobraževanje ter obvezno delovno prakso, vendar pa to velikokrat ne zadostuje, saj je med mladimi preprosto premalo zanimanja za te poklice. »Samo materialni vpliv ni dovolj, temveč jih je treba privabiti z drugimi oblikami, na primer z zagotavljanjem delovnih mest,« je prepričana Kranjčeva. Podjetja morajo tako neposredno sodelovati, denimo, pri zagotavljanju učnih mest, ki jih potrebujejo predvsem študenti višješolskih programov. Slednji so namreč oblikovani tako, da poteka tretjina izobraževanja v podjetjih. Omenjena analiza je bila tako po besedah Krajnčeve narejena med drugim tudi zato, da bi ugotovili, koliko učnih mest lahko zagotovijo gospodarske družbe na področju elektroenergetike. Izobraževalni sistemi namreč doživljajo v zadnjih osmih letih korenite spremembe, med drugimi je sogovornica napovedala selitev smernic iz bolonj-skega procesa na nižje ravni izobraževanja, ne le v univerzitetne in visokošolske programe. Del tega je tudi vključevanje gospodarstva v načrtovanje programov, saj naj bi bilo izobraževanje odraz potreb v gospodarstvu in ne obratno,kakor smo bili navajeni do zdaj. »Ta možnost je pri nas relativno nova, saj je postal sistem, v katerem narekuje tempo razvoja gospodarstva šolski sistem, okoren,« je dejala Kranjčeva. Spremembe zakonodaje Med glavne spremembe na tem področju zagotovo sodijo zakonodajne - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o poklicnem strokovnem izobraževanju in Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah ter najnovejši Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, so tako podlaga za sodelovanje šolskega sistema z gospodarstvom, tudi z GZS ter njegovimi združenji. Poleg tega bo treba v prihodnje reorga- Večinski lastnik naših družb - država od njih zahteva znižanje stroškov, ne samo zaradi državne blagajne, predvsem zaradi tuje konkurence. Zmanjševanje števila zaposlenih oziroma omejevanje novih zaposlitev sta med najbolj popularnimi ukrepi zniževanja stroškov skoraj v vseh elektro podjetjih. Ni bilo zaznati, da bi v kateri izmed naših družb naredili ustrezno primerjavo, kaj pomeni pri zniževanju stroškov zmanjšanje zaposlenih kar povprek in znižanje drugih stroškov. Družba, ki ima izdelano dolgoročno razvojno vizijo, načrt kadrov, ki jih za izvedbo vizije potrebuje, in s tem povezano strategijo zniževanja stroškov na vseh ravneh, povezanih predvsem z opravljanjem glavne dejavnosti, pa tudi drugih, ki prinašajo dobiček, naj se nam oglasi, da jo predstavimo. Elektroenergetika je med najpomembnejšimi gospodarskimi panogami. Elektroenergetski strokovnjaki so tudi zaradi dolgoletnega neustreznega umeščanja panoge v družbi nekoliko zadržani strokovnjaki. Tržne razmere delovanja naših družb potrebujejo pogumnejše delavce, dobro strokovno podkovane z vrsto drugih veščin, ki jih delajo samozavestnejše in prodornej-še. Elektroenergetska podjetja in ves sistem bo toliko močan in uspešen, kolikor več tovrstnih strokovnjakov bo v njem. Težko je spreminjati delavce nekaj let pred upokojitvijo. Ti znajo delati, so polni izkušenj in modrosti, so pa premalo drzni. Tudi zato je treba delati z mladimi, jih štipendirati, zaposlovati in vzgajati v ustrezne strokovnjake, ki bodo kos sodobnim izzivom elektroenergetike in ki bodo s pomočjo starejših kolegov znali prodreti tudi v sistem izobraževanja. Slednji bo le tako lahko odraz potreb v elektroenergetiki, in ne obratno, kot smo navajeni zdaj. Delovne razmere in razmere, v kakršnih delujejo elektroenergetske družbe, so se v zadnjih letih zelo spremenile, še bolj se bodo leta 2007 s popolnim odprtjem trga. Da optimizacija proizvodnje in drugih procesov v elektroenergetiki zahteva bolj izobražene in strokovno podkovane kadre, tehniki dobro vedo, prav tako vedo tudi, da primanjkuje dobrih elektroinženirjev energetikov in drugih podobnih profilov. Direktor jeseniškega Acronija ponuja vsakemu elektroinženirju energetiku, ki bi se zaposlil pri njih, avto. Minka Skubic 3 20 0 nizirati in spremeniti financiranje sistema izobraževanja in zagotoviti tudi na tem področju socialno partnerstvo. Cilja tega procesa sta v prvi vrsti decentralizacija priprave vsebin izobraževalnih programov in regionalizacija izobraževalnih institucij, ki naj bi se prilagodile potrebam v tako imenovanih »izobraževalnih regijah«, obenem pa naj bi omenjene institucije sprejele koncept vseživljenjskega učenja. Krajnčeva je ugotovila, da vsi navedeni segmenti pri nas še niso uveljavljeni, a se sistem vendarle počasi vpeljuje, med drugim bo zagotovo aktualen tudi v energetiki, ki bo v prihodnje optimizirala proizvodnjo, zaradi česar bodo zahteve po bolj izobraženem in strokovno podkovanem kadru večje. Glede na to, da bo delo večidel potekalo tim-sko oziroma v projektnih skupinah, bodo morali zaposleni obvladati še tako imenovane mehke veščine, kot so delo z ljudmi, komunikativnost in podobno. Kljub napovedanim trendom je iz analize, ki jo je opravila GZS, mogoče sklepati, da se podjetja s področja elektroenergetike še ne srečujejo s pomanjkanjem kadrov, vendar pa jih večina (skoraj 80 odstotkov) razmišlja o tem, kako pritegniti mlade v poklice, po katerih je oziroma bo večje povpraševanje. Barbara Krajnc je napovedala, da bodo podobno anketo izvedli še enkrat, le da bo takrat bolj poglobljena, saj bi vendarle radi preprečili morebitni pojav deficitarnosti. Povečati zanimanje za vpis Med tistimi poznavalci energetike, ki že dalj časa opozarjajo na to, da strokovni napredek elektroenergetike temelji tudi na strokovnjakih, ki so sposobni raziskovati, načrtovati in sprejemati kakovostne odločitve, je prof. dr. Ferdinand Gubina z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Po njegovi presoji so razlogi, da deluje elektroenergetika v naši državi v neugodnih razmerah, zlasti ukinitev ministrstva za energetiko in vključevanje energetike v različne resorje. Energetika je tako bistvena za gospodarstvo in razvoj družbe, da bi bilo smotrno, da je samostojni resor. Drug razlog je premajhno število elektroenergetskih strokovnjakov, 1 in sicer zaradi upadanja vpisa na močnostno smer na obeh elektro fakultetah, in tretji neustrezno financiranje raziskav s področja energetike. Tokrat smo se v pogovoru s profesorjem Gubi-no dotaknili predvsem problema premajhnega vpisa. Sogovornik, ki dobro pozna vodilne kadrovske zasedbe v elektro podjetjih, pravi, da je bila v vrsti izmed njih dolgo časa bojazen zaposliti dobre strokovnjake. Ta miselnost se že nekaj časa spreminja, in družbe so se začele zavedati, kaj pomeni dober, široko razgledan strokovnjak, zato si najboljše skušajo zagotoviti že na fakulteti, na primer s štipendiranjem. Ugotavlja, da se vpisuje na Fakulteto za elektrotehniko premalo najboljših dijakov iz gi- mnazij in tehničnih šol. Tehnične šole dajejo največ študentov, učijo pa premalo tujih jezikov, ki postajajo bistveni zaradi odpiranja podjetij v svet. »Ker je bila splošna klima zadnjih deset let usmerjena v družboslovje, je tudi sicer šla večina uspešnejših dijakov na pravo in ekonomijo. Na naši fakulteti sprejmemo na leto 250 študentov na univerzitetni študij in 250 na visoko strokovni. Težave so v tem, da je osip iz prvega v drugi letnik več kakor polovičen. V smer močnostna elektrotehnika, ki se v tretjem letniku deli na industrijsko elektrotehniko in energetiko, se vpiše na leto okrog 30 študentov, kar je nekoliko bolje kakor pred leti, ko smo jih imeli samo 15 do 20. V zadnjih letih imamo na energetiki v četrtem letniku med 15 in 20 študentov. Ker je bilo diplomantov energetike v zadnjih letih premalo, so elektro podjetja na mesta, ki so zahtevala tovrstna specifična znanja, zaposlovala elektro inženirje različnih profilov,« pojasnjuje prof. Gubina, ki vidi rešitev iz nastale situacije v tem, da naj bi elektrogospodarska podjetja štipendirala študente. V nekaterih podjetjih so se tega že začeli zavedati, tako študente štipendirata Eles in Elektro Ljubljana. Z vodilnim v teh družbah se profesorji na elektroenergetiki mnogokrat dogovorijo, da njihovi štipendisti delajo diplomske naloge s področij, ki so za štipenditorja zanimiva in koristna. Mladi inženirji so neobremenjeni in vidijo stvari hitreje rešljive. Na prof. Gubino se podjetja tudi sama obrnejo za priporočilo za katerega izmed njegovih študentov, tako za štipendijo kot za zaposlitev. Pravi, da se je večina, ki se je zaposlila po tej poti, dobro izkazala. Nedavno tega je dobil pobudo večjega podjetja za priporočilo za tri štipendiste. Kljub dobri štipendiji - 80 do 120 tisoč tolarjev - se kandidati težko odločajo zanjo, ker si želijo možnosti nadaljnjega izobraževanja na podiplomskem študiju. Tudi ta je danes ena od privlačnosti za mlade inženirje. Kaj pa nagrade za dobre študente in dobre diplomske naloge, tudi te bi lahko bile motiv za študij energetike? »Na naši fakulteti imamo nagrade za dobre predavatelje. Tudi za diplomska dela dobrih študentov obstajajo že Bedjani-čeve nagrade industrije Iskra. Dobro bi bilo, če bi tudi elektrogospodarska podjetja oblikovala nagrade, na primer nagrade Milana Vidmarja za najboljša diplomska dela s področja elektroenergetike. Zamisel je vredna premisleka. So pa študentje močnostne elektrote- hnike na Elektro fakulteti v zadnjem desetletju dobili štiri Prešernove nagrade in več kakor 15 Bedjaničevih nagrad za diplomska, magistrska in doktorska dela,« nadaljuje profesor, o čigar uspešnosti študentov govori dejstvo, da je vrsta njegovih podiplomskih študentov na vodilnih mestih v družbah elektronergetike in da jih je vrsta izmed njih doktorirala. K temu gotovo pripomore tudi njegov način dela s študenti. Vsak njegov študent mora v podiplomskem študiju raziskovati nekaj novega. Profesor priskrbi v okviru svojega laboratorija od elektrogospodarskih podjetij nalogo ali projekt, podiplomski študentje ga obdelajo in morajo predstaviti rezultat svojega dela podjetju. Nadalje mora diplomant napisati referat in ga poslati na mednarodno konferenco, kjer se zberejo največji strokovnjaki s tega področja. Študent mora predstaviti in zagovarjati svoje delo, pri tem pa se tudi seznani z najuglednejšimi profesorji na svetu. Rezultate mora podiplomski študent objaviti v članku v ugledni svetovni strokovni reviji. Poleg tega naroči diplomantom, da preživijo vsaj še teden dni v državi, v kateri je konferenca, da si ogledajo tamkajšnje življenje in znamenitosti. Pravi, da je to pot, da podiplomski študentje postanejo samostojni, brez strahov pred tujimi strokovnjaki, tujim znanjem, pa tudi naučijo se znajti sami v tuji deželi. V Parizu je na Cigre pred leti organiziral in vodil posvetovanje o šolanju elektroinženirjev (Electric Power Engineering Education Panel) in je iz predstavitve japonskega predstavnika videl, da sam dela tako, kot delajo z mladimi inženirji podiplomci pri njih. Podobno je izkusil sam med svojim podiplomskim izobraževanjem v ZDA kot Ful-brightov štipendist, tako kot pozneje še trije njegovi diplomanti. Meni, da so za podiplomski študij zelo zanimive na primer ZDA, ki so dežela trdega kapitalizma - ki daje študentom vse možnosti, od njih pa tudi zelo veliko zahteva. Takšno kompleksno šolanje daje poleg strokovnosti in samozavesti še dodatno razgledanost in od direktorjev družb je odvisno, ali si tako usposobljene inženirje upajo zaposliti ali ne. Doslej so se za takšno podiplomsko šolanje svojih štipendistov odločila podjetja, kot so Soške elektrarne, Eles, Elektro Ljubljana in Elektro Primorska. Pri tem so se štipendisti vključili v program mladih raziskovalcev, ki ga že drugo desetletje financira država. Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se v zadnjem času zavedajo, da 5 uvedba trga zahteva drugačen profil nizacijskimi spremembami. In takšna Zakon o graditvi objektov predpisuje inženirjev, da družbe potrebujejo elek- kadrovska usmeritev se kaže tudi za potrebno izobrazbo, opravljen strokov- troinženirje, ki poznajo tudi ekonom- naprej, saj naj bi število zaposlenih v ni izpit in ustrezna leta delovnih izku- ske zakonitosti. Že doslej so imeli pred- Elesu v prihodnje skušali še zmanjšati šenj za projektiranje in druge dejavno- met ekonomija, ki ga je bilo treba oziroma naj ga vsaj ne bi povečevali. sti v zvezi z graditvijo objektov. obnoviti. Zato so angažirali še predava- Doslej smo se trudili, da bi kar se da Že od ustanovitve družbe leta 1950 je telja z ekonomske fakultete. Poleg tega izrabili tudi možnost zaposlovanja na- bistvo politike upravljanja človeških vi- vključujejo novosti, ki jih prinaša trg, ših štipendistov, katerih število se je v rov v IBE-ju, da sami skrbijo za kako- njegovo delovanje, sistemske storitve, zadnjih letih gibalo okrog 26, pri če- vost in razvoj lastnih kadrov. Skozi prenosne zmogljivosti v predmetnik mer pa se že kaže, pravi Irena Skubic, skupinsko delo na najzahtevnejših pro- študentov elektroenergetike. Pri podi- da vseh zaradi že omenjenega omejeva- jektih, stalno izobraževanje in osvaja- plomskem študiju pa spoznajo tudi nja zaposlovanja v prihodnje ne bo mo- nje novih tehnologij ter ne nazadnje značilnosti trgovanja z električno ener- goče več zaposliti. Sicer pa ima Eles ta skozi stimulativno plačno politiko in gijo. hip dvanajst štipendistov, od tega šest dobre delovne razmere se trudimo Po besedah prof. Gubine dobijo diplo- na elektrotehnični fakulteti - smer moč- ustvarjati okolje, v katerem se brez manti Fakultete za elektrotehniko nostna elektronika in štiri na teleko- ovir pretakajo znanje in izkušnje oziro- ustrezno znanje o trenutnem stanju teh- munikacijah, ki naj bi šolanje predvi- ma v katerem se gradijo kakovostni ka- nike in razmerah v elektrogospodar- doma končali tja do leta 2008. dri. stvu, da pa bi izšolali zadostno število Drugače pa je sedanja kadrovska struk- Praksa kaže, da za samostojno delo in elektroinženirjev, bi se jih moralo vpi- tura glede na organiziranost in potre- prevzem odgovornosti na področju sati več. Energetiki imajo sistemska be podjetja ustrezna, pri čemer znaša projektiranja, svetovanja in inženirin-znanja, elektrogospodarska podjetja povprečna starost zaposlenih 44 let, ga na zahtevnih energetskih objektih, jih potrebujejo; dobri strokovnjaki po- dobra polovica vseh zaposlenih pa ima posamezen projektant potrebuje celo stanejo diplomanti z nekajletno prakso višjo ali visoko izobrazbo. Eles ima tu- od pet do deset let delovnih izkušenj. in dodatnim izobraževanjem. Zatorej di precejšnje število ljudi, ki se izobra- V IBE-ju tako ugotavljajo, da lahko veni čudno, da je povprečno okrog osem žujejo ob delu na podiplomski ravni, like in multidisciplinarne projekte, na univerzitetnih inženirjev elektroener- pri čemer skuša podjetje v sodelovanju primer v energetiki ali zahtevni farma-getikov, ki na leto diplomirajo v zad- z zaposlenimi in fakultetami soobliko- cevtski industriji, uspešno uresničijo njih trinajstih letih, odločno premalo vati naloge in njihovo vsebino prilago- samo s sposobnimi kadri, ki jih dobro za tehnološko čedalje bolj razvito elek- diti konkretnim potrebam. Sodelova- poznajo in v katere verjamejo. Pri tem trogospodarstvo. Profesor upa, da je to nje z izobraževalnimi ustanovami, zla- se je pokazalo, da poceni rešitve, kot je dovolj strokovno usposobljeno in moč- sti Elektrotehniško fakulteto, je Eles s denimo začasno ustvarjanje projektnih no, da bo znalo skupaj z univerzo la- pridom izrabil tudi v primeru izbora skupin iz posameznikov različnih stniku - državi ustrezno strokovno po- štipendistov, prav tako pa dobro pote- družb, katerih sposobnosti, znanja in jasniti, kaj dolgoročno pomeni stalno ka sodelovanje tudi z matičnim izobra- izkušenj do potankosti ne poznajo, na zmanjševanje števila študentov in zapo- ževalnim centrom ICES-om pri vklju- tako velikih projektih ne dajejo žele-stavljanje raziskav pri vzgoji strokovne- čevanju zaposlenih v specializirane nih rezultatov in dolgoročno ne more-ga kadra v tej družbeno tako pomemb- strokovne programe in organiziranju jo zagotavljati kontinuitete in podpore ni panogi. Brez električne energije tu- izobraževalnih tečajev za potrebe ve- naročniku. di v prihodnje najbrž ne bo šlo. čjega števila zaposlenih. Sicer pa imajo v IBE trenutno 250 za- Kot že rečeno, pa večjih težav s prido- poslenih, od katerih ima približno po- V ot lesu z zagotavljanjem bivanjem potrebnih kadrov Eles za lovica višjo in visoko izobrazbo, med pOTTGDlli bez dr žav zdaj nima, saj sodeč po številnih pro- njimi je tudi 16 magistrov in 2 doktor- za zdaj DrOZ T6ZQV šnjah za zaposlitev, ki v kadrovsko ja znanosti. Čeprav so v preteklih letih službo prihajajo skoraj vsak dan, v slo- zaposlili precej mladih inženirjev, v Zaposlovanje v Elektro-Sloveniji je v venski javnosti očitno velja za solidno prihodnje ne pričakujemo kakšnih ve- skladu z zahtevami lastnika zadnjih in zaželeno podjetje. Ne nazadnje to likih sprememb v številu zaposlenih. nekaj letih zelo omejeno in ker tudi ni potrjuje tudi število prijav na občasne Pri zaposlovanju novih delavcev se tru- večje fluktuacije delovne sile, gre pred- javne kadrovske razpise, ko se na posa- dijo obvladovati predvsem dva pomem- vsem za nadomeščanje delavcev, ki mezno razpisano delovno mesto prijavi bna cilja: ohranjati kontinuiteto posa- odhajajo v pokoj. Število zaposlenih tu- po deset in več kandidatov. meznih organizacijskih skupin zaradi di drugače praviloma ne niha in se upokojitev ter po kakovosti in obsegu spreminja bolj zaradi izločanja posa- I ast p oSGga na zagotoviti popolno obvladovanje pro- meznih dejavnosti, kot je bilo to v mi- ntllO vzgojo kadrov jektnih nalog, ki jih pred njih postav- nulem letu v primeru odhoda določe- ifl potrebne izkušnje ljajo naročniki. Pri razvoju in usmerja- nega števila strokovnjakov v Elek- nju kadrov zato skušajo upoštevati ne tro.TK oziroma letos zaradi izločitve Kakor že sam naziv družbe pove, se samo izobrazbo in strokovnost, temveč Izobraževalnega centra slovenskega IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in tudi druge sposobnosti oziroma kom- elektrogospodarstva. Po besedah vodje inženiring ukvarja z dejavnostmi, ki petence posameznika kot celoto. Tako kadrovske službe Irene Skubic Eles de- slonijo predvsem na kadrih. Če želijo se pokaže, da se nekateri projektanti z jansko nadomešča le tiste kadre na po- zadovoljiti potrebam naročnikov, mo- leti razvijejo v izrazite specialiste in dročjih, kjer ni pravih rezerv, drugače rajo njihovi kadri v osnovi imeti ustrez- strokovnjake, drugi pa razvijejo velik pa že nekaj časa kadrovske potrebe re- no splošno izobrazbo, posebna strokov- smisel za organizacijo in vodenje pro- šuje z racionalizacijo in prerazporedi- na in specialistična znanja ter pred- jektov. tvijo delovnih nalog ali manjšimi orga- vsem veliko, veliko izkušenj. Že sam »Moram poudariti,» pravi pomočnik G glavnega direktorja IBE Elvis Štember- sposobnosti, ki so potrebni za uresniči- da dobro spoznajo svoje področje dela, ger, »da imamo v zadnjih letih precej tev zahtevnih projektov, ne pridejo čez zato so se raje usmerili na pridobivanje težav s pridobivanjem novih mladih noč, temveč so v naši panogi plod dol- potrebnega kadra preko štipendijske kadrov na področju projektiranja. De- goletnega trdega dela. politike. lo projektanta je namreč precej specifi- Na leto imajo tako nekaj čez 20 štipen- čno in zahteva človeka s širokim spek- TEŠ in SENG še štipendirata distov, skoraj tri četrtine pa jih je teh- trom osnovnega znanja, z razvitimi de- nične stroke. Pri pridobivanju kadrov lovnimi navadami in pripravljenega na V TE Šoštanj imajo zaposlenih 21 elek- oziroma štipendistov s področja ener- sprotno izobraževanje in dolgoletno troinženirjev, od tega 12 s šesto stop- getike imajo s Fakulteto za elektroteh- usmeritev v ta poklic« njo in devet s sedmo, poleg tega imajo niko, računalništvo in informatiko že Naše izkušnje kažejo, da je javni razpis v elektrarni še 28 inženirjev drugih te- skoraj deset let dogovor, da jim profe- najslabša metoda pridobivanja kadrov. hničnih profilov. Poleg tega dela v sorji svetujejo pri izboru najboljših štu- Kandidatov je veliko, njihovo osnovno TEŠ kar 163 tehnikov različnih smeri. dentov, ki jim potem odobrijo štipendi- znanje in sposobnosti pa niso zadovo- Povprečna starost inženirskega kadra je in omogočijo pripravništvo. Na ta ljivi. je 43 let. Tovrstni kader sproti pomla- način so, pravi Marjan Šmon, pridobi- Mogoče so vzrok za to tudi težnje pre- jajo na podlagi kadrovske analize, ki jo li kar nekaj odličnih tehničnih kadrov teklih let, da veliko maturantov z naj- imajo narejeno do leta 2020, in sprot- in bodo s takšno politiko nadaljevali boljšimi ocenami za nadaljevanje štu- nega upokojevanja zaposlenih. Njihovi mogoče tudi na drugih področjih. Pri dija izbere družboslovne, in ne tehni- inženirji morajo imeti od enega pa do pridobivanju že oblikovanih strokov- čnih fakultet. Ta upad števila mladih pet let delovnih izkušenj na področju njakov pa so se v nekaj primerih obrni- tehničnih kadrov je posebej izražen pri energetskih naprav, da lahko samostoj- li tudi na specializirane agencije za pri- množici višjih in visokih strokovnih no delajo. Štipendirajo kar 59 dijakov dobivanje kadrov in tudi ta način se je programov, v katere vstopajo študenti in študentov tehničnih smeri in običaj- pokazal za uspešnega. z različnimi predhodnimi znanji in pri no zaposlijo nove delavce iz vrst svojih Drugače pa naj bi se v Dravskih elek- katerih so tudi kriteriji včasih vprašlji- štipendistov. trarnah v prihodnjih petih letih upoko- vi. Bojimo se, da bo tudi prenova oziro- Soške elektrarne je v zadnjih dveh letih jilo več kot petdeset delavcev. Večji del ma uskladitev univerzitetnih progra- zapustilo kar 14 visoko strokovno us- teh delavcev ne bodo nadomeščali, se- mov z Bolonjsko deklaracijo prinesla posobljenih delavcev, ki so jih delno veda pa razmišljajo tudi o kadrih, ki še nadaljnji upad kakovosti diploman- nadomestili z nekaj mlajšimi kadri v bodo potrebni za uresničitev projektov tov. centru vodenja. Štipendiranje imajo iz njihovega strateškega razvojnega Mogoče se sliši paradoksalno, toda po dobro urejeno tako za študente elektro programa, dolgoročnega razvojnega naših izkušnjah tudi štipendiranje ni kot strojne smeri, pri štipendiranju pa programa HSE in Nacionalnega ener- ravno najbolj učinkovit način pridobi- imajo prednost otroci njihovih delav- getskega programa. Ne glede na to, pa vanja mladih perspektivnih kadrov. cev in mladi iz regije. Vodilni v SENG-u glede na predviden obseg potreb po no- Namreč, pogodba o štipendiranju se se zavedajo, da je problem pri hidro- vih kadrih za naslednje petletno obdo- po navadi sklene v času, ko mlad člo- proizvodnji, da je treba mlad kader bje, menijo, da s pridobivanjem potreb- vek niti ni prepričan, da bo prav pro- vzgajati vsaj štiri do pet let, da lahko nega kadra ne bodo imeli težav. jektiranje s svojo specifičnostjo njego- samostojno dela. Poleg tega morajo Kot že rečeno, tudi v prihodnje stavijo va poklicna in v praksi dostikrat tudi imeti njihovi delavci še druge kvalite- predvsem na sodelovanje z univerzami. življenjska usmeritev. te, in ne samo strokovne, tako da ni Kot je povedal Marjan Šmon so doslej Tako najboljše rezultate pri zaposlova- enostavno priti skozi sito za delo na tesno sodelovali predvsem z maribor- nju mladih kadrov v IBE dosegamo na SENG-u. sko Fakulteto za elektrotehniko (FE- podlagi neposrednih stikov in priporo- RI), navezali pa so stike tudi s Fakulte- čil. Pri tem je zelo koristno naše sode- še več sod lektrarne si želij er to za strojništvo in Ekonomsko-poslov- lovanje s fakultetami, od skupnega de- S6 V6C S0Q6l0VQIl|Q Z U MIV6 TZQ mi no fakulteto. Takšnega sodelovanja je la na določenih projektih in omogoča- bilo po njihovem mnenju v preteklosti nja izvajanja študentskih praks do Glede na restriktivno politiko zaposlo- še premalo in bodo skušali to spreme- izmenjave izkušenj in spremljanja po- vanja, ki jo v Dravskih elektrarnah niti na ta način, da bodo fakultetam tencialnih kandidatov že v času študi- izvajajo že več kot deset let, so njihove posredovali nabor nekaterih njihovih ja. Upamo, da se bo to sodelovanje v potrebe po kadrih zelo omejene. razvojnih problemov, ki naj bi jim jih prihodnje še okrepilo, mogoče tudi v Usmerjene so predvsem na nadomešča- te pomagale rešiti. Želijo si tesnejšega smislu sodelovanja pri oblikovanju ne- nje delavcev, ki se upokojujejo, pa še te sodelovanja tudi z gospodarsko zborni- katerih programov. nadomeščajo običajno le kakšno polo- co in podobnimi organizacijami, ki se Z vstopom Slovenije v EU so nedvo- vico. Tako po besedah pomočnika di- ukvarjajo z usposabljanjem kadrov, mno nastopile nove razmere na trgu rektorja Marjana Šmona s pridobiva- vendar pa zaradi specifične dejavnosti delovne sile. Marsikatero podjetje, pra- njem novih kadrov nimajo večjih težav na tem področju ne pričakujejo velikih vi Elvis Štemberger, bo reševalo svoje niti na tehničnem področju. Sicer pa rezultatov. globalizacijske težave z najemanjem pridobivanje novih kadrov v Dravskih poceni delovne sile, ki že trka tudi na elektrarnah temelji predvsem na njiho- K os dr ovnalfu je pOITIembna naša vrata. Imamo tudi večletne izku- vi štipendijski politiki. Glavni razlog je pOSlOVIld T UIIK CI ja šnje v okviru mednarodne izmenjave v tem, da zaradi specifičnosti dejavno- študentov tehničnih strok (IAESTE). sti že formiranih in ustrezno usposo- Uprave distribucijskih podjetij Elektro Kljub tem novim možnostim pa bomo bljenih delavcev ne morejo dobiti na Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro v IBE še naprej dolgoročno vzgajali la- trgu delovne sile. Nekateri profili stro- Celje, Elektro Gorenjska in Elektro stne kadre. Znanje, izkušnje in druge kovnih delavcev potrebujejo nekaj let, Primorska smo tokrat zaprosili, da / nam pojasnejo, kakšen pomen ima v djetji morda z malo zamude, pa vendar zmanjševanje števila zaposlenih ne njihovem podjetju razvoj kadrov, kako z veliko volje, zadalo cilj uvedbe letnih vpliva na poslovni proces ter na rast in je zasnovan sistem načrtovanja kadrov, osebnih pogovorov, kot ene od oblik razvoj podjetja. katere so temeljne značilnosti kadrova- razvoja kadrov. V ta namen je pripravi- Nove kadre pridobivajo s posredovan-nja, na kakšen način pridobivajo nove lo vse potrebne dokumente in postop- jem ustreznih agencij ali z javnimi raz-kadre, kakšne so trenutne potrebe po ke za izpeljavo vodenih pogovorov, ki pisi. Štipendiste seveda za zdaj še zapo-kadrih, kako rešujejo izzive vrednote- jih bodo izvajali enkrat na leto in si z slujejo, predvsem gre tu za elektrikarje nja in motiviranja kadrov in kako za- njimi prizadevali doseči temeljni cilj, energetike, ki so deficitaren kader. gotavljajo povezavo med znanjem (izo- to je povečati delovno uspešnost posa- Kakšne so trenutne potrebe po kadrih? braževanjem) in kadri v dolgoročnem meznika in kadrovski potencial. V po- Načrt za leto 2005 še ni bil sprejet, obdobju. djetju upajo, da bodo s poglobljenim vendar bodo po sedanjem osnutku pra-Kot so povedali na upravi Elektra Lju- poznavanjem in zaupanjem med vodjo viloma zaposlovali samo štipendiste in bljana, se zavedajo, da so njihovi zapo- in sodelavcem omogočili osebno rast tako nadomeščali samo upokojitve. Če sleni glavna konkurenčna prednost po- in razvoj posameznikove kariere. pa se bodo z vidika nemotenega poteka djetja, saj je uspeh poslovanja odvisen S posodobitvijo sistemizacije delovnih procesa dela pokazale potrebe, bodo od znanja, odgovornosti, ustvarjalnosti mest in vrednotenjem dela težijo k te- izvedli tudi kak javni razpis. in zadovoljstva vsakega izmed zaposle- mu, da bodo zaposleni motivirani za V podjetju Elektro Maribor so sprejeli nih. S primernim kadrovanjem si zago- opravljanje svojih nalog, uveljavitev nov plačni sistem in notranjo organiza-tavljajo kadre z ustrezno izobrazbo, iz- svojega znanja in zamisli ter za razvoj cijo, ki je v veljavi od 1. januarja 2005. kušnjami in veščinami za ustvarjalno svoje kariere. Preizkušali bodo, ali so v Tako so v plačnem sistemu uvedli hori-delo in doseganje ciljev podjetja. teh ciljih uspešni s tem, da bodo meri- zontalno napredovanje v okviru istega Čeprav je podjetje omejeno pri zaposlo- li organizacijsko klimo in zadovoljstvo tarifnega razreda, 1. januarja 2006 bo-vanju novih kadrov, si prizadeva z zaposlenih in si prizadevali, da jo stal- do uvedli sistem gibljivega dela plače ustrezno štipendijsko politiko pridobi- no izboljšujejo. na podlagi osebne in poslovne uspeti štipendiste, da uspešno nadomestijo Sicer pa se v Elektru Ljubljana zaveda- šnosti. Zaradi uvajanja tega orodja bo-zaposlene, ki zaradi upokojitve zapu- jo, da je proces kadrovanja in ravnanja do že v kratkem začeli z delavnicami o ščajo podjetje. Ker je podjetje razvojno z zaposlenimi pomembna poslovna postavljanju merljivih ciljev, ki so po-in tudi tržno naravnano, si s štipendi- funkcija, ki ji je treba namenjati veliko dlaga za določanje gibljivega dela pla-ranjem poskuša zagotoviti kader, ki bo pozornosti, zato s sodobnimi pristopi če. Pri motiviranju uvajajo tudi sistem zasedel delovna mesta, ki se odpirajo z do tega pomembnega področja želijo pohval in stimulativni inovacijski sinovo organizacijo in večjim obsegom nadoknaditi zamujeno in stopiti v ko- stem. dela. Podjetje štipendira predvsem štu- rak s sodobnimi sistemi. Kot že rečeno, je usposabljanje in izo- dente na visoko strokovnih programih braževanje ena izmed pomembnih po- tehniških smeri, nekaj pa tudi dijakov iGlTlGljIld ZIldCIlIlOST - stavk pri razvoju kadrov. Pri usposa- šol tehniške usmeritve. Štipendistom, zmanjševanje stroškov bljanju, ki ga narekujejo zakoni (perio- prihodnjim sodelavcem, podjetje na- dika), so tako vezani na predpise in ga menja posebno pozornost, zato jim Na upravi Elektra Maribor so povedali, morajo izvajati. Pri izobraževanju za omogoča opravljanje obvezne šestme- da razvoj kadrov v njihovi družbi obse- dosego formalne šolske izobrazbe pa sečne prakse in opravljanje počitniške- ga kadrovanje, usposabljanje in motivi- njihove sodelavke spodbujajo tako, ta- ga dela in jih s tem uvaja v prihodnje ranje, zdravje in zadovoljstvo zaposle- ko da jim krijejo stroške šolanja. Vse to delo. Štipendisti prejemajo tudi notra- nih, motiviranje. Gre za področja, ki so v Elektru Maribor udejanjajo v skladu nje glasilo podjetja Elektro novice, ki med sabo neločljivo povezana in pred- z letnim načrtom izobraževanja in us- jim omogoča vpogled v dogajanja, tako stavljajo tako imenovano mehko vari- posabljanja in tako tudi dolgoročno na strokovnem področju kot na drugih anto v poslovanju njihove družbe. Ta skrbijo za cilj, ki so si ga zadali, to je področjih udejstvovanja zaposlenih v komponenta ima velik vpliv na poslo- zvišanje kvalifikacijske strukture sode- podjetju. vanje in je zato strateškega pomena za lavk in sodelavcev. Predvsem pa poskuša podjetje zapol- razvoj in rast družbe. njevati vrzeli v zaposlovanju z razvo- Načrt kadrov je letni in je sestavni del Razvoj kadrov kot sistematičen proces jem kadrov. V ta namen namenja dolo- gospodarskega načrta družbe. Načrt čen del denarnih sredstev za študij ob poleg števila zaposlenih opredeljuje tu- Iz uprave Elektra Celje so sporočili, da delu, z namenom dviga izobrazbene di kvalifikacijsko strukturo. Razdeljen razvoj kadrov v njihovem podjetju do- strukture zaposlenih. Interes za tako je na posamezne sektorje oziroma biva čedalje večji pomen. K razvoju ka- obliko izobraževanja je precej velik in ustrezne organizacijske enote. Predla- drov med drugim pripomorejo tudi z se iz leta v leto povečuje. Ker pa je v gatelji so posamezne organizacijske izvajanjem letnih pogovorov, ki posta- današnjem času poleg formalne izo- enote, kadrovska služba pa predloge jajo ključni element spremljanja ka- brazbe za uspešno opravljanje dela po- zbere, jih strokovno uredi ter uskladi drov in usmerjanja kariere zaposlenih. trebno še veliko drugega znanja, orga- posamezne postavke z upravo družbe, Razumejo jih kot obliko načrtnega de- nizirajo tudi druge oblike izobraževa- ki o načrtu kadrov odloča. la vodij s sodelavci, usmerjenega v nji- nja, v katere se vključuje čedalje več za- Temeljna značilnost kadrovanja je se- hovo strokovno usposobljenost, razvoj- poslenih. Služba za varnost in zdravje veda zmanjševanje oziroma optimira- ni potencial in delovno uspešnost. Nji- pri delu organizira razne oblike uspo- nje stroškov dela. Tako imajo zadnje hov cilj je zagotoviti učinkovito delo v sabljanja delavcev za varno delo, saj je leto in tudi v letu 2005 negativno rast izvajanju javnih gospodarskih služb s le zdrav zaposleni uspešen delavec. števila zaposlenih, kar je posledica področja oskrbe z električno energijo Podjetje Elektro Ljubljana pa si je v predvsem skrbnega organiziranja dela na podlagi sposobnih, usposobljenih in slovenskem prostoru, med večjimi po- in predčasnega upokojevanja, tako da učinkovitih sodelavcev. I Razvoj kadrov (Human Resource Development) je z vidika njihove organizacije sistematičen in načrtovan proces priprave, izvajanja in nadzorovanja vseh kadrovsko izobraževalnih postopkov in ukrepov, namenjenih strokovnemu, delovnemu in osebnostnemu razvoju zaposlenih. Razvoj zaposlenih, ki ga pojmujejo tudi kot kariera, označuje življenjsko pot posameznika z vidika delovnih izkušenj, znanja, delovnih mest, služb in napredovanj. Načrtovanje kadrov je v Elektru Celje kontinuiran proces, ki je del strateškega načrta podjetja. Postopek zajema strateško, taktično in operativno raven kadrovskih virov, to je menedžmenta, strokovnjakov in drugih zaposlenih. Iz njega mora biti razvidno, koliko in kakšen kader potrebuje podjetje v prihodnosti. Torej kader načrtujejo na podlagi ocene obstoječega stanja in iz potreb po kadrih v prihodnosti. Vodstvo podjetja na podlagi načrta nalog, ciljev podjetja in zaznavanja problemov naredi analizo stanja (prednosti, slabosti, možnosti, nevarnosti), in sicer vsak za svoje področje po hierarhiji navzdol. Pri tem upošteva delovne načrte, sistemizacijo delovnih mest, strategijo, politiko podjetja, vplive gospodarskega, tehničnega in socialnega okolja podjetja. Na podlagi informacij - poročila o zaposlenosti za preteklo obdobje, vodstvo predvidi dejansko potrebno število in strukturo kadrov za prihodnje obdobje. Pri tem upošteva načrte poslovanja, fluktuacijo, reorganizacijo itd. Tako ugotovljene potrebe so podlaga za razne kadrovske akcije, s katerimi želijo uresničiti zastavljeni načrt. Ko vodstvo z izračuni ugotovi dejansko potrebo po strukturi kadra, to opredeli z dolgoročnimi (od 5 let), srednjeročnimi (od 1 do 5 let) in kratkoročnimi načrti (do 1 leta). Potrebo po razporeditvi, zaposlitvi, usposabljanju, izobraževanju in stimulaciji odda na obrazcu vodji kadrovskega sektorja. Vodja kadrovskega sektorja potrebe prouči in na njihovi podlagi organizira izdelavo načrtov. Na podlagi potreb kadrovski sektor izdela skladno z organizacijsko strukturo mobilne in orientacijske načrte kadrovskih virov, in sicer načrt strukture potrebnega kadra, načrt izobraževanja in usposabljanja, načrt napredovanja in premeščanja in načrt štipendiranja in pripravništva. Kadrovski sektor skupno z vodstvom organizacije, ki je dalo potrebo po kadrih, načrte usklajuje z dejanskimi potrebami, jih sprejema, pri čimer upošteva razvojno usmeritev posameznih programov in poslovnih področij. Te odobri s potrditvijo uprava družbe -predsednik uprave. Temeljne značilnosti kadrovanja Nadalje so v Elektru Celje povedali, da je temeljna vrednota vsake organizacije doseganje ciljev učinkovitosti, delovanje v smeri strategije in da moč v organizaciji temelji na znanju, veščinah in odgovornosti. Naloga razvoja kadrov je, da zagotavlja optimalno poklicno, izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo. Razvoj kadrov je del strateškega načrta podjetja. Postopek zajema strateško in taktično raven, to je menedžment in strokovnjake, ki morajo imeti srednjeročne in dolgoročne sposobnosti za doseganje strateških ciljev organizacije. Kadrovski sektor v sodelovanju z vodstvom nepretrgano ocenjuje in nadzira uresničevanje načrtovanja kadrov v smeri ciljev. Rezultati napovedovanja kadrovskih potreb (načrti) so izhodišče za razvijanje poti kadrovskih virov in s tem razvoja kadrov. Iz načrta kadrov je razvidno, kakšen kader potrebujejo, na podlagi informacij (poročila o zaposlenosti) pa ugotavljajo dejansko stanje ter stopnjo uresničitve načrta. Pri karieri pa je treba ločevati med zunanjim in notranjim vidikom kariere. Notranja kariera obsega sklop korakov ali stopenj, ki sestavljajo posameznikov lastni koncept napredovanja znotraj poklica. Zunanja kariera pa se nanaša na objektivne kategorije, ki jih organizacija uporablja za označitev napredovanja po lestvici v danem poklicu. Pri načrtovanju osebnega razvoja kadrov zasledujejo tri glavne komponente: strokovni, osebnostni in delovni razvoji. Uresničevanje načrtovanih potreb se začne s postopki, ki jih vodi kadrovski sektor v sodelovanju z vodstvom, in sicer z zunanjimi in notranjimi razpisi, prekvalifikacijo, premeščanjem, napredovanjem, usposabljanjem, izobraževanjem, štipendiranjem, zaposlovanjem, ukrepi za zmanjševanje fluktuacije in absentizma, ugotavljanjem uspešnosti in materialno in nematerialno motivacijo. Zaposlujejo tako kadre iz zunanjih kot notranjih virov, pri čemer dajejo prednost zagotavljanju potreb iz notranjih rezerv. Zaposlujejo tudi štipendiste. Zaradi procesa prestrukturiranja dejavnosti, v kateri posluje njihovo podjetje, je trenutno kadrovska fluktacija sorazmerno majhna, saj optimizirajo delovne procese in nadomeščajo delavce I ID predvsem z prerazporeditvami nalog vlogo pa je določeno, kako je treba de- izoblikovali sistem motiviranja kadrov, in premeščanjem že zaposlenih. lo opraviti. Zagotovo pa je pomemben s katerim bodo skrbeli za ustrezno mo- V Elektru Celje so v sredini leta 2004 še tretji element - človek mora vedeti, tivacijo zaposlenih za delo in tudi za sprejeli podjetniško kolektivno pogod- zakaj naj dela (odnos in motivi, prepri- izobraževanje. Pričakujejo, da bodo s bo, s katero so se zavezali k novi kako- čanja, lastnosti, hotenja, vrednote). Vse tem dvignili produktivnost oziroma vosti ocenjevanja vrednotenja in moti- to troje skupaj so, kot smo že navedli, učinkovitost dela. Zaposlenci s tem do- viranja kadrov. Na podlagi dogovora kompetence, ki med drugim tudi zago- bijo občutek spoštovanja in koristno- med delodajalcem in zaposlenimi je tavljajo povezavo med znanjem in ka- sti, občutek, da nekdo skrbi za njihov oblikovana strokovna komisija, ki je dri. razvoj in da jim omogočajo tudi napre- pristojna za pripravo skupnih izhodišč dovanje. za določitev napredovanj zaposlenega Prave ljudi Izobraževanje poteka sistematično, in na delovnem mestu, osebne uspešnosti na prava delovna mesta! sicer na podlagi analiz potreb organi- v razmerju do uspešnosti poslovanja zacije, podrobnega opisa del in nalog podjetja in ekonomskih možnosti. Kot ugotavljajo v Elektru Gorenjska, so ter sedanje stopnje usposobljenosti za- Zagotavljanje povezave temelji na več ustvarjalni in delovni ljudje najpo- poslenih. Zato v podjetju celovito zbi- oblikah, kot so letni pogovori, ankete membnejše premoženje in središče vse- rajo to znanje, ki ga imajo zaposleni, in intervjuji, s katerimi se preverja ure- ga dogajanja, zlasti razvoja v podjetju. da ga lahko tudi čim bolje izrabijo in sničevanje potreb po spremembi delov- Njihovo upravljanje pomeni ključ do upravljajo, saj imajo zaposleni pogosto nega mesta, spremembi funkcije, spre- uspeha, zato se dejavnosti menedžmen- znanje, ki je neuporabljeno. Poskušajo membi poklica, napredovanju, nazado- ta kadrovskih virov ne smejo prepusti- izvedeti tudi, kaj posameznega zaposle- vanju, povečanju strokovnega znanja, ti naključju. nega zanima in na katerem področju prilaganju sodobnim tehnologijam, na- Menedžment kadrovskih virov je inte- bi se rad razvijal ter kakšen naj bi bil daljevanju individualnega izobraževa- gralen del strateškega načrtovanja izvr- njegov prispevek v podjetju. Skratka, nja, motivaciji itd. šilnega vodstvenega tima organizacije. lotevajo se načrtovanja z motom: »Pra- Strokovno usposobljenost pojmujejo Skozi organizacijo tako povečujejo ve ljudi na prava delovna mesta!« kot strokovno znanje in osebne sposo- učinkovitost, s katero kadrovski viri Lotevajo se tudi projektov povezovanja bnosti za uporabo tega znanja. Stro- dosegajo želene rezultate, ki koristijo izobraževalne in gospodarske sfere, kovno znanje so izobrazba in druga zaposlenim in organizacijam, v katerih ker bodo lahko le tako pridobivali ka- funkcionalna ter specialna znanja. delajo. dre s svežim in novim znanjem. Pri Strokovna znanja in veščine izhajajo iz S strateškim načrtovanjem kadrov na tem je pomembno, da ohranijo stik z tehnične delitve dela - delovnega mesta premišljen način usklajujejo prihodnje novostmi posameznih vrst strok, ki so in so prvi pogoj, da bo delo sploh načrte organizacije z njenimi zahteva- nujne za delovanje podjetja. opravljeno. mi po osebju in njeno potrebo po razvi- Te opredelijo v zahtevah delovnega janju ljudi za ključne pozicije. Nove Ne zaposlujejo novih delavcev mesta. Poleg teh pa skušajo odkriti in kadre pridobivajo predvsem za podro- določiti še druge lastnosti in sposobno- čja, na katerih v podjetju primanjkuje- Na upravi Elektra Primorska so poveda-sti izvajalcev, ki so potrebne, da se v jo tako znanje kot veščine. Zaposlujejo li, da od leta 2005 do 2008 načrtujejo nekem kulturno-organizacijskem oko- pa tudi lastne štipendiste, predvsem iz zmanjšanje števila zaposlenih za dva lju naloge opravijo uspešno in bolj elektrotehniške stroke. odstotka - deset ljudi (povprečno 0,5 učinkovito. Tudi te lahko zapišejo v si- Koncept in vsebina ravnanja s kadrov- na leto). To nameravajo doseči z narav-stemizacijo (funkcionalna znanja in skimi viri temeljita na naslednjih vidi- nim odlivom, to je z upokojevanjem in sposobnosti), vsekakor pa jih potrebu- kih: pritegniti talentirane ljudi v orga- prerazporeditvami zaposlenih. Vsako jejo, ko kadrujejo novo zaposlene ali nizacijo, izbirati najbolje kvalificirane večje zmanjševanje števila zaposlenih ko predlagajo razporeditev uslužbenca kandidate med prosilci za službo, us- pa bi pomenilo in povzročilo motnje na (drugo) delovno mesto. Opredelijo posabljati novo zaposlene, ponovno us- pri normalnem poslovanju, glede na jih v kompetenčnem profilu delovnega posabljati izkušene zaposlene, motivi- to, da so v obdobju zadnjih desetih let mesta. rati vse zaposlene in vrednotiti njihovo že zmanjšali število zaposlenih za pri-Kompetence pa pomenijo kombinacijo delovanje, nagrajevati uspešnost zapo- bližno dvajset odstotkov. Glede na ve-usposobljenosti in primernosti. Kom- slenih. čje število delavcev invalidov (II. in III. petence so tiste lastnosti in zmožnosti, V Elektru Gorenjska se zavedajo, da in- kategorije) in delavcev z raznimi zdrav-ki posamezniku omogočajo uspešno in telektualni kapital postaja v podjetju stvenimi omejitvami pa ugotavljajo, da učinkovito opravljanje dela glede na glavna konkurenčna prednost. Glavna je povprečna starost zaposlenih 41 let. zahteve organizacijske vloge. naloga je pridobiti in zadržati nadarje- Tako že nekaj let ne zaposlujejo novih Sicer pa so v Elektru Celje še povedali, ne posameznike, ki bodo znali obdrža- delavcev, saj večje zmanjševanje ni moda podjetje opredeljujejo kot tehnični ti konkurenčno prednost podjetja, ki je goče. Sicer pa se težave že pojavljajo in socialni sistem. Tehnični sistem se v današnjem času sprememb še pose- pri odpravi havarij, dežurstvih in dru-pokriva z delovnimi mesti, kjer je ra- bej pomembna. gih neodložljivih delih, ki so nujno po-zvidno, kaj je treba narediti, kaj se de- Glede na smernice ohranjanja števila trebna za normalno poslovanje in zala. Za delovna mesta določijo vsa potre- zaposlenih za delovna mesta izbirajo nesljivo dobavo električne energije. bna znanja, ki jih izvajalci morajo ime- predvsem ljudi, ki so že zaposleni. Uva-ti, da delo korektno opravijo (tehnično jajo notranjo borzo dela, ki jo upora- Simona Bandur funkcionalna znanja in spretnosti). bljajo predvsem za delovna mesta, za M rane Janjić c Vsakdo pa ima v podjetju tudi svojo so- katera sodijo, da je notranjih kandida- BtQIlG JQI1|I( cialno, organizacijsko vlogo, ki omogo- tov več. Miro Jakomin ča integracijo v socialni sistem. S to V organizaciji Elektra Gorenjska bodo in dopisniki 46 Povpraševanje tudi konec leta navzgor Zanimanje za električno energijo je bilo tudi zadnji lanski mesec precejšnje, saj je decembra odjem iz prenosnega omrežja dosegel milijardo 102,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 3,7 odstotka več kakor decembra 2003. Dejansko doseženi odjem je bil tudi za 1,9 odstotka nad sprva načrtovanim, pri čemer je podobno kot na letni ravni bilo opaziti večje povpraševanje predvsem pri distribucijskih podjetjih oziroma njihovih odjemalcih (5,1-odstotna rast), poraba velikih odjemalcev pa je bila za 1,4 odstotka manjša kakor leto prej. Tako je pet distribucijskih podjetij decembra iz prenosnega omrežja prevzelo 876,2 milijona kilovatnih ur električne energije - za 3,3 odstotka več, kakor je bilo zapisano v bilanci -, pet velikih porabnikov pa 226,3 milijona kilovatnih ur - za 3,3 odstotka manj od bilančnih pričakovanj. GWh 1200 1000 800 600 400 200 : I * - n : I 3 december 2003 december 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ Tudi decembra dobri proizvodni rezultati Proizvodnja v domačih elektrarnah se tudi zadnji lanski mesec lahko pohvali z dobrimi rezultati, čeprav je bila zaradi manj ugodnih hidroloških razmer proizvodnja hidroelektrarn, ki je bila v primerjavi z letom prej skoraj čez vse leto boljša, tokrat manjša. Tako so elektrarne na Dravi, Savi in Soči zadnji lanski mesec v omrežje prispevale »le« 229,7 milijona kilovatnih ur ali za desetino manj kakor decembra 2003. Na drugi strani pa so s polno paro obratovale jedrska elektrarna Krško in drugi termo objekti, ki jim je decembra lani uspelo zagotoviti 907,9 milijona kilovatnih ur ali za 10,4 odstotka več kakor decembra predlani. Na njihov račun so bili ugodni tudi skupni proizvodni rezultati, saj nam je decembra iz domačih virov uspelo zagotoviti milijardo 137,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 5,5 odstotka več kakor leta 2003 in tudi 2,7 odstotka nad bilančnimi pričakovanji. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 1 m DEM SELSENG NEK TE© TET TE-TOL TEB 1 december 2003 O december 2004 Lani 2,1-odstotna rast porabe Odjem električne energije iz prenosnega omrežja je bil leta 2004 za 2,1 odstotka večji kakor leto prej, pri čemer se je odjem petih velikih porabnikov v primerjavi z letom 2003 zmanjšal za 0,9 odstotka, odjem petih distribucijskih podjetij pa povečal za 3 odstotke. Skupno so tako slovenski porabniki leta 2004 prevzeli 12 milijard 365,6 milijona kilovatnih ur električne energije. Kljub povečanemu povpraševanju oskrba z električno energijo lani ni bila nikoli ogrožena, kar gre delno pripisati tudi zelo dobrim proizvodnim rezultatom domačih elektrarn, ki so lani zagotovile kar 13 milijard 395,8 milijona kilovatnih ur elektrike in tako primerljive rezultate z letom prej presegle za 9,5 odstotka. Zanimivi so tudi uvozno izvozni podatki, saj smo lani zunaj kupili 4 milijarde 256,7 milijona kilovatnih ur električne energije (6,3-odstotna rast), v tuje sisteme pa poslali 5 milijard 17,6 milijona kilovatnih ur (30-odstotna rast). GWh 1200 900 600 300 december 2003 december 2004 O PROIZVODNJA HH PORABA H UVOZ [J IZVOZ ENERGETSKIH O1 rstvo za gospodarstvo Zanesljiva oskrba po konkurenčnih cenah Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je ob koncu minulega leta javnosti predstavil novo ekipo sodelavcev in cilje ministrstva. Kot prvo najpomembnejšo nalogo je omenil analizo po posameznih direktoratih, analizo izvajanja ukrepov in učinkovitosti dela ter pripravo predlogov nadaljnjih ukrepov. Druga najpomembnejša naloga ministrstva bo v okviru spremembe proračuna za leto 2005 zagotoviti večji delež slovenske udeležbe pri črpanju sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot je v nadaljevanju povedal mag. Djordje Žebeljan, je poglavitna naloga Direkto-rata za energijo zagotoviti zanesljivo oskrbo Slovenije z energenti po konkurenčnih cenah. S tem namenom bodo spodbujali dokončno reorganizacijo elektrogospodarstva, pa tudi prilagoditev plinskega sektorja glede na razmere na trgu. Težili bodo tudi k pravilni reorganizaciji distribucijskih družb, saj je tudi po direktivah EU treba upravljalce distribucijskega omrežja izločiti (na področju prenosa je to že uresničeno). Naslednja ključna naloga glede na razmere na energetskem trgu je izvedba investicij v elektrogospodarstvu ob upoštevanju najstrožjih okoljevarstvenih zahtev in sprejemljivosti naložb za širše okolje (problem pravilnega umeščanja v prostor). Pri tem je mag. Žebeljan posebej poudaril, da je ključnega pomena predvsem intenzivno sodelovanje energetike z okoljem in gospodarjenje z okoljem na področju energetike. Med najpomembnejšimi nalogami v naslednjem obdobju je omenil tudi učinkovito rabo energije na vseh področjih. V tem okviru sta ključnega pomena predvsem zmanjševanje energetskih intenzivnosti in pa zmanjševanje povečanja po- rabe električne energije v Sloveniji. Vse našteto pa je v bistvu samo orodje oziroma sredstvo za doseganje cilja zanesljive oskrbe Slovenije z energenti po konkurenčnih cenah. Miro Jakomin Premogovnik Lani odkopali 4,2 milijona ton premoga V Premogovniku Velenje so lani odkopali skoraj 4,2 milijona ton premoga, kar je bilo dva odstotka več, kakor so načrtovali. Še pomembneje pa je, da je bila kakovost odkopanega premoga boljša, kakor je dolgoletno povprečje, in tako so poslovno leto po osmih letih prvič sklenili brez rdečih številk. Vzroke za uspešnost pripisujejo predvsem temu, da so s Holdingom Slovenske elektrarne in TE Šoštanj podpisali desetletno pogodbo o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije in si s tem zagotovili stabilnejše poslovanje. Na podlagi te pogodbe so konec lanskega leta podpisali pogodbi za leti 2005 in 2006, ki jih zavezujeta k proizvodnji po 4,1 milijona ton premoga na leto. Uspešno je leta 2004 poslovalo tudi enajst povezanih družb Premogovnika. Sanirali so družbi GOST in PLP, dopolnili so strategijo največje povezane družbe HTZ, ip., jo reorganizirali ter zastavili nove programe v treh divizijah: programi, ki niso vezani na proces pridobivanja premoga, center za izobraževanje in usposabljanje ter rudarski programi. Svojo dejavnost širijo in dopolnjujejo tudi druge povezane družbe, posebej TRC Jezero, kateremu se je konec leta pridružil šesti druž- 121 Minister Andrej Vizjak je predstavil novo ekipo sodelavcev. J benik, BTC, d. d., Ljubljana, ki je investitor novega velikega projekta v sklopu TRC Jezero - Vodnega mesta Velenje. V Premogovniku Velenje, HTZ, ip., in PLP so uvedli nov informacijski sistem MFG/PRO kot podporo učinkovitejšemu poslovanju, pri čemer je pomembna vloga povezane družbe M2M, ki je zastopnik ameriške družbe QAD in uresničevalec tega sistema. Tudi letos imajo v Premogovniku Velenje veliko načrtov, glavna naloga pa bo varno odkopavanje načrtovanih količin premoga. Odkopali naj bi 4,1 milijona ton pri kakovosti premoga 10,00 MJ/kg. Letos naj bi bilo povprečno število zaposlenih 2.024, konec leta pa naj bi število zaposlenih prvič padlo pod 2.000, in sicer na 1.966. Ob tem bodo predvidoma tudi letos zaposlili 70 pripravnikov. Sicer pa bo leto 2005 za zaposlene v Premogovniku Velenje tudi praznično, saj bodo praznovali 130. obletnico začetkov premogovništva v Šaleški dolini in ob tej obletnici bodo pripravili več prireditev. Premogovnik Velenje TE Trbovlje Obsežna vzdrževalna dela Zadnji decembrski teden in med novoletnimi prazniki so imeli v TE Trbovlje načrtovano zaustavitev 125 MW bloka. Med to zaustavitvijo so opravili vrsto večjih vzdrževalnih del, kot so odprava netesnosti v kurišču kotla, navarjenje uparjalnih cevi v lijaku kotla, menjava ležaja elektromotorja na desnem podpihu ventilatorja, vgraditev strgal in podstrgal na trakovih za odvoz žlindre, menjava kompenzatorja na cevovodu delovnega olja pred CPC postajo. Nadalje so pregledali ventilatorje, grelnike zraka, mline za premog, elektro filtre, vzbujalni sistem, nastavili oljne gorilnike in napravili posnetek gradbenih in strojnih mer za zamenjavo od-cepnega transformatorja. Blok so ponovno sinhronizi-rali z omrežjem v ponedeljek, prvi delovni dan v letošnjem letu, in je še isti dan obratoval z obremenitvijo, kakršno je narekoval vozni red. Minka Skubic Študij končala še ena generacija diplomantov Višje strokoven šole V ljubljanskem Koloseju so 21. januarja na priložnostni slovesnosti podelili diplome novim 105 diplomantom višješolskega strokovnega programa elektroenergetika (70 diplomantov) in elektronika (35 diplomantov), ki ga Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije kot verificiran izvajalec s strani Ministrstva za šolstvo in šport izvaja že od leta 1996. V devetih letih se je tako skozi oba višješolska programa izšolalo že 511 diplomantov. Prireditve se je poleg direktorja Elektro-Slovenije mag. Vekoslava Korošca udeležil tudi dr. Janez Hrovatin, ki je diplomante nagovoril in jim čestital v imenu predavateljskega zbora. Diplome so podelili Vitoslav Türk, zastopnik podjetja Elektro Ljubljana, Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor, in Marko Kurlat, direktor podjetja Alterna Intertrade, iz katerih podjetij prihaja tudi največ diplomantov. Sicer pa je vpis v oba omenjena višješolska programa tudi v tem šolskem letu nad vsemi pričakovanji (250 slušateljev), kar kaže na naraščanje pomena znanja in strokovne izobrazbe med zaposlenimi v elektrotehnični stroki. Brane Janjić 13 78 25 DEM Uspešna prva ponovitvena presoja ISO Da bi z današnjim elektroenergetskim sistemom zagotovili jutrišnje potrebe po električni energiji, ga moramo skrbno negovati, razvijati in dograjevati. Pomembno vlogo pri tem ima sistem kakovosti poslovanja. Zato ni več dovolj zgolj obvladovanje temeljne tehnologije proizvodnje in vzdrževanja ter gradnje, temveč so zahteve obsežnejše in ostrejše tako glede zanesljivosti in varnosti kakor tudi glede kakovosti poslovnih procesov in ravnanja z okoljem. Trg električne energije prinaša nove zahteve, pogoje in konkurenco, zato je proizvodnja električne energije obravnavana kot poslovni proces. Dravske elektrarne Maribor so pomemben steber elektroenergetskega sistema Slovenije in del skupine HSE, zato je kakovost poslovanja v DEM zelo pomembna. V družbi DEM je bila kakovost poslovanja vedno na zavidljivi ravni. Zagotavljala je zanesljivost, varnost in ekonomičnost proizvodnje. Toda trg električne energije, povezovanje v HSE in okoljska politika prinašajo nove zahteve, zato so se v DEM že leta 2001 odločili za sistemsko obvladovanje kakovosti in ravnanje z okoljem ter pridobili certifikata za SIST ISO 9001:2000 in 14001:1997. Pridobljeni certifikati pa ne veljajo neomejeno, temveč le tri leta. Novembra 2004 je potekla veljavnost obeh certifikatov, zato je bila opravljena prva ponovitvena presoja, in sicer 6. in 7. decembra. Opravili so jo strokovnjaki pooblaščene institucije TÜV v sodelovanju s pristojnimi sodelavci družbe DEM. Presoja je obsegala vse temeljne in podporne procese v vseh osmih hidroelektrarnah - HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje, HE Formin - ter na sedežu družbe na Obrežni ulici 170 v Mariboru. Predmet presoje so bili proizvodnja, vzdrževanje, ekonomika, razvoj in vodenje projektov, poslovanje in vodenje družbe ter vsi njihovi podporni procesi - informacijski sistem, komunikacije, varstvo in zdravje pri delu in podobno. Organizacija in izvedba presoje je potekala po predvidenem programu in brez težav. Presojevalci niso ugotovili bistvenih napak, zato so priporočili izdajo certifikatov za ISO 9001:2000 in ISO 14001:1997. Aljaša Bravc Elektro Ljubljana Prednovoletna akcija dobro sprejeta 141 Ob izteku leta 2004 je Elektro Ljubljana vse svoje tarifne odjemalce obvestilo o njihovi porabi ter o novostih pri dobavi električne energije. Obvestilu je bila dodana tudi zanimiva nagradna igra. Elektro Ljubljana je največje in hkrati tudi vodilno javno podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji, ki zagotavlja strateško oskrbo z električno energijo Naključni odjemalci so z veseljem pomagali pri žrebanju. 267.196 tarifnim odjemalcev na približno tretjini Slovenije. Podjetje se zaveda velikega pomena dobrega obveščanja odjemalcev, zato jih je med drugim obvestilo o njihovi letni porabi električne energije, ceniku za tarifne odjemalce, o kontaktnih podatkih in novostih pri dobavi električne energije tarifnim odjemalcem. Ob tej priložnost je bila pripravljena tudi nagradna igra, v kateri je bilo treba obkrožiti pravilen odgovor na vprašanje: »Kako se imenuje blagovna znamka Elektra Ljubljana, pod katero tarifnim odjemalcem ponujamo električno energijo, pridobljeno iz okolju prijaznih energetskih virov?« Ponujeni so bili trije odgovori - pravilen pa je bil odgovor Zelena energija. Elektro Ljubljana z velikim veseljem in zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo do vključno 10. januarja 2005 na naslov družbe vrnjenih skoraj 23.000 dopisnic. To pomeni, da se je od skupaj 267.196 poslanih obvestil na povabilo podjetja odzvalo nekaj manj kakor deset odstotkov odjemalcev. Žrebanje novoletne nagradne igre je potekalo 13. januarja v prostorih glavne blagajne na Slovenski cesti 58. Imena dobitnikov nagrad, ki bodo prejeli sto varčnih žarnic in dvajset knjig avtorja Janeza Škrinjarja z naslovom Razvoj števcev električne energije, so bila dan pozneje objavljena na spletni strani podjetja: www.elektro-ljubljana.si. Vsi dobitniki nagrad pa so bili obveščeni tudi po pošti. Elektro Ljubljana se zahvaljuje vsem odjemalcem, ki so se odzvali povabilu in sodelovali v novoletni nagradni igri, ter odjemalcem, ki so povsem po naključju pomagali pri žrebanju. mag. Violeta Irgl 0 40 312? C&G ^^ Za otroke z okvaro srca in pljuč Tik pred novim letom je Marko Gabrovšek, direktor in soustanovitelj podjetja C&G, Ljubljana slavnostno predal ček za milijon in pol tolarjev doc. dr. Janezu Primožiču, predstojniku Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra. Z darovanim denarjem bodo na otroški kirurgiji kupili poseben monitor za zdravljenje otrok z odpovedjo srca in pljuč. Po besedah doc. dr. Primožiča je metoda zdravljenja tovrstnih mladih pacientov zelo zahtevna in jo v svetu opravljajo samo v strokovno najbolj usposobljenih enotah za otroško intenzivno zdravljenje in v ustanovah z vrhunsko ravnjo tudi drugih strok, kot so srčno žilna kirurgija, anesteziologija, rentgenologija, klinična biokemija, transfuziologija itd. Huda dihalna stiska je eden izmed velikih medicinskih problemov pri zdravljenju novorojenčkov in otrok. Večini otrok lahko pomagamo z do zdaj znanimi načini zdravljenja. Ostane pa jih nekaj odstotkov, katerim hude dihalne stiske na ta način ni mogoče pozdraviti in umro. Življenje pa jim lahko reši zunajtelesna membranska oksigenacija - ECMO, ki je podaljšani zunajtelesni obtok, poznan z operacij bolnikov na oprtem srcu. Oksigenacija in izpiranje CO2 iz krvi se dogajata zunaj telesa, od nekaj dni do več tednov, in v tem času imajo bolna pljuča možnost, da se pozdravijo. Družba C&G se je za to humano potezo odločila že četrtič zapored, in to ob koncu leta, v katerem so praznovali 15-letnico svojega delovanja. Kot je dejal Marko Gabrovšek, želijo svoj poslovni uspeh deliti z okoljem, v katerem delajo, zato se vsako leto odločijo za številne dobrodelne prispevke, med njimi so na prvem mestu prispevki za tiste, ki jim je sreča obrnila hrbet. Tako so donatorji številnim društvom in organizacijam za ljudi s posebnimi potrebami, humanitarnim društvom, zdravstvenim organizacijam. Poleg tega pa tudi sponzorji številnim mladim perspektivnim športnikom in umetnikom. Minka Skubic Gospodarska zbornica Slovenije GZS usmerjena v povečanje konkurenčnosti Ob koncu minulega leta so člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije soglasno potrdili program dela in finančni načrt GZS za leto 2005. V predhodni razpravi so poudarili, da je GZS s svojim delovanjem leta 2004 dosegla gospodarske koristi na različnih področjih ekonomske politike, prispevala k razbremenitvi gospodarstva, pospeševala mednarodno gospodarsko sodelovanje, izobraževanje ter spodbujala razvoj slovenskih regij in dejavnosti. Predsednik Jožko Čuk je med dosežki GZS še posebej poudaril sklenitev dogovora o politiki plač za zasebni sektor (pomemben prispevek k vzdržni rasti plač) ter zvišanje spodnjega praga davka na izplačane plače (okoli 11 milijard tolar- jev letnega prihranka za delodajalce). Poleg tega je bila GZS zelo dejavna tudi na mednarodnem področju, saj je prek različnih poslovnih srečanj povezala več kakor 5.000 domačih in tujih podjetnikov, domačim in tujim povpraševalcem po proizvajalcih slovenskega blaga pa je ponudila več kakor pol milijona naslovnih podatkov podjetij, več kakor 2,6 milijona statističnih podatkov in več kakor 5.000 drugih vrst informacij. Letos pa si bo GZS še naprej prizadevala za povečevanje konkurenčnosti podjetij, da bi se njihova dejavnost še bolj usmerila v odpiranje novih trgov in da bi Slovenija postala most med evropskim gospodarstvom in gospodarstvom jugovzhodne Evrope. Poleg tega bo GZS zagovarjala tudi učinkovit ekonomsko-so-cialni dialog in se zavzemala za pospešeno odpravljanje ovir za podjetniško delovanje. Miro Jakomin Elektro Primorska Zaušnica vetrnicam na Volov i rebri Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je konec leta 2004 izdala investitorju Elektru Primorska odločbo, s katero zavrača zahtevo po izdaji okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrnega polja (43 vetrnih turbin) na Volovji rebri. Te poteze so se najbolj razveselili v Koaliciji za Volovjo reber, v kateri sodelujejo številne nevladne in druge organizacije. Te si, kot je znano, že dalj časa intenzivno prizadevajo, da do omenjene gradnje zaradi okoljevarstvenih in drugih razlogov ne bi prišlo. Na drugi strani pa so bili v distribucijskem po-idjetju Elektro Primorska tokrat zelo razočarani in so za medije izjavili, da so pri načrtovanju vetrnih elektrarn na Volovji rebri upoštevali vse omilitvene zahteve in priporočila iz poročila o vplivu na okolje. Kot so napovedali, bodo po pravni poti iskali možnosti, da bi na Volovji rebri vendarle uresničili zastavljeni projekt. Skratka, v Elektru Primorska so še naprej prepričani, da so vetrne elektrarne v slovenskem nacionalnem interesu, zato si bodo za ta cilj še naprej prizadevali. Njihova pričakovanja so tudi tokrat usmerjena v pristojne državne organe, ki naj bi ponovno proučili energetske, okolje-varstvene in druge vidike postavitve vetrnih elektrarn. Miro Jakomin 15 Gospodarska zbornica Slovenije Vizjak spodbudno o sodelovanju z GZS »Ministrstva za gospodarstvo si v svoji vlogi zaščitnika gospodarstva ne morem predstavljati brez tesnega sodelovanja z Gospodarsko zbornico Slovenije. To sodelovanje naj poteka tako pri snovanju, kot pri korigiranju nekaterih odločitev vlade.« To spodbudno misel je lani decembra poudaril novi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ko se je na GZS pogovarjal s člani upravnega odbora o aktualnih gospodarskih vprašanjih in možnostih za nadaljnji razvoj. Na kratko je predstavil gospodarski program nove vlade in gospodarskega ministrstva ter njune prednostne naloge. Ena od prednostnih nalog je zaščititi gospodarstvo in zastopati njegove interese, pri čemer Vizjak računa na tesno sodelovanje med ministrstvom in podjetji. Posebej je omenil tudi sodelovanje med vlado in GZS, še zlasti pri pripravi zakonov, povezanih z gospodarstvom. Pri tem minister pričakuje hiter in kakovosten odziv GZS na odločitve, ki jih bo sprejemala vlada. Nadalje je omenil, da se moramo pripraviti za uspešno črpanje sredstev iz skladov EU, povečati se mora sodelovanje med znanstveno sfero in gospodarstvom, predvideno je postopno zmanjševanje vloge države v gospodarstvu itd. Člani upravnega odbora pa so gostu izrazili željo gospodarstva, da bi se nova vlada in ministrstvo za gospodarstvo zavzemala za stabilno makroekonomsko okolje. Vladi in ministrstvu so zaželeli srečo in vztrajnost pri uresničevanju zastavljenih ciljev ter izrazili željo, da bosta imela posluh in razumevanje tako za želje in interese posameznih podjetij, kakor tudi celotnega gospodarstva. Miro Jakomin notera V vse postopke vključevati državljane! Decembra lani je v Ljubljani v dvorani državnega sveta potekal posvet z naslovom Življenje na zavarovanih območjih, ki so ga uspešno izvedli Državni svet RS, Umanotera, to je Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ter kulturno društvo Naša Slovenija-Slovenia Nostra. Namen posveta je bil spodbuditi premislek in dialog glede vloge in pomena zavarovanih območij ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Strokovnjaki različnih področij, predstavniki civilne družbe, vladnih ustanov, kot tudi prebivalci, nosilci »dobrih praks« na zavarovanih območjih, so v svojih prispevkih skušali odgovoriti na eno izmed izhodiščnih vprašanj: Ali zavarovana območja in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ovirajo razvoj lokalnih skupnosti, ali jim ponujajo priložnosti trajnejšega razvoja? Posvetovanje je potekalo v obliki predavanj (referatov), predstavitve primerov »dobre prakse« na zavarovanih območjih in razprave, v kateri je sodelovalo 22 razpravljalcev. Udeleženci so v razpravi izoblikovali celo vrsto splošnih in praktičnih priporočil, ki so jih naslovili na različna ministrstva in druge ustanove. Med drugim so poudarili, da je treba v vse postopke vključevati državljane, organizirane v civilni družbi, in stroko; skrb za to vključevanje je obveznost in dolžnost države. Opozorili so tudi na potrebo po stalnem dialogu ekoloških, naravovarstvenih in kul-turnovarstvenih segmentov na vseh področjih delovanja (državni sektor, javna uprava in službe, zasebni sektor in civilna družba) ter na potrebo po vzpostavitvi trajne oblike sodelovanja med civilnodružbenimi gibanji na tem področju. Omenjeni posvet je po besedah organizatorjev eden izmed prvih korakov k vzpostavi- 16 Minister Andrej Vizjak in predsednik GZS Jožko Čuk. tvi trajnejših povezav in sodelovanja za sinergijsko delovanje različnih oblik organiziranosti civilne družbe na področju varovanja okolja, naravne in kulturne dediščine. Kot so poudarili, še posebej pri vključevanju v procese oblikovanja in sprejemanja strateških in konkretnih odločitev na vseh ravneh. Miro Jakomin Zvez Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Pričakujejo oživitev socialnega dialoga Kot so v začetku januarja na novinarski konferenci poudarili predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), želijo in upajo, da se bosta tudi na državni ravni uveljavila socialni dialog in socialno partnerstvo. V tem letu pričakujejo od vlade in državnega zbora, da bi vendarle sprejeli Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Pri tem ne gre samo za to, da delavci soustvarjajo dobiček in imajo pravico, da so udeleženi pri delitvi te pogače, temveč je to navsezadnje tudi pomembno sredstvo za krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij. Nadalje pričakujejo, da bo nova vlada zainteresirana za sklenitev novega socialnega sporazuma v letu 2006. Ker to ni enostaven proces, naj bi se čim prej začel dialog med socialnimi partnerji. Menili so tudi, da bi se ob tem, ko se v Sloveniji ukinjajo nekatera delovna mesta, morali truditi za odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Za to so odgovorni država in lastniki, ki naj bi ustvarili stabilnejše okolje. Na potrebo po socialnem dialogu in rednem obveščanju med socialnimi partnerji pa so v začetku novega leta opozorili tudi v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki deluje v okviru ZSSS. Kot je povedal predsednik SDE Slovenije Franc Dolar, so vla- IBORZEN Na borzi lesne biomase doslej sklenjenih enajst poslov V prvih devetih mesecih delovanja ima Borza lesne biomase že 121 članov, med katerimi prevladujejo ponudniki. V tem času je bilo objavljenih enajst oglasov na slovenski in pet oglasov na angleški verziji portala, podani pa so bili tudi štirje oglasi za najem opreme. Člani so skupaj vnesli 40 ponudb, 27 na prodajni in 13 na nakupni strani. Sklenjenih je bilo tudi enajst poslov, največ s sekanci, posli pa so bili sklenjeni tudi s kosovnimi lesnimi ostanki, briketi, lubjem in pe-leti. V zadnjih treh mesecih delovanja borze biomase so člani začeli dejavneje sklepati posle, saj so v tem času sklenili kar sedem poslov, medtem ko so bili v prvih šestih mesecih delovanja portala sklenjeni le štirje posli. To kaže, da se zanimanje za trg z lesno biomaso postopoma povečuje. Borzen di pred kratkim predlagali skupno srečanje, na katerem naj bi se dogovorili o prihodnjem sodelovanju na področju socialnega dialoga. V času do sklica letne seje SDE Slovenije naj bi sindikalisti pripravili tudi razširjeno strateško konferenco energetike. Miro Jakomin Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. 17 PR NERGETIK Energetika spet pod streho! Leta 2000 je bila energetika prenesena iz gospodarskega na okolje-varstveno ministrstvo, decembra lani pa je bila spet vrnjena nazaj pod okrilje Ministrstva za gospodarstvo. Nova vladna ekipa je med razlogi za to potezo upoštevala tudi dejstvo, da je energetika gospodarska panoga in kot taka sodi v gospodarski vladni resor, v katerem je v minulem obdobju že ves čas bila. S tem je vlada izpolnila enega od sklepov za energetiko v koalicijski pogodbi. veliko izgubo. Nekako je bila prisiljena v subvencioniranje velikih porabnikov električne energije, na primer Taluma, Tovarne dušika Ruše, železarn itd. V Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pa si je energetika pridobila večjo samostojnost. Po mnogih letih zastoja smo začeli izdelovati tudi državne lokacijske načrte za celo vrsto elektroenergetskih projektov. Sicer pa smo v zadnjih štirih letih, ko je bila energetika pod okriljem Ministrstva za okolje, prostor in energijo, izjemno ozelenili energetsko politiko Slovenije.« 18 Podobno, kot je bilo pred štirimi leti v strokovni javnosti zaslediti različna mnenja o tem, kam sodi energetika - v gospodarsko ali oko-ljevarstveno ministrstvo - so se tudi v zadnjem času pojavili različni pogledi na to vprašanje. Največ razprav in komentarjev se je zvrstilo prav v času pred primopredajo poslov med mag. Janezom Kopačem, dosedanjim ministrom na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, in mag. Andrejem Vizja-kom, novim ministrom za gospodarstvo, in po njej. V prispevku smo skušali zbrati del zanimivejših utrinkov. Nekateri med njimi so sicer že znani, nič pa ni narobe, če jih še enkrat predstavimo skupaj z drugimi pogledi, saj gre za pomembno in občutljivo tematiko, ki zasluži vso pozornost. Ni vseeno, kje je slovenska energetika in kakšen položaj zavzema v državi in širšem evropskem prostoru. Zelena energetska politika Mag. Janez Kopač je pred odhodom s položaja ministra za okolje, prostor in energijo poudaril, da selitev energetike na Ministrstvo za gospodarstvo ni upravičena. »Ta selitev je nasilna tako do okolja kot do energetike. Ko je bila energetika v preteklosti še pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, je bila priročni talec za zniževanje inflacije, zato sem jo tudi podedoval s tako _........_......JBBBti i ifllHl Dr. Miha Tomšič iz Slovenskega E-foruma opozarja, da uvodna misel koalicijske pogodbe o potrebi premišljenih ukrepov v energetiki ne sme ostati le gola fraza. O vseh ukrepih in ciljih je treba v resnici temeljito premisliti in jih skrbno obdelati. 065955 Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo: »Po prenosu energetike z ministrstva za okolje in prostor na ministrstvo za gospodarstvo bomo sledili predvsem dvema pomembnima ciljema. Prvi je zagotavljanje dolgoročne, varne in zanesljive oskrbe Slovenije z energijo ob upoštevanju najstrožjih okoljevarstvenih zahtev. Drugi je z liberalizacijo trga, zlasti električne energije in plina, zagotoviti uporabnikom, tu mislim na gospodinjstva in industrijo ter mala in srednja podjetja, možnost izbire dobavitelja in konkurenčne cene.« Poskus popolne centralizacije ni uspel Dr. Miha Tomšič iz Slovenskega E-foru-ma je glede prenosa energetike iz oko-ljevarstvenega na gospodarsko ministrstvo povedal, da je s tem korakom nova vlada uresničila enega izmed pomembnih sklepov za energetiko iz koalicijske pogodbe. »Med nezdružljive funkcije države je postavljena ena izmed nujnih ločnic. V zadnjem obdobju naj bi minister za okolje, prostor in energijo obvladoval vse hkrati: ener-getsko-strateške, gospodarske, državno-lastniške naloge in še varovanje okolja pred energetiko. Poskus popolne centralizacije se ni obnesel. Opazovali smo hitre, izsiljene in večinoma netrajno-stne poteze. Vladanju v sodobnih družbah bolj ustreza delitev nalog, po načelu preverjanja in ravnovesja (»checks-and-balances«). Koristen bi bil še prenos lastniške funkcije na kak drug organ vlade, morda državno zakladnico, kar bi zmanjšalo pretežko breme nalog gospodarskega ministra.« Vnovični prenos energetike ni sporen Mag. Djordje Žebeljan, direktor Direkto-rata za energijo, je v zvezi z omenjeno tematiko povedal naslednje: »Leta 2000 je bil prehod energetike iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za okolje in prostor smiseln predvsem iz dveh razlogov. Okoljsko ministrstvo nas je obvarovalo pred skrajnim cenovnim pritiskom določenega dela industrije. Po drugi strani se je v tem času izvajala celotna novelacija zakonodaje na področju prostora in varstva okolja. Pri tem je bilo zelo koristno, da je bila v določene segmente teh področij intenzivno vključena tudi energetika. Naš Urad za energetiko se je ob prehodu energetskega področja iz gospodarskega na okoljevarstveno ministrstvo konsolidiral, in smo tako postali zelo avtonomna enota. S teh vidikov je takrat energetiki zelo koristilo, da je bila prestavljena na drugo ministrstvo. Sedaj pa se mi prenos energetike nazaj na Ministrstvo za gospodarstvo nikakor ne zdi sporen, seveda, če bodo odločitve, ki so povezane med okoljem in gospodarstvom, v resnici strokovno utemeljene.« Energetika močno vpeta v oba sektorja Mag. Drago Fabijan iz Holdinga Slovenske elektrarne je dejal, da bi bilo še najbolj ustrezno, če bi energetika imela svoje ministrstvo, tako kot ga je nekoč že imela. »V Evropi je več držav, ki imajo energetske ministre in ti v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji koordinirajo ves razvoj na energetskem področju. Glede vpetosti energetike v gospodarsko ali okoljevarstveno ministrstvo pa je dejstvo, da je ta panoga močno navzoča tako v enem kot drugem ministrstvu. Mislim, da je pomembno predvsem to, koliko se pristojni minister ukvarja z energetiko, kakšno pozornost ji daje in ne nazadnje, kakšne so usmeritve tistega ministrstva, v okviru katerega energetika deluje. Ker pa je nova vladna ekipa nastopila šele pred kratkim, je o tem za zdaj težko dati objektivno oceno.« Proces liberalizacije neizogiben In v kakšni luči mag. Fabijan v tem trenutku vidi usmeritve Ministrstva za gospodarstvo na področju energetike? »Reči moram, da nisem prav podrobno seznanjen s temi projekti. Sodeč po nekaterih izjavah v medijih pa mislim, da gre za visoko stopnjo usklajenosti tudi s cilji, ki jih ima Holding Slovenske elektrarne. Predvsem je pomembno, da je tudi nova vlada postavila v ospredje svojih prizadevanj varno in zanesljivo oskrbo z energenti po konkurenčnih cenah ter zahtevo po upoštevanju najstrožjih okoljevarstvenih predpisov. Po drugi strani gre za nadaljevanje liberalizacije, kar je evropski trend in na tem področju Slovenija gotovo ne more nastopati izolirano. Nedvomno bo 1. julij 2007 tisti ključni datum, ki bo liberalizaciji še bolj odprl vrata. Po tretji strani, če govorimo o delni privatizaciji elektrogospodarstva ali spreminjanju kapitalskih deležev, pa lahko vidimo, da je ta proces zelo pogost tudi v EU. Dejstvo je, da naši najpomembnejši konkurenti niso v popolni državni lasti, temveč so v delni ali večinski zasebni lasti.« Miro Jakomin Rusija Jukosova enota pristala v državni lasti Ruska naftna družba Rosneft je tik pred božičem kupila finančno skupino Bajkal, ki je pred tem nekoliko presenetljivo postala lastnica Juganzneftgaza, glavne proizvodne enote Jukosa. Skupina Bajkal je Jukosovo enoto kupila za 9,3 milijarde dolarjev, z Rosneftovim korakom pa je prešla v last države. Rosneft, ki ga vodi Igor Sečin, dolgoletni zaupnik in namestnik vodje kabineta predsednika Vla-dimirja Putina, je tako postal eden največjih tamkajšnjih naftnih podjetij. Kot je na tiskovni konferenci pojasnil predsednik Rusije, je uporabila država pri nakupu zakonite tržne mehanizme, s katerimi ščiti svoje interese na energetskem področju. Rosneft proizvede dnevno 1,45 milijona sodov nafte, v prihodnje pa načrtuje združitev z Gazpromom, državnim monopolistom zemeljskega plina. STA 0192 AKONODAJA Objava sestave proizvodnih virov Javna agencija Republike Slovenije za energijo je pripravila osnutek akta o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja. Sprejet bo predvidoma februarja ali marca letos. 20 Sodobna družba potrebuje za svoje delovanje zadostne količine energije, žal pa vsako izkoriščanje energetskih virov povzroča večje ali manjše neugodne vplive na okolje. Razen racionalizacije rabe električne energije se okoljsko osveščeni odjemalci čedalje pogosteje odločajo za nakup tiste električne energije, za katero imajo dokaze, da je bila proizvedena na način, ki povzroča manjše neugodne vplive od sicer običajnih načinov proizvodnje električne energije. Dobavitelji električne energije so že začeli na trgu pod različnimi blagovnimi znamkami ponujati produkte električne energije, proizvedene na okolju prijaznejši način. Odjemalci električne energije, ki kupujejo električno energijo teh blagovnih znamk, so seznanjeni s strukturo primarnih virov, uporabljenih za proizvodnjo električne energije. Drugi odjemalci, ki kupujejo »običajno« električno energijo, doslej niso imeli nobenih informacij o sestavi proizvodnih virov, s tem pa tudi ne o vplivih proizvodnje te električne energije na okolje. Objavo sestave proizvodnih virov zahteva direktiva Evropske unije V direktivi o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (2003/54/ ES), ki je bila sprejeta junija 2003, sta evropski parlament in svet od držav članic EU zahtevala, da do 1. julija 2004 zagotovijo, da bodo vsi dobavitelji električne energije končnim odjemalcem na izstavljenih računih in promocijskih gradivih objavljali sestavo primarnih virov za proizvodnjo električne energije. To naj bi povečalo preglednost trga z električno energijo in omogočalo izbiro dobavitelja na podlagi informacij o proizvodnji električne energije, ki jo posamezni dobavitelji dobavljajo. V 19. členu novele slovenskega energetskega zakona iz maja 2004 je tako tudi določilo, ki povzema te zahteve direktive. Isti člen energetskega zakona določa, da je Javna agencija Republike Slovenije za energijo pristojna, da s splošnim aktom predpiše način določanja deležev posameznih proizvodnih virov in način njihovega prikazovanja, pristojna pa je tudi za nadzor nad točnostjo omenjenih podatkov. Akt bo zavezujoč od leta 2006 V agenciji smo pripravili osnutek akta o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov in načinu njihovega prikazovanja. V skladu s poslovnikom za sprejem splošnih aktov Javne agencije Republike Slovenije za energijo je od 17. decembra lani do 24. januarja letos potekala javna obravnava o osnutku akta, ki je bil objavljen na spletni strani agencije. K dajanju mnenj in pripomb so bili povabljeni predstavniki zainteresirane javnosti in pristojnih ministrstev. Sprejetje končnega dokumenta, v katerem bodo upoštevani vsi upravičeni predlogi sprememb, prejeti v času javne obravnave, in na katerega mora dati soglasje tudi vlada, je predvideno februarja ali marca. Njegova določila bodo za dobavitelje električne energije postala zavezujoča leta 2006. Če bi jih želeli izvajati leta 2005, bi namreč morali dobavitelji že v vsem letu 2004 spremljati podatke o proizvodnih virih dobavljene električne energije. Ker to ni bilo predpisano, dobavitelji teh podatkov morda niso spremljali in je zato nemogoče zahtevati njihovo obvezno objavo. Temeljno načelo objavljanja sestave proizvodnih virov je, da bodo morali vsi dobavitelji električne energije končnim odjemalcem po 1. januarju 2006 na izstavljenih računih za dobavljeno električno energijo in v svojih promocijskih gradivih navesti skupno sestavo proizvodnih virov, ki jo je posamezni dobavitelj dosegel v preteklem koledarskem letu. Splošni akt predpisuje minimalni nabor primarnih energetskih virov, katerih deleže bodo dobavitelji morali objavljati, in sicer: premog in lignit, zemeljski plin, naftni derivati, jedrsko gorivo in obnovljivi viri, ki zajemajo vodno energijo, veter, sončno energijo, biomaso, geotermalno energijo, odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav in bioplin. Omenjeni deleži bodo morali biti objavljeni v odstotkih skupne dobavljene količine električne energije. Dobavitelji električne energije bodo prav tako dolžni na izdanih računih in promocijskih gradivih navesti količine pripadajočih izpustov CO2 in nastalih radioaktivnih odpadkov v kilogramih na kilovatno uro proizvedene električne energije, ki ustreza sestavi proizvodnih virov, ki jo je dobavitelj dosegel v preteklem koledarskem letu. Dobavitelji električne energije bodo morali objaviti še vire dodatnih informacij, na primer spletne strani ali tiskane publikacije, v katerih bodo odjemalci lahko našli dodatne informacije o vplivu proizvodnje električne energije na okolje. Določila akta se nanašajo na skupno dobavljeno električno energijo Dobavitelji bodo svojo sestavo deležev proizvodnih virov električne energije objavljali na podlagi sklenjenih pogodb o dobavi električne energije ali ustreznega števila unovčenih certifikatov električne energije iz obnovljivih virov, med katere sodijo tudi potrdila o izvoru. Zato bodo morali vsi dobavitelji električne energije končnim odjemalcem že od svojih dobaviteljev, torej proizvajalcev ali trgovcev, zahtevati ustrezna dokazila. Če bo dobavitelj kupil električno energijo na borzi, za katero je nemogoče natančno določiti sestavo proizvodnih virov, in ne bo imel pokritja v ustreznem številu certifikatov proizvedene električne energije iz določenih virov, bo pri izračunu deležev proizvodnih virov uporabil struk- turo proizvodnih virov v državi, v kateri je borza električne energije. Enako bo ravnal tudi v primerih, ko bo kupoval električno energijo na podlagi bilateralnih poslov v tujini in pogodba ne bo vsebovala določil o obveznosti tujega partnerja, da priskrbi podatke o izvoru dobavljene energije. Kadar struktura proizvodnje električne energije v državi, iz katere bo dobavitelj uvažal električno energijo, ne bo znana, se bo upoštevala struktura na celotnem območju interkonekcije UCTE. Posamezni dobavitelji lahko nastopajo na trgu električne energije tudi z različnimi posebnimi produkti, kot je na primer električna energija, proizvedena izključno iz obnovljivih virov. Določila splošnega akta se nanašajo na skupno dobavljeno količino posameznega dobavitelja. To pomeni, da morajo biti tudi na računih odjemalcev, ki kupujejo take posebne produkte, objavljeni deleži strukture, ki se nanašajo na celotno dobavljeno količino električne energije njihovega dobavitelja. V njej je upoštevan tudi delež odjemalcev, ki kupujejo »običajno« električno energijo. Dokaz, da ti kupci dejansko kupujejo posebno vrsto električne energije s posebnim, praviloma manjšim neugodnim vplivom na okolje, pa jim bo zagotavljal dobavitelj s posebno blagovno znamko takega produkta. Namen objave strukture proizvodnih virov je namreč tudi pokazati odjemalcem okoljsko osveščenost posameznih dobaviteljev. Nadzor bo izvajala agencija Javna agencija RS za energijo bo izvajala nadzor nad objavljanjem deležev proizvodnih virov in bo lahko od vsakega dobavitelja zahtevala dokaze o resničnosti podatkov o deležih, ki jih bo dobavitelj objavil. V agenciji smo prepričani, da bo na novo vzpostavljeni sistem obveznega označevanja sestave deležev dobavljene električne energije prispeval k okolj-skemu osveščanju slovenskih odjemalcev električne energije. Hkrati bo s tem, ko bo odjemalcem zagotovil ustrezne informacije o sestavi proizvodnih virov drugih dobaviteljev, postal pomemben inštrument za vzpostavitev dejansko odprtega trga električne energije. Menjava dobavitelja mora postati povsem običajen dogodek, za katerega se bo odjemalec odločil na podlagi lastne presoje in ga bo lahko izvedel čim bolj preprosto in hitro, brez možnosti, da bi ga pri tem kdo oviral. Gorazd Škerbinek Do konca leta štiriodstotna gospodarska rast Slovenija je leta 2004 dosegla najmanj napovedano štiriodstotno gospodarsko rast, je povedal Janez Šušteršič, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). »Rast bo verjetno nekoliko višja od štirih odstotkov, vendar nižja od 4,5 odstotka, doseženih v prvih treh četrtletjih,« je povedal na tiskovni konferenci pred novim letom. Za lanskih prvih devet mesecev je značilna visoka rast izvoza, ki je bila v tem času več kot dese-todstotna. K takšni stopnji je največ pripomoglo predvsem drugo četrtletje, torej obdobje pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, v tretjem četrtletju pa se je izvoz spet nekoliko umiril. Naložbe v osnovna sredstva so se v devetih mesecih zvišale za 6,9 odstotka, kar je za približno pol odstotne točke nižje od pričakovanj UMAR. Po njegovih podatkih je lanska inflacija dosegla 3,6 odstotka, predvsem na račun decembrske deflacije, ki je bila posledica cenejših naftnih derivatov in avtomobilov. V zadnjem lanskem mesecu so se namreč v primerjavi z novembrom cene življenjskih potrebščin znižale za 0,3 odstotka. Kot je povedal direktor UMAR, se inflacija znižuje s predvideno dinamiko in se približuje stopnji, ki jo zahtevajo maastrichtski kriteriji. Šuš-teršič je lansko jesen sicer napovedal 3,8-odstotno gospodarsko rast za letošnje leto, tokrat pa je dejal, da bo delež bržkone nekoliko nižji, odvisno od cen nafte in lanskih rezultatov v glavnih trgovinskih jartnericah Slovenije. STA 21 ETOŠNJE AKTIVNOSTI ENERGETSKEGA ZDRUŽENJA nje prilagajanja na trgu Kot so poudarili na januarski seji Združenja za energetiko pri GZS, njihov program dela za leto 2005 temelji na temeljni nalogi združenja, to je v zastopanju interesov članov v odnosu do državnih in mednarodnih organizacij, v odnosih do ostalega dela gospodarstva ter v zagotavljanju zborničnih infrastrukturnih storitev članom za pospeševanje njihovega poslovanja in izvajanja javnih pooblastil za področje energetskega gospodarstva. Poleg programa dela so predstavili tudi operativni načrt dejavnosti za leto 2005. 22 Na omenjeni seji so najprej podali zgoščen pregled dejavnosti, pri katerih je leta 2004 sodelovalo Združenje za energetiko pri GZS. Med njimi so še zlasti sodelovanje pri izvedbi dejavnosti za opravljanje delo-vodskih in poslovodskih izpitov, sodelovanje v Ekononsko socialnem odboru na področju energetike, delovanje sekcije Euroelectric, obravnava energijske oskrbe v Sloveniji, izvedba strateške konference z naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred vstopom Slovenije v polnopravno članstvo v EU, priprava sklepov te konference, dejavnosti v zvezi z Nacionalnim energetskim programom, izvedba seminarja o priložnostih in tveganjih na trgu električne energije, izvedba posvetovanja o vodnih zadrževalnikih (v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije) itd. Izhodišča za delo združenja v letu 2005 Med pomembna izhodišča za delovanje Združenja za energetiko v letu 2005 sodijo med drugim: vključevanje v aktivnosti pri prilagajanju energetskih podjetij tržnim razmeram na odprtih trgih z energijo, vključevanje v aktivnosti pri uresničevanju NEP, analiza cenovnih odnosov in tarifnih sistemov v energetiki, analiza procesov privatizacije in organizacijske preobrazbe elektroenergetskih družb, spremljanje načrtovanja in izvajanja investicij v energetske objekte, vključevanje v dejavnosti na področju učinkovite in varčne rabe energije, analiza vplivov delovanja energetskih objektov na okolje in njihove umestitve v prostor, sodelovanje v članstvu evropskega združenja Euroelectric, analiza dogajanj in vključevanje v dejavnosti na področju uporabe obnovljivih virov energije in še bi lahko naštevali. Glede delovanja v prihodnjem obdobju so na omenjeni seji poudarili tudi, da bo leto 2005 za družbe na področju proizvodnje električne energije ter oskrbe z zemeljskim plinom pomembno za nadaljevanje uspešnega prilagajanja novostim, ki jih prinaša tuja konkurenca na področju odprtega trga. Poleg tega so predstavili tudi operativni načrt dejavnosti, ki je v bistvu operacionalizacija programa dela združenja v letu 2005 in vsebuje vsebinsko zasnovo dogodkov in roke za izvedbo. Tako je letos predvidenih šest sej Združenja za energetiko, strateška konferenca Združenja za energetiko ter vrsta konferenc, posvetovanj in kolokvijev glede obnovljivih virov energije, problematike emisij ogljikovega dioksida in trgovanja z emisijskimi kuponi ter gradnje energetskih objektov. Predvidene so tudi mednarodne konference o projektu regionalne borze South Pool. Na vrsti uresničevanje ključnih nalog V razpravi je mag. Djordje Žebeljan, direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo, menil, da program dela Združenja za energetiko v letu 2005 vsebuje ključne točke, zanimive za energetske družbe. Pa tudi Direktorat za energijo zanima, kakšen je odziv gospodarstva glede na pravne okvire in glede na norme, ki se postavljajo znotraj vlade in vladnih ustanov. Leta 2005 se bodo v omenjenem direk-toratu ukvarjali z operacionalizacijo dokumentov za izvajanje ključnih nalog na področju energetike. Da bi to lahko uresničili, bodo potrebna velika prizadevanja, še zlasti na področju uresničevanja investicij, ki so načrtovane v NEP-u in razvojnih načrtih distribucije. Letos naj bi preverili tudi, kako poteka prvo leto uresničevanja 10-le-tnih razvojnih načrtov podjetij prenosa in distribucije električne energije. Poleg tega je mag. Žebeljan omenil še naslednje momente: letos bodo sprejeli razvojni načrt prenosnega omrežja Ge-oplina; intenzivno bodo sodelovali z Agencijo za energijo; reševali bodo vprašanje, ali pravni okvir omogoča učinkovito možnost izbire dobavitelja na področju električne energije in plinskega gospodarstva; reševali bodo problematiko kvalificiranih proizvajalcev električne energije (njihova umestitev v prostor, spodbujanje tovrstne gradnje) itd. V nadaljevanju je mag. Vekoslav Korošec, predsednik sekcije Euroelectric, predstavil delo te organizacije v letu 2004. Na podlagi sklepa upravnega odbora Združenja za energetiko je šestnajst družb elektro gospodarstva s podpisom pogodbe oblikovalo sekcijo Euroelectric pri Združenju za energetiko. Sekcija je bila ustanovljena z namenom, da bi v njej usklajevali dejavnosti, ki izhajajo iz članstva v tej organi- 590594 0011 Na naslednji seji Združenja za energetiko pri GZS, ki naj bi predvidoma potekala 23. marca 2005, bodo obravnavali energijsko oskrbo Slovenije v letu 2005 po sektorjih in virih. Temeljno izhodišče za to vsebinsko obravnavo bo energetska bilanca države za leto 2005, ki jo sprejema vlada RS. Osvetlili naj bi dosežene stopnje rasti rabe energije in energentov in ocenili njihovo rast v naslednjih letih na podlagi gibanj rasti v minulih letih. Poleg tega bodo poskušali osvetliti podatke o rabi energije in njenem večletnem gibanju v posameznih gospodarskih dejavnostih. Ocenili naj bi tudi gibanje energetske odvisnosti države od uvoza energije in goriv. Vse to bo lahko dobra podlaga za ocenitev vloge družb energetskih dejavnosti in ustreznosti njihovih razvojnih načrtov za kakovostno in nemoteno oskrbo porabnikov z energijo, so med drugim povedali v vodstvu Združenja za energetiko pri GZS. zaciji. S svojim delom je začela na ustanovnem sestanku 1. junija 2004, na katerem je bil navzoč tudi generalni sekretar evropske organizacije iz Bruslja Paul Bulteel. V okviru ključnih usmeritev in prizadevanj sekcije Euroelec-tric je mag. Korošec še posebej omenil številne naloge na področjih oskrbe z električno energijo, odpiranja trga z električno energijo in spodbujanja investicij v gradnjo elektroenergetskih omrežij. Doslej so v sekciji Euroelec-tric že marsikaj uresničili, v prihodnje pa naj bi delo v okviru začrtanih dejavnosti še intenzivirali. Kot je po tej predstavitvi menil predsednik Združenja za energetiko dr. Milan Medved, je opazno, da je Slovenija sestavni del evropskega energetskega trga. »Jasno pa je, da je predvsem od našega organiziranja odvisno, kako bomo uspešni tudi v skupnem evropskem trgu. To misel bi ponazoril takole: Če na lotu ne kupiš srečke, ne moreš nič zadeti! To, kar mi ponujamo skozi sekcijo Euroelectric, seveda ni jamstvo, da bomo uspešni pri dogovarjanjih na strokovnih in energetsko političnih področjih v Evropi. Možnost pa imamo in predlagam, da jo tudi dobro izkoristimo. Predlagam tudi, da čim bolj izrabimo informacije, ki jih Euroelectric redno posreduje.« V sklepnem delu razprave je Natan Ber- Predsednik Združenja za energetiko pri GZS dr. Milan Medved (na desni) in sekretar združenja Niko Martinec sta zastavila dinamični načrt dejavnosti za leto 2005, ki naj bi ga združenje uresničilo v sodelovanju z vodilnimi energetskimi subjekti. not, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega komiteja WEC, opozoril, da je treba vse predstavljene programe učinkovito povezati. Prav tako je zelo pomembno tudi ustrezno organiziranje proizvajalcev, dobaviteljev in porabnikov na področju raziskovalne dejavnosti skupnega pomena. Miro Jakomin 23 6319492?9310282?63 iMii!iTiai]iriMi!HJnaia^i:{!]^ia:{nan^i:]ii^nn Tudi letos predvidena realna rast pbe Za pokritje vseh potreb naj bi po ocenah letošnje elektroenergetske bilance potrebovali 12,6 TWh električne energije, kar pomeni glede na dejansko lansko porabo za 1,5 odstotka več. S pokritjem potreb naj ne bi bilo večjih težav, saj ni predvidenih večjih remontov, na voljo pa tudi dovolj prenosnih poti za uvoz iz drugih sistemov. 24 Odjem električne energije iz prenosnega omrežja že vrsto let narašča, pri čemer je bil opazen skoraj petodstotni skok še zlasti neposredno po odprtju energetskega trga. Temu dejstvu sta po mnenju direktorja Elesove gospodarske javne službe Upravljanje prenosnega omrežja Gorazda Skubina botrovala dva dogodka, in sicer zgraditev nove proizvodne hale v Talumu ter zelo ugodne cene električne energije na trgu. Pozneje, leta 2003, so se razmere že spremenile, saj so se cene na trgu začele zviševati in posledično se je nato zmanjšala tudi poraba. Dolgoročne napovedi sicer še vedno vsebujejo predvidevanja o rasti, ki pa naj bi bila v prihodnjih letih veliko bolj umirjena. Tako, poudarja Go-razd Skubin, načrtujemo v Sloveniji v primerjavi z lansko elektroenergetsko bilanco letos 2,1-odstotno rast oziroma realno 1,5-odstotno, takšne napovedi pa so zapisane tudi v dokumentih drugih evropskih elektrogospodarstev in usklajene z dolgoročnimi napovedmi o rasti bruto domačega proizvoda. Sicer pa tudi letos ni pričakovati večjih težav pri oskrbi z električno energijo, saj ni predvidenih nobenih večjih remontov - NEK je lani prešla na osem-najstmesečni remontni cikel in bo predvidoma za nujne posege ustavljena šele prihodnje leto, prav tako pa ni v načrtih večjih posegov na blokih v TEŠ. Tudi prenosno omrežje je v zadovoljivem stanju in sta potencialno proble- matična le dva dogodka. Zamenjava sekundarne opreme v RTP Podlog in zato nujni občasni izklopi daljnovoda Be-ričevo-Podlog, ki bo potekala v februarju in marcu, ter obnova 220 kV daljnovoda Podlog-Obersielach, ki se bo po načrtih zavlekla čez ves april. Dogovorjene so tudi že uvozno izvozne količine električne energije, pri čemer je bil razpis za uvoz opravljen že julija lani. Drugače pa bo tudi letos mogoče izvoz v Italijo v višini 430 MW, pri čemer je Elesu v dolgotrajnih pogajanjih in na račun novega daljnovoda med Italijo in Švico uspelo slovenskemu elektrogospodarstvu zagotoviti še dodatnih 25 MW prostih prenosnih zmogljivosti. Količine na avstrijski meji ostajajo enake lanskim, dogovori s Hrvaškim elektrogospodarstvom pa so še v fazi oblikovanja konkretnih številk, pri čemer pretok energije na hrvaški meji ni vprašljiv, saj razpoložljive zmogljivosti praviloma presegajo dejanske potrebe. Skratka, pravi Gorazd Skubin, na vseh mejah se skušamo o odnosih čim bolj natančno dogovoriti, naše delovanje pa je usmerjeno k temu, da bi se komercialni tokovi čim bolj približali dejanskim fizičnim pretokom energije. Prav tako je Eles že izpeljal tudi avkciji za zagotovitev potrebne energije za pokritje prenosnih izgub in zagotovitev sistemskih storitev, pri čemer so bili postopki izpeljani po enakih pravilih kot leto prej in v skladu s priporočili UC-TE-ja. Pri tem gre poudariti, da smo na račun resinhronizacije oziroma oktobrske združitve dveh sinhronih con precej pridobili na konkurenčnosti ponudb, in je Eles lahko letos bolje izrabil prednosti delovanja energetskega trga in za omenjene storitve dosegel ugodnejše cene kot minula leta. Razmerje med uvozom in izvozom v našo korist Zaradi ugodnih učinkov trgovanja z Italijo oziroma ugodnih cen na tamkajšnjem trgu je opaziti, da se domača proizvodnja povečuje, pri čemer smo lani na tuje prodali za 30 odstotkov več energije kot leto prej, iz tujine pa tudi po zaslugi izjemno ugodnih lanskih hidroloških razmer uvozili »le« za 6,3 odstotka več energije. Tako je energetska zunanjetrgovinska bilanca bila tudi lani zelo ugodna, če pa se bo povpraševanje na domačem trgu še naprej povečevalo, se v prihodnosti utegne to sorazmerno ugodno razmerje porušiti. Zato bi v izogib težavam z oskrbo v prihodnjih letih morali nujno priti do novih proizvodnih zmogljivosti, sploh če želimo ohraniti stopnjo energetske odvisnosti na sedanji ravni in slovenskim odjemalcem zagotoviti še naprej kakovostno in nemoteno oskrbo z električno energijo. Brane Janjić Začetek gradnje najdaljšega Statnett in TenneT, nacionalna operaterja prenosnega omrežja iz Norveške in Nizozemske, sta se dogovorila o začetku gradnje najdaljšega podvodnega vodnika na svetu, ki bo povezoval obe elektroenergetski omrežji. Pogodba je bila podpisana v Amsterdamu tik pred novim letom. Podmorska povezava bo 580 kilometrov dolg visokonapetostni enosmerni vodnik z zmogljivostjo 600 MW. Za zgraditev povezave je TenneT že pridobil ustrezna soglasja od regulatorne agencije in uskladil večino pogodb z izvajalci, tako da se bo gradnja lahko že kmalu začela. Ocenjena vrednost projekta je 600 milijonov evrov, stroški projekta pa naj bi se pokrili s trgovanjem preko vodnika. Pogodba med obema operaterjema omrežja določa enakopravno delitev stroškov in prihodkov. Podmorska povezava bo potekala med Kvinesdalom v norveški pokrajini Vest-Ag-der in Eemshavenom na Nizozemskem. Začetek izmenjave energije je predviden ob koncu leta 2007, je potrdil predsednik Statnetta Odd Hoelsaeter. Praktično vsa proizvodnja električne energije na Norveškem je hidroproizvodnja, medtem ko je na Nizozemskem praktično vsa klasična termo proizvodnja, tako da se sistema dobro dopolnjujeta. Razlika v značilnostih proizvodnje bo omogočila obema operaterjema optimizacijo obeh sistemov. Vodnik bo poleg tega prispeval tudi k večji zanesljivosti dobav v obeh državah. Izmenjava energije bo slonela na razliki tržnih cen električne energije, pri čemer bo Norveška energijo podnevi izvažala in ponoči uvažala. Nova povezava pa bo Norveški zagotovila stabilno oskrbo tudi v letih z nizko hidrologijo. Poleg omenjenih prednosti pa bo nova povezava omogočila tudi večjo integracijo nordijskega elektroenergetskega trga s kontinentalnim evropskim in tako pomagala stabilizirati cene električne energije na skupnem evropskem elektroenergetskem trgu. mag. Milan Jevšenak 25 859179 Komisija preživela vse reorganizacije V letih, ko je bil elektroenergetski sistem sklenjena celota s skupnim prihodkom, je delala vrsta komisij z večjim ali manjšim pomenom. Čas in reorganizacije ter predvsem spremenjena vloga družb so vse po vrsti ukinili. Ena redkih, ki ostaja do današnjih dni, je komisija za obratovalno statistiko in pripravljenost naprav podjetij za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. 26 Komisija, ki deluje že četrt stoletja, ima 17 članov iz vseh elektroenergetskih družb. Sestajajo se enkrat na mesec z nalogo, da tekoče spremljajo obratovanje naprav v elektroenergetskem sistemu. »V sistemu imamo popisane naprave in vsak spremlja svoje. Tako se na primer ter-maši srečamo na odvodnih poljih s prenosom ali distribucijo in tako drug drugega nadzorujemo. Skupaj smo izdelali program za spremljanje obratovanja in zdaj ga vzdržujemo. Tako smo vsi vključeni v elektro sistemu mesečno seznanjeni s stanjem naprav tako v hidroelektrarnah, NEK-u kot v prenosu in distribuciji,« pojasni vlogo komisije njen predsednik Peter Jamnik iz TE Trbovlje. Podatke o stanju naprav vnašajo pristojni po družbah interaktivno po in-ternetu in jih pošiljajo skladno z energetsko zakonodajo na Eles. Omenjena komisija pa te podatke vsak mesec preverja, analizira in potrjuje. Vsak subjekt je s tem še dodatno nadzorovan, tako da podatkov o obratovanju naprav ni moč prikriti. Na koncu leta izdelajo poročilo, ki ga pozneje izda Eles na zgoščenki. Kot pravi Peter Jamnik - ki komisiji predseduje že dvanajsto leto - so njihove seje po vsej Sloveniji. Selijo se po proizvodnih, prenosnih in distribucijskih objektih z namenom, da si na kraju samem ogledajo dogodek, ki se je zgodil, oziroma njegove posledice. Nji- hovih sej se običajno udeležijo tudi tehnični direktorji gostujočih družb, ki vsi po vrsti podpirajo tak način dela in pogosto sodelujejo pri analizah dogodkov, ki so se zgodili na njihovih napravah. Tako delo komisije čedalje bolj prerašča v praktično izobraževanje na terenu. Jamnik prizna, da ima pokroviteljstvo nad komisijo Eles, ki ji zagotavlja vso strokovno pomoč, strokovnega tajnika in kupuje vso programsko opremo. »Poglavitni namen dela naše komisije je bil zbiranje podatkov s tem, da bi se na podlagi rezultatov optimizirale naprave in bi podatki lahko služili razvoju sistema. Saj se na podlagi tako zbranih podatkov oziroma izpadov naprav iz sistema ter analiz razlogov zanje dobro vidi, kako zanesljive so obstoječe naprave. Eles zagotavlja dostop do teh podatkov, ki jih daje na voljo zainteresiranim. Zavedamo se, da je politika druga plat medalje, mi smo stroka in zagovarjamo strokovne podlage. Skupaj vztrajamo zaradi stroke v sistemu,« pojasni Jamnik, ki pravi, da njihovi rezultati že več kakor deset let služijo močjo katere vsi v sistemu izvedo, elektroenergetskemu sistemu, tudi ko dolgo so stali zaradi nje oziroma ta formalno ni več skupaj. Ne vidi ra- hitro jim jo je uspelo odpraviti. zloga, kateremu tehniku elektro podjetja lahko škodi ogled HE Vuzenice in seznanitev s težavami z vibracijami, kar so si ogledali na zadnjem srečanju komisije. Prepričan je, da je tudi odprava okvar na posameznih napravah hitrejša zaradi njihove komisije, s po- Peter Jamnik, predsednik komisije. kako kako Minka Skubic REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST > Transportna omrežja > Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev > Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja >• NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja > Sistem vodenja omrežij > Pasivna infrastruktura zgradb > Napredna omrežja LAN > Centralni intranet * Razpršeni intranet > Sistem telefonije IP za mala podjetja > Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja > Sistem storitev popolne podpore Za več informacij obiščite www.smart-com.si SMAFTT COM Srn ar L Cum d.u.u.. Informacijski in komunikacijski sistemi Brnčičeva 45, 1001 Ljubljana-Crnuče, T: 01/5G11 GOG, f: 01/QG11 571, E-mail: marketing @smart-eom.si PROIZVODNJA HSE vsako leto uspešnejši Elektrarne, ki tvorijo skupino Holdinga Slovenske elektrarne, so lani proizvedle 7.208 GWh električne energije, kar je za deset odstotkov več, kakor so načrtovali. HSE je imel lani 115 milijard prihodka in 18 milijard dobička, kar ga uvršča na vodilno mesto med proizvajalci in ponudniki električne energije pri nas, in to želi ostati tudi letos. Lani so v skupini HSE hidroelektrarne proizvedle 3.601 GWh električne energije, kar je za osem odstotkov nad lanskimi načrti, in termoelektrarne 3.607 GWh, s čimer so za 12 odstotkov presegle lanski načrt. Največji lanski proizvodni delež ima TE Šoštanj, ki je proizvedla polovico vse elektrike v HSE, Dravske elektrarne 38 odstotkov, SENG 6,6 odstotka, SEL 5 odstotkov in TEB 0,5 odstotka. S temi deleži imata glede na vire voda in premog skoraj enak delež, 0,5 odstotka elektrike iz plina gre na račun deleža premoga. Holding je lani dobavil svojim kupcem dobrih 11 TWH električne energije, kar je dobra četrtina več, kakor leto prej. Kar 65 odstotkov elektrike so kupili od družb skupine HSE, 10 odstotkov na ostalem domačem trgu, manj kot odstotek na organiziranem trgu in skoraj četrtino uvozili. Skoraj 80 odstotkov tako nabavljene elektrike so prodali na domačem trgu, od tega distribuciji več kakor polovico in petino neposrednim odjemalcem ter 0,2 odstotka na organiziranem trgu električne energije. Petinski delež izvožene elektrike je šel predvsem v Italijo in le manjši delež na Hrvaško in v Avstrijo. Lanski prihodek HSE od prodaje bo znašal okrog 115 milijard tolarjev, kar bo več kot petino več kot leta 2003, od tega bo delež od prodaje v tujino več kakor petina. Kar 95 odstotkov v strukturi prihodka sestavlja električna ener- Nadaljevanje na strani 37 28 Vodilni v HSE predstavljajo delo skupine. OVSE v rokah Slovenije in pred reformo Slovenija je prvi dan tega leta prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom na čelu bo tako eno leto skrbela, da bo delo v največji regionalni varnostni organizaciji na svetu teklo kar se da gladko, kar bo zahtevna naloga, saj se je zaradi notranjih nesoglasij znašla v krizi. Slovenija, ki je postala njena članica leta 1992, bo morala zato prevzeti vlogo nepristranskega posrednika, zbliževalca interesov in oblikovalca soglasja, opozarjajo diplomati, ki bodo sodelovali pri vodenju. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi se je po štirih desetletjih obstoja znašla pred reformo, čeprav se stališča članic o tem, kakšna naj bi bila, razlikujejo. V zadnjem času si je zanjo najbolj prizadevala Rusija, ki meni, da se OVSE premalo ukvarja z varnostnimi in gospodarskimi zadevami, čeprav je to njena prvotna naloga. Organizacija je nastala v 70. letih prejšnjega stoletja kot Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) z namenom, da bi ščitila in promovirala človekove pravice in temeljne svoboščine ter spodbujala sodelovanje na gospodarskem in okoljevarstvenem področju, obenem pa si prizadevala za ohranitev miru in stabilnosti v Evropi. Kot taka naj bi preprečevala krize in zmanjševala nevarnosti poslabšanja že obstoječih nesoglasij. V času ustanavljanja organizacije so napetosti med Vzhodom in Zahodom že nekoliko popuščale, zato je prav takratna Sovjetska zveza predlagala sklic tako imenovane evropske varnostne konference, ki bi sprejela pravno zavezujoče besedilo, s katerim bi potrdila obstoječe meje v Evropi in postavila okvir gospodarskega sodelovanja Vzhodom in Zahodom. Zamisel je obrodila sadove leta 1973, ko se je začel tako imenovani helsinški proces, ki označuje začetek KVSE. Julija tega leta je 35 zunanjih ministrov vseh evropskih držav (razen Albanije), Združenih držav Amerike in Kanade sprejelo modro knjigo in predstavilo stališča vlad o varnosti in sodelovanju v Evropi ter nadaljnjem delovanju konference. Na naslednjem srečanju, ki je bilo leta 1975, so podpisali Helsinško sklepno listino ter tako potrdili multilateralno sodelovanje, obenem pa so dobile države s sklenitvijo procesa stalen kanal komunikacije ter pravila obnašanja. V prihodnjih letih je proces povezovanja stabiliziral razmere v Evropi in tako po mnenju mnogih prispeval k preseganju ideoloških delitev, s čimer pa je KVSE nekako tudi izgubila bistvo delovanja. Od konference k organizaciji S padcem komunizma, ki ga je simboliziralo rušenje Berlinskega zidu konec leta 1989, se je bistveno spremenilo razmerje sil v Evropi, s tem pa tudi pogledi na varnost. KVSE je morala prilagoditi svoje dejavnosti nastalim razmeram in prevzeti nove naloge. Tako so članice novembra 1990 podpisale Pariško listino za novo Evropo, ki je postavila temelje za institucionaliza-cijo KVSE kot neke vrste foruma za politične konzultacije na ravni predsednikov držav oziroma vlad, ki so se od takrat sestajali najmanj enkrat na leto v okviru sveta organizacije. Članice so ustanovile tudi sekretariat, center za preprečevanje konfliktov in urad za svobodne volitve, leto zatem pa še parlamentarno skupščino KVSE. Po razpadu Sovjetske zveze se je Evropa znašla pred novimi izzivi, a hkrati tudi nevarnostmi, zato se je proces institucionalizacije še razširil. Leta 1992 je bil imenovan prvi generalni sekretar organizacije, na Kosovo, Sandžak in v Vojvodino pa so odpotovale prve misije. KVSE se je tako v začetku devetdesetih let iz procesa prelevil v organizacijo, kakor se je leta 1995 tudi preimenoval, s tem pa tudi njegovi organi, med drugim svet KVSE v ministrski svet, povečale so se pristojnosti predsedujočega (generalnega sekretarja) ter visokega komisarja za narodne manjšine in urada, ki skrbi za demokratične institucije in človekove pravice. Letošnji proračun še ni sprejet OVSE je danes največja regionalna varnostna organizacija na svetu, saj združuje 55 držav - vse evropske, ZDA, Kanado in več srednjeazijskih držav. Skupaj imajo 1,2 milijarde prebivalcev; med sodelujočimi je 46 članic Sveta Evrope, 26 članic zveze Nato in 25 članic Evropske unije, vse pa so hkrati tudi del Združenih narodov. V organizaciji je zaposlenih približno 370 ljudi, mnogo več (približno 3500) pa jih sodeluje v 18 misijah. Kljub tolikšni razvejanosti je proračun organizacije dokaj majhen: leta 2003 je, na primer, znašal slabih 186 milijonov evrov, lani celo nekaj manj, letos pa naj bi imel 179 milijonov evrov, vendar ta znesek še ni potrjen. Za ilustracijo: toliko denarja namenja Evropska unija zgolj Hrvaški. Slovenija je doslej prispevala v skupno blagajno OVSE 0,14-odstotni delež za misije ter 0,19-odstotnega v njen splošni proračun, kar je lani znašalo 270 tisoč evrov. Poslej bo ta delež nekoliko večji, saj je sprejela organizacija odločitev o spremembi na lestvici prispevkov in jo tako uskladila s tisto, ki jo uporabljajo Združeni narodi. Dokončne odločitve glede tega sicer še ni sprejela, saj proračun za leto 2005 ni potrjen, zato bo to tudi ena izmed temeljnih nalog v času predsedovanja Slovenije. Vloga Slovenije Kot smo že povedali, je začela Slovenija delovati kot polnopravna članica OVSE leta 1992 - januarja je za- 129 17 42559?11905?58 739? Helsinška sklepna listina vsebuje deset načel miroljubnega sodelovanja, ki jih imenujejo tudi dekalog: 1. suverena enakost držav, 2. izogibanje grožnji s silo in njeni uporabi, 3. nedotakljivost meja, 4. ozemeljska celovitost držav, 5. mirno reševanje sporov, 6. nevmešavanje v notranje zadeve, 7. spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 8. enakopravnost in samoodločba narodov, 9. sodelovanje med državami in 10. izpolnjevanje obveznosti po mednarodnem pravu. prosila za članstvo, marca je bila sprejeta, junija je podpisala helsinško listino, slabo leto pozneje pa še pariško. Prve izkušnje s predsedovanjem v organizaciji je imela marca 1998, ko je vodila forum za varnostno sodelovanje, čez leto in pol pa je predsednik države dr. Janez Drnovšek (po predhodni potrditvi vlade) najavil kandidaturo za vodenje celotne organizacije v letošnjem letu. Konec leta 2002 je ministrski svet organizacije na zasedanju v Portu potrdil odločitev o predsedovanju Slovenije OVSE in ji tako omogočil vstop v tako imenovano Trojko, ki jo sestavljajo predhodna, sedanja in prihodnja predsedujoča država OVSE. Lani se je Slovenija vanjo tudi vključila, letos pa jo sestavljata še Bolgarija in Nizozemska, ki je zamenjala Belgijo. Z vstopom v omenjeno skupino je prevzela Slovenija vodenje mediteranske skupine, ki deluje v okviru organizacije, ter njenega posvetovalnega odbora za upravljanje in finance. Na začetku letošnjega leta je predsedovanje OVSE prevzel slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Pri delu mu bo pomagala posebna skupina strokovnjakov, povečini iz vrst diplomatov - stalna misija pri OVSE, ki jo vodi veleposlanik Janez Lenarčič - ter predstavniki vlade, ministrstev, ustanov in državnih služb. Kot so ob prevzemu obveznosti poudarili slovenski diplomati, bo predsedovanje organizaciji zagotovo velik izziv in trd oreh, saj jo dajejo notranja nesoglasja. Slovenija se bo tako morala spoprijeti s kar nekaj precej kočljivimi zadevami - predhodnici Bolgariji, denimo, ni uspelo končati pogovorov o tem, kdo bo na položaju generalnega sekretarja nadomestil Jana Kubiša, prav tako ni dosegla dogovora o proračunu organizacije. Zlasti slednje vprašanje je precej pereče, saj bo treba najti nekakšen kompromis in oblikovati dogovor o začasnem financiranju organizacije. Prav tako zelo občutljivo je tudi vprašanje reforme OVSE. Članice se strinjajo, da je ta nujna, vendar pa se razlikujejo njihova stališča o tem, kako naj bi potekala in kakšna naj bi sploh bila. Najbolj glasne so bile do zdaj Rusija in druge članice Skupnosti neodvisnih držav, ki očitajo organizaciji, da se preveč ukvarja z zaščito človekovih pravic, ki naj bi jo najbolj vsiljevala na Vzhodu, premalo pa z varnostnimi in gospodarskimi vprašanji. Eden od pomembnejših predlogov je tudi odprava načela konsenza, ki da otežuje sprejemanje odločitev v OVSE. O težavah, ki čakajo predsedujočo Slovenijo, so predstavniki članic te organizacije govorili že na prvem srečanju, ki je bilo sredi tega meseca. Slovenski zunanji minister je zavrnil obtožbe, da uveljavlja OVSE predvsem interese Zahoda, in zagotovil sodelujočim, da si bo Slovenija najprej prizadevala za reformo organizacije, s katero bo poskušala povečati njeno učinkovitost, obenem pa bo čim prej poskrbela za sprejetje proračuna. Slednji pa po predvidevanjih Rupla ne bi smel biti trd oreh, saj gre za sorazmerno majhne vsote. Simona Bandur Povzeto po STA ter www.osce.org in www.osce.si 3D D772/??C 4 Trgovanje z emisijami se je začelo Večina članic Evropske unije je začela z novim letom trgovati z emisijami toplogrednih plinov, za začetek z izpuhi ogljikovega dioksida, ki nastane pri proizvodnji v obratih težke industrije. Omenjeni sistem je eden izmed ključnih elementov boja proti podnebnim spremembam, s katerim želijo članice zmanjšati količino škodljivih izpustov v ozračju in se tako približati ciljem Kjotskega protokola, ki bo začel veljati sredi prihodnjega meseca. V trgovanju bo sodelovalo dvanajst tisoč objektov, ki pridobijo pri delu približno 45 odstotkov ogljikovega dioksida oziroma približno tretjino toplogrednih plinov. V trgovanju z emisijami ogljikovega dioksida bo za zdaj sodelovalo 21 članic Evropske unije, saj načrti za alokacijo kvot emisij toplogrednih plinov, ki ga bo posamezna država dodelila svojim podjetjem, štirih še niso pripravljeni. Nacionalni alokacijski načrti Poljske, Italije in Češke namreč niso ustrezali merilom, ki jih je ocenjevala Evropska komisija, Grčija pa dokumenta niti ni predložila. Zadnjih pet alokacijskih načrtov je Komisija pregledala konec decembra lani, poslale pa so jih Litva, Španija, Malta, Ciper in Madžarska. Države Evropske unije so se k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov s prodajo in nakupom posebnih dovolilnic zavezale na podlagi Kjotskega protokola. Po njem bo petindvajseterica v obdobju med letoma 2008 in 2012 zmanjšala emisije šestih plinov, ki povzročajo učinek tople grede, za skupaj osem odstotkov v primerjavi z ravnijo emisij, izmerjenih v letu 1990, izjema sta novinki Poljska in Madžarska, ki sta si izborili šestodstotno zmanjšanje. Zaveza se nanaša na prvo obdobje protokola (od 2008 do 2012), dodati pa je treba, da se cilji posameznih članic razlikujejo. Države v tranziciji so si, denimo, lahko za izhodiščno izbrale kako drugo leto - Slovenija se je odločila za leto 1986. Kako bo potekalo trgovanje? Na podlagi Konvencije o spremembi podnebja, ki je del Kjotskega protokola (zajema še konvenciji o biološki raznovrstnosti in širjenju puščav), so nastali trije mehanizmi: mednarodno trgovanje z emisijami ter mehanizma o »čistem« razvoju (Clean Development Mechanism) in o skupnem uresničevanju (Joint Implementation). Glede na navedene dokumente je Evropske unija pripravila lastno shemo za trgovanje z emisijami (Emissions Trading Scheme - ETS) ogljikovega dioksida, namenjeno podjetjem, ki proizvedejo največ tega ozračju škodljivega plina. Sistem naj bi jim pomagal slediti Kako naj bi torej trgovanje delovalo v praksi? Naj navedemo primer za dve podjetji, poimenovali ju bomo preprosto A in B. Predpostavimo, da bosta obe pri proizvodnji izpustili v ozračje 100.000 ton ogljikovega dioksida, nacionalni alokacijski načrti njunih držav pa so jima prisodili dovolilnice za 95.000 ton, kar pomeni, da jima primanjkuje dovoljenje za izpuhe še 5000 ton omenjenega plina. Na izbiro torej imata, da bodisi zmanjšata emisije za navedeno količino bodisi kupita dovolilnice na trgu bodisi izbereta srednjo pot. Pri tem je treba dodati, da stanejo dovolilnice v tem času približno deset evrov za tono ogljikovega dioksida. Denimo, da podjetje A ugotovi, da bi stalo zmanjšanje emisij pet evrov za tono plina, kar je ceneje od nakupa dovolilnic, zato se odloči, da bo zmanjšalo izpuhe, vendar ambiciozno: ne le za pet tisoč, marveč za deset tisoč ton, s čimer bi si zagotovilo lažje delovanje v prihodnjih letih. Podjetje tako porabi 50.000 evrov za zmanjšanje izpuhov, hkrati pa zasluži s prodajo odvečnih 5.000 dovolilnic 50.000 evrov. To pomeni, da je pristalo na ničli, vendar je treba upoštevati, da je zaradi zmanjšanja emisij vendarle zaslužilo 25.000 evrov, ki jih sicer ne bi, če bi emisije zmanjšalo le za zahtevanih 5000 ton ogljikovega dioksida. Podjetje B je po drugi strani v nekoliko težavnejši situaciji - zmanjšanje izpuhov bi ga stalo 15 evrov za tono ogljikovega dioksida, kar je več kakor stane dovolilnica, zato se odloči za nakup. Porabi torej 50.000 evrov za 5000 dovolilnic, ki jih še potrebuje. Toda pri tem je treba upoštevati, da emisij vendarle ni zmanjšalo, zato bodo stroški v prihodnjem letu še zmeraj znašali 75.000 evrov za 5000 ton ogljikovega dioksida. okoljevarstvenim zahtevam, obenem pa jim ponujal s temi cilji skladno stroškovno učinkovito poslovanje. Predvideva namreč nakup in prodajo posebnih dovolilnic za proizvodnjo ogljikovega dioksida, zaradi česar bodo imela podjetja po Evropski uniji na leto od 2,9 milijarde do 3,7 milijarde evrov stroškov, kar sestavlja približno 0,1 odstotka evropskega BDP. Kot zatrjujejo predstavniki Unije, je to bistveno manj, kot bi porabila brez sheme - po njihovih izračunih bi stroški v tem primeru znašali najmanj 6,8 milijarde evrov na leto. Trgovanje z emisijami je vsaj po črki Kjotskega protokola predvideno za vse toplogredne pline, poleg 96 96534?3982 75 Do konca leta je oddalo nacionalne alokacijske načrte 21 držav članic Evropske unije. V zadnjem trenutku jih je Evropska komisija odobrila Litvi, Španiji, Malti, Cipru in Madžarski, štiri članice - Poljska, Italija, Češka in Grčija - pa na začetku še ne bodo vključene v trgovanje, ker načrtov niso pripravile pravočasno. Do oktobra 2004 so posamezne države takole predvidele trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida: Članica Dovolilnice v milijonih ton ogljikovega dioksida Število vključenih industrijskih objektov Kjotski cilj Avstrija 98,9 Belgija 188,8 Ciper ni podatkov Češka načrt ni pripravljen Danska 100,5 Estonija 56,85 Finska 136,5 Francija* 371 Grčija načrt ni pripravljen Irska 67 Italija načrt ni pripravljen Latvija 13,7 Litva ni podatkov Luksemburg 10,07 Malta ni podatkov Madžarska ni podatkov Nemčija 1.497 Nizozemska 285,9 Poljska načrt ni pripravljen Portugalska 114,5 Slovaška 91,5 Slovenija 26,3 Španija ni podatkov Švedska 68,7 Velika Britanija 736 Skupen delež približno 60% 205 363 362 43 535 143 95 19 2.419 333 239 209- 8 % 98 499 1.078 približno 60% - 13 % - 7,5 % - 8 % - 21 % - 8 % 0 % 0 % + 25 % + 13 % - 6,5 % - 8 % - 8 % - 28 % - 6 % - 21 % - 6 % - 6 % + 27 % - 8 % + 15 % + 4 % - 12,5 % * V število ni vključenih približno 750 objektov, ki še pripravljajo načrte za alokacijo kvot ogljikovega dioksida K navedeni razpredelnici je treba dodati pojasnilo, da si lahko države same postavljajo omejitve, načrtovano osemodstotno znižanje glede na leto 1990 v obdobju med 2008 in 2012 je skupno za vso Unijo. ogljikovega dioksida tudi za metan, dušikov oksid, hi-drofluorokarbone, perfluorokarbone in žveplove he-ksafluoride, vendar zajema tokratna shema le prvega med navedenimi. V obdobju med letoma 2005 in 2007 bodo tako dovolilnice kupovali in prodajali predstavniki težke industrije, ki izpustijo največ tega plina, gre pa predvsem za proizvajalce električne in toplotne energije, rafine- 300,000 250,000 50,000 ........HUMI» 13 12 5p »o -^ 9 -8 S n 7 J 00000000000 nT Š" o o in ij) yj OOO Z Z š Z Z Z š š Z $ K. ni 00 "*¦ ¦* O O O o ? s* « * - « 3 S ¦* *¦*¦ ¦* 9 9 9 L/l L/l \Q \C O O O O O m o i- O o o " ¦*¦ -+ ¦* o o o 1^. M « °. °. 9 (ji d \0 H f N o 9 o d a —T— 6 Napovedi gibanja cen za prihodnja tri leta. uuu 133 66 34| ropska unija Komisija strožja do Grčije in Madžarske Evropska komisija je konec lanskega leta zaostrila postopek, ki ga zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja vodi proti Grčiji in Madžarski. Kot je pojasnil Joaquin Almunia, komisar za gospodarske in denarne zadeve, prva ni sprejela učinkovitih ukrepov za znižanje primanjkljaja, druga pa mora dodatno ukrepati, če želi znižanje deficita doseči v zastavljenem roku, torej do leta 2008. »Za leto 2005 napoveduje Grčija primanjkljaj v višini le še 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, vendar so sprejeti ukrepi nezadostni. Prizadevanja mora okrepiti, ne nazadnje tudi zato, ker ima v evroobmočju največjo gospodarsko rast, je opozoril evropski komisar, ki je omenjeno državo okaral še zaradi previsokega javnega dolga, ki naj bi lani dosegel 112,2 odstotka BDP. Država se s previsokim primanjkljajem bori vse od leta 1997, nedavno se je celo pokazalo, da niti ni izpolnjevala pogojev za uvedbo evra, saj je prikazovala napačne podatke. Zdaj znaša njen deficit 5,3 odstotka BDP, kar je daleč največ v evroobmočju. Grčija je tako med sedmerico držav, proti katerim je Komisija junija lani sprožila postopke zaradi previsokih proračunskih primanjkljajev (poleg omenjenih dveh so to še Poljska, Češka, Slovaška, Malta in Ciper), edina, ki ji kot članici evroobmočja grozijo sankcije. Položaj Madžarske, ki še ni uvedla evra, je tako mnogo boljši, čeprav je Komisija vendarle ocenila, da se neuspešno bori proti previsokemu primanjkljaju. Za lani in letos naj bi znašal 4,6 oziroma 4,1 odstotka BDP, kar je že presegla za skoraj odstotek. Sicer pa je Komisija tokrat sprejela mnogo ugodnejše poročilo za preostalih pet kršiteljic. Ukrepe proti slednjim je zamrznila, saj je presodila, da so na dobri poti za brzdanje previsokega primanjkljaja. STA Nizozemski projekti v državah tretjega sveta Evropska podjetja bodo lahko pravice iz okvira trgovanja z emisijami, ki se je letos začelo v Evropski uniji, uveljavljala tudi pri svojih projektih zunaj meja povezave. Primer za to je Nizozemska, ki je že začela tri večje projekte po svetu, v katerih bo uvajala nove tehnologije - prvi bo potekal v Indiji, drugi v Mongoliji in tretji na Novi Zelandiji. Mehanizma o »čistem« razvoju (Clean Development Mechanism) in o skupnem uresničevanju (Joint Implementation), ki sta del Konvencije o spremembi podnebja (ta pa sodi pod okrilje Kjotskega protokola), omogočata razvitim državam, da trgujejo z dovolilnicami oziroma emisijskimi certifikati tudi v nerazvitih državah in na njihovih tleh prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Po drugi strani je treba pristaviti, da so takšni projektni nujni za samo uspešnost držav članic. Te so se namreč zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 prispevale k zmanjšanju izpuhov ogljikovega dioksida za 500 milijonov oziroma celo 600 milijonov ton. Glede na to, da lahko s posameznim projektom prihranijo od 500 tisoč do milijona ton omenjenega plina, jih bodo morale izvajati celo vrsto, kar pa zagotovo ne bo poceni. Banke se na nove zalogaje podjetij že pripravljajo - Evropska investicijska banka je, denimo, pripravila posebni sklad za financiranje, vanj pa hranila 500 milijonov evrov, podobno so storile tudi druge večje evropske banke. Primer Nizozemske Nizozemska je ena izmed držav Evropske unije, ki je že podpisala pogodbe za nakup tako imenovanih emisijskih certifikatov oziroma kreditov, kakor jih tudi imenujejo, s katerimi bo uresničevala do okolja prijazne projekte v državah zunaj meja povezave. Emisijske kredite je mogoče enačiti z emisijskimi dovolilnicami, kar pomeni, da jih lahko podjetja uveljavljajo v okviru sheme v Evropski uniji. Prvi od projektov je gradnja dveh elektrarn v Radžasta-nu v Indiji. Napravi bosta za pogon uporabljali biološke odpadke, ki nastanejo pri pridelavi gorčice, riža in bombaža. Pri uporabi navedenih goriv bodo izpuhi enaki ničli, saj nastane pri izgorevanju prav toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga rastline absorbirajo pri rasti. Elektrarni s skupno močjo 14,8 MW bosta nadomestili termoelektrarne, ki zelo onesnažujejo tamkajšnje okolje, obenem pa omogočali tej revni regiji nove zaposlitve. Prva je že začela delovati pred dobrim letom, druga bo začela proizvajati električno energijo leta 2006, v obdobju od 2004 in 2013 pa bo celoten projekt prinesel 754.716 emisijskih kreditov. Drugi projekt poteka v osrednji Mongoliji, zajema pa gradnjo vetrnega polja z 22 turbinami in skupno močjo 25,8 MW. Nizozemski bo prinesel v istem obdobju kot prej opisani projekt 578.741 emisijskih kreditov, Mongoliji pa do okolja prijazno energijo, ki bi jo sicer proizvajali s premogom. Zadnji nizozemski projekt je gradnja prav tako vetrnega polja v severni Novi Zelandiji. Tako imenovano Te Apiti vetrno polje bo delovalo z močjo 91 MW in brez emisij toplogrednih plinov. Urejanje se je začelo lani, vetrnice pa naj bi se zavrtele v tem letu. Vsako leto bodo predvidoma proizvedle približno 325 GWh električne energije, nadomestile pa bodo objekte, ki delujejo na trda goriva. Izpuhi ogljikovega dioksida naj bi se tako zmanjšali za 980.525 ton na leto, kar bo prineslo v obdobju med letoma 2005 in 2012 približno 530.000 emisijskih kreditov. Sodelovanje s podpisnicami Kjota Kakor smo že poudarili, predvideva evropska shema za trgovanje z emisijami sodelovanje tudi z drugimi državami, ki so podpisale Kjotski protokol za zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračju. Ena izmed prvih držav, s katero se pogovarja Evropska unija, je Norveška, prav tako se pripravlja na pogajanja z nekaterimi državami v okviru Združenih držav Amerike. Sodelovanje s slednjimi je namreč zelo pomembno, saj sodijo med največje onesnaževalke ozračja, a pri tem ostaja velika ovira - ZDA še zmeraj niso podpisale Kjotskega protokola, četudi so odgovorne za četrtino izpustov toplogrednih plinov. Na zadnjih pogovorih v Buenos Airesu, kjer je bila decembra deseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 10), so prišli sogovorniki do točke, na kateri so ZDA pristale na kompromis, da bodo sodelovale v drugi fazi izvajanja Kjotskega protokola, ki se bo začela leta 2012. Od takrat naprej pa je pod vprašanjem sodelovanje Rusije, ki je sicer nedavno ratificirala protokol in tako tudi omogočila njegovo uveljavitev. Dokument je namreč potrdila s pridržkom, da bo sodelovala le v prvi fazi med letoma 2008 in 2012. Nato bo proučila, ali je izvajanje zahtev sploh v skladu z njenimi interesi in po potrebi zamrznila svoje obveznosti. Sicer pa je bil ruski glas zelo pomemben tudi za izvajanje sheme za trgovanje z emisijami, čeprav to pot država ne bo sodelovala v prvi fazi, marveč šele po letu 2008. Države Evropske unije bodo zagotovo zainteresirane za trgovanje z Rusijo, ki je proizvedla izhodiščnega leta 1990 bistveno več izpuhov ogljikovega dioksida kot ga zdaj. Od takrat je namreč velik del njenih tež-koindustrijskih obratov propadel, to pa pomeni, da ji bo ostalo veliko odvečnih dovolilnic. Toda dokler se Rusija ne bo vključila v trgovanje, njene dovolilnice ne bodo na voljo podjetjem v Uniji, razen če jih bodo kupile države in jih umestile v nacionalne alokacijske načrte. Nizozemska je tako že sklenila, da bo leta 2010 kupila certifikate za enajst milijonov ton ogljikovega dioksida, s čimer bo v drugi fazi trgovanja zapolnila vrzel med 199 milijoni ton, kolikor jih dovoljuje Kjotski protokol, in 210 milijoni ton, kolikor jih njeni obrati še lahko proizvedejo v okviru nacionalnega alokacijskega načrta. Naj dodamo, da načrtuje omenjena država v prvi fazi trgovanja zmanjšanje ogljikovega dioksida v ozračju za šest odstotkov oziroma za 286 milijonov ton, v procesu pa bo sodelovalo 333 industrijskih objektov. Simona Bandur Učenje v virtualnem svetu Brez učenja v sodobnem svetu ne gre več - pri tem nimamo v mislih le izobraževanja, marveč učenje, ki je postalo skorajda že del vsakdanjega življenja, Če ne drugega, je treba slediti novostim, ki jih ponuja informacijska tehnologija z vsemi možnostmi in izobiljem informacij. Ena od bistvenih sposobnosti je torej orientacija v množici podatkov, sicer pa se je tudi klasičnim oblikam poučevanja v učilnicah pridružilo virtualno učenje. Sodobni človek se mora nenehno izobraževati, pri čemer ne gre le za pridobivanje formalnih nazivov in kvalifikacij, ki so nujne za zaposlitev. V množici informacij, ki jih daje tehnologija, se mora nekako orientirati, kar prav tako zahteva ustrezno znanje, po drugi strani pa se mu s tem odpirajo novi svetovi, ki mu nemalokrat nehote zbudijo željo po spoznavanju. Nova znanja namreč vsaj pri večini ljudi porajajo željo po učenju in nadgrajevanju dotedanjih znanj in izkušenj. Pri tem smo se torej znašli pri motivaciji za učenje. Kot pišeta Jo Webb in Chris Powis v knjigi Teaching information skills, sestavljajo motivacijo številni elementi, med njimi razlogi za učenje, pridobljene izkušnje, način učenja, odnos učitelja in okolje, v katerem se učijo. Razlogi za učenje so lahko, kot je bržkone vsem znano, notranji in zunanji - prve vodi želja po novem znanju, druge pa nuja po pridobitvi znanja oziroma izobrazbe. V vsakem primeru je odločitev prostovoljna, četudi je tisti, ki se morajo izobraževati, če želijo doseči določeno stopnjo, morebiti ne dojemajo tako. To pa seveda ne pomeni, da je kakovost pridobljenega znanja nujno slabša, saj se velikokrat zgodi, da spoznavanje novosti pritegne učence. Pri tem jim je v pomoč že pridobljeno znanje, ki jih dodatno motivira. Vsekakor pa je uspeh precej odvisen tudi od učiteljev, ki morajo biti tudi sami motivirani za poučevanje in sposobni željo po spoznavanju prebuditi v učencih. Omenjena avtorja poudarja še pomen okolja, v katerem se dogaja izmenjava informacij. Slednje mora biti prijetno, zlasti v zadnjih letih pa je neločljiv del opreme tudi tehnologija. Ta je v veliki meri tudi spremenila okolje učenja, včasih do take mere, da ne poteka več v enem prostoru, temveč v virtualnem svetu. Iz knjižnice v medmrežje Z razvojem tehnologije so se torej uveljavili novi načini učenja. Knjižnice, ki so nekoč dajale največ informacij, tako nemalokrat zamenja kar medmrežje, kjer je mogoče najti množico informacij, obenem pa se lahko prek njega učenci povežejo in delujejo podobno, kot bi v učilnici. Uporabniki morajo biti v tem primeru sicer vešči rabe računalniške tehnologije, kar zahteva predhodno 135 86 470248 10 3G učenje, vendar je slednje dandanes že nekaj povsem vsakdanjega, zato trud ni prevelik. Med novejšimi načini učenja je zagotovo digitalno, ki vključuje visoko tehnologijo - učenci so združeni v okolju, ki je bogato z informacijami, skozi katere se sami prebijajo. Izobraževanje poteka po spleta, pri čemer imajo udeleženci na voljo posebne pakete z vsebino in znanjem, ki naj bi ga pridobili. Na voljo so jim tudi tutor-ji, ki jim pomagajo kar po internetu in jih tako tudi usmerjajo ter odgovarjajo na vprašanja. Možnosti so pravzaprav neomejene, učitelj pa nastopa le kot neke vrste vodja in ne kot predavatelj. Naslednji način, ki ga navajata avtorja, je virtualna izobraževalna skupnost, ki je prav tako oblikovana z med-mrežjem, vendar je veliko več poudarka na izmenjevanju informacij in razpravah med udeleženci. Tudi v tem primeru je nujna sodobna in zmogljiva tehnologija, obenem pa mora biti zagotovljena takojšnja odzivnost članov, sicer sodelovanje ni mogoče. Učitelj nastopa kot usmerjevalec razprave in učencev, ki izmenjujejo mnenja ter tako izpopolnjujejo znanje. Za manj disciplinirane Navedena načina virtualnega učenja zahtevata veliko samodiscipline, zato se zlasti tisti, ki te sposobnosti nimajo, vendarle raje odločijo za načine, ki omogočajo oseben stik vsaj z učiteljem, če že ne želijo sesti za šolske klopi. Eden izmed njih je učenje, ki temelji na zbiranju in prebiranju literature in virov. Ta pristop ne zahteva tehnološke podpore, čeprav ta ni izključena, predvideva pa izobraževanje iz gradiva. Učenci ga prebirajo in izpolnjujejo zahtevane naloge, o čemer se posvetujejo s tutorjem. Nalogi slednjega sta torej najprej načrtovanje učenja in priprava gradiva ter pozneje usmerjanje in pomoč pri odkrivanju in pridobivanju ključnih znanj. Drugi način, ki prav tako ne potrebuje tehnologije, je tako imenovano učenje s podporo. V tem primeru učenci ne delajo sami, kot pri prebiranju literature, temveč skupaj z učiteljem, vendar ne gre za klasična predavanja in zapisovanje. Oba - učitelj in učenec - sta dejavna in razpravljata o določeni temi, le da prevzame prvi vlogo usmerjevalca in pomaga razumeti snov na najrazličnejše načine. Posamezne lekcije se tako končajo šele, ko učenec popolnoma dojame tematiko in sam odloči, da želi napredovati do nove. Pri tem je treba dodati, da sodeluje običajno več učencev, kar je celo dobrodošlo, saj se tako odpirajo različni pogledi. Kljub temu mora biti skupina majhna, da se lahko učitelj posveti vsakemu udeležencu. Informacijska tehnologija je torej ponudila ljudem, ki se želijo dodatno izobraževati, nove možnosti za pridobivanje znanja, ki ga bodisi potrebujejo bodisi zgolj želijo pridobiti. Sicer se jih še zmeraj veliko ustraši množice informacij, ki so na voljo na spletnih straneh, zato čutijo odpor do uporabe spleta za izobraževanje in se raje odločijo za klasične načine, ki so velikokrat prav tako interaktivni. Tiste, ki imajo medmrežje v malem prstu, pa bržkone bolj mika digitalno učenje ali povezovanje v virtualno skupnost, ki pa zahteva po drugi strani veliko samodiscipline. Simona Bandur Povzeto po knjigi Teaching information skills avtorjev Jo Webb in Chris Powis Nadaljevanje s strani 28 Podpisane dveletne pogodbe gija, sistemske storitve imajo dobre šti-riodstotni delež, toplota pa slab odstotek. Kot je povedal mag. Drago Fabijan na zadnji lanski tiskovni konferenci HSE, ocenjujejo, da bo čisti lanski dobiček krovne družbe 10 milijard tolarjev, čisti dobiček skupine HSE pa 18 milijard tolarjev. Za ugodnejši rezultat kakor leta 2003 je navedel vrsto razlogov: »Najprej je to večja proizvodnja kakor v letu prej, potem so cenejši nakupi na trgu od drugih udeležencev na trgu, nadalje so k temu prispevale višje cene električne energije v Italiji kakor v letu 2003, svoj delež ima tudi dvood-stotno nominalno zmanjšanje stroškov v vseh družbah HSE in ne nazadnje tudi uvedba programa obvladovanja tveganj v HSE.« O tem, koliko dobička bo ostalo v HSE in koliko ga bo šlo v državni proračun, ob koncu minulega leta direktor Fabijan še ni vedel, dejal je, da je odločitev stvar lastnika, to je države. Jasno pa je povedal, da tak poslovni rezultat skupina potrebuje, da bo lahko uresničila projekte, ki se že uresničujejo ali pa se šele bodo. »Slovenija danes uvaža četrtino električne energije in naš cilj je, kako čim bolj zmanjšati to uvozno odvisnost. Na prvi strateški konferenci smo dobili nabor možnih objektov. Ugotovili smo, da gredo sodobne težnje v smer povečanja izkoristkov v obstoječih elektrarnah in gradnjo novih enot na obnovljive vire. Ta cilj nameravamo uresničiti s projektom postavitve petih elektrarn na spodnji Savi. Investicija poteka skladno s terminskim načrtom in finančnimi sredstvi. Računamo, da bo HE Boš-tanj zgrajena v roku, izdelava projektne dokumentacije za HE Blanco in HE Krško je v polnem teku. Pri poteku gradnje ČHE Avče tudi ni večjih zapletov, v Šoštanju smo pred investicijo dveh plinskih turbin, za kar je podpisana pogodba in poteka umeščanje v prostor ustreznega plinovoda, doinstalaci-ja HE Zlatoličje je pred objavo razpisne dokumentacije,« našteje direktor HSE najbolj finančno zahtevne objekte v naslednjih dveh letih, ki bodo na dolgi rok omogočili HSE kakovostno ponudbo električne energije. Ob tem je omenil tudi projekt plinske elektrarne Kidričevo s 800 MW, kamor so bili povabljeni k sodelovanju. Ko bo družba, ustanovljena ob koncu lanskega leta, pridobila vse podlage za ekonomsko upravičenost tovrstne elektrarne, se bo HSE odločal o nadaljnjem sodelovanju pri tem projektu. HSE je v drugi polovici decembra sklenil večino pogodb z glavnimi kupci: distribucijskimi podjetji, velikimi porabniki in večjimi upravičenimi odjemalci. Cene so za letošnje leto ostale enake kot lani, za naslednje leto pa so jih dvignili minimalno. Pogodbe so sklenili za dve leti, predvsem zato, ker se bodo 1. januarja 2007, ko se bo trg popolnoma odprl, razmere na elektro trgu bistveno spremenile. Stanje, kakršno je trenutno na našem in nam bližnjih trgih, je orisal dr. Tomaž Štokelj, izvršni direktor za trženje na HSE. Dejal je, da se nacionalni trgi čedalje bolj širijo v regionalne, in tako je slovenski čedalje bolj vpet v srednjeevropskega, v katerem so še Avstrija, Nemčija in Švica. Cene na tem trgu se na leto povečajo za pet do petnajst odstotkov. Italijanski trg je izoliran, zaradi velikega pomanjkanja zmogljivosti. Jugovzhodni trg z Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo pa se je v minulem letu resinhorniziral z UCTE, in HSE računa, da bo v naslednjih letih pri njihovem trgovanju z električno energijo na tujih trgih najhitreje raslo prav trgovanje s tem delom. Vse to je vplivalo na dogajanja na našem trgu. Predvsem so se pojavili novi ambiciozni trgovci. Kljub temu HSE načrtuje ostati najpomembnejši dobavitelj domačim kupcem, dejavno trgovati na slovenski in avstrijski borzi z električno energijo in predvsem na leipziški borzi, kjer trguje z električno energijo in nanjo vezanimi terminski-mi pogodbami. Za HSE še naprej ostaja najpomembnejši tuji trg Italija, kjer dosegajo najvišje prodajne cene, ki pa se bodo postopno približale cenam na trgih kontinentalne Evrope. Po Što-kljevih predvidevanjih bodo letos prodali še enkrat toliko električne energije, kolikor znaša načrtovana proizvodnja v družbah skupine HSE. Kljub svoji velikosti in zadostnim količinam virov, ki se prilagajajo potrebam porabnikov, pa na HSE morebitne kapitalske povezave ne zavračajo. O tem, kakšne bi bile, pa mora sprejeti ustrezne ukrepe vlada. Prav tako podpirajo ustanovitev drugega energetskega stebra v Posavju. Minka Skubic Izvoz pospešil gospodarsko rast Avstrijska gospodarska rast se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s tremi meseci prej povečala za 0,8 odstotka, na letni ravni pa se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 2,7 odstotka. V prvih devetih mesecih lanskega leta je bila rast gospodarstva v primerjavi z istim obdobjem lani 1,8-odsto-tna, vendar je pri tem zelo izstopalo prvo četrtletje, ko je bila zelo šibka. K dobrim rezultatom je največ prispevala rast izvoza. Letos naj bi se avstrijsko gospodarstvo okrepilo za 2,1 odstotka BDP. STA Namesto optimističnih realne napovedi Nemški inštitut za gospodarske raziskave je nedavno znižal svoje napovedi o nemški gospodarski rasti v letošnjem letu z 1,5 na 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Lani je rast dosegla 1,7 odstotka BDP, kar je za 0,1 odstotka manj, kot je predvideval inštitut, letos bo država še nekoliko manj uspešna, 1,7-odsto-tno rast pa pričakujejo šele leta 2006. Razlog za počasnejšo rast v zadnjih mesecih lanskega leta je bil manjši izvoz, zato pričakujejo v Nemčiji v tem letu manj investicijskih dejavnosti in nekoliko večjo brezposelnost. Nova reforma trga delovne sile naj bi sicer zmanjšala število brezposelnih, čeprav jih bo še vedno za 4,5 milijona, nekoliko naj bi se zaposlenost povečala le v slabše plačanih sektorjih. STA 28 SENG . iz naložbe v že desetletje naložbo Soške elektrarne so z lanskim 6,6-odstotnim deležem proizvedene električne energije v skupini HSE med njenimi manjšimi hčerami. So pa po številu elektrarn, predvsem malih, med večjimi in po lanskem začetku gradnje ČHE Avče bodo prve, ki bodo imele večjo črpalno elektrarno pri nas. Letos tretje leto vodi družbo Vladimir Gabrijelčič, ki je pred tem vodil v SENG vrsto naložb v hidroproizvodne objekte. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih dogodkih v SENG-u. 38 VSoških elektrarnah ste vrsto let sodelovali in vodili gradnjo vrste vaših objektov, od Solkana po elektro strani pred 20 leti, do Do-blarja II in Plav II kot vodja projektov nedavno. Sedaj ste v drugi vlogi, ko se borite za nove naložbe. Kaj je težje? »Po končani doinstalaciji omenjenih dveh elektrarn sem bil nekaj mesecev tehnični direktor SENG-a, nato mi je direktor Golob, ki je bil tedaj tik pred upokojitvijo, predlagal, da prevzamem njegovo mesto. Skupna želja vseh v Novi Gorici je bila, da nadaljujemo investicijski ciklus, ki smo ga začeli v Doblar-ju in Plavah. Danes ugotavljam, da je vodenje družbe podobno kot vodenje projektov, nekje si koordinator, drugje dejavno sodeluješ, večidel pa koordiniraš uresničevanje projektov, tako da so mi izkušnje iz gradnje objektov samo v korist. Kot direktor podjetja pa imam več dela z ljudmi. To delo je najtežje, ker moraš sproti sprejemati odločitve, ki pa ne ustrezajo vedno vsem. Seveda pa je vodenje družbe lažje, če ti uspe postaviti dober tim ob sebi. Pri nas smo večidel ohranili obstoječe vodilne delavce, s katerimi sem delal že prej, z manjšimi prerazporeditvami. Menim, da smo dobra ekipa in da obvladujemo vse težave, ki se pojavijo v naši družbi.« V SENG-u zadnje desetletje kontinuirano gradite hidroelektrarne. Kaj to pomeni za družbo in vaše zaposlene? »Vodilni v vsaki družbi skrbijo za napredek podjetja, ne samo z boljšim načinom poslovanja, temveč tudi s povečanjem zmogljivosti proizvodnih virov. Ker smo hidro podjetje, skrbimo za gradnjo elektrarn na obnovljive vire, in sicer malih hidroelektrarn do 10 MW in večjih preko te meje. Gradnja nove elektrarne pomeni za zaposlene in družbo kot celoto osvajanje novih znanj in s tem napredek celotnega kadra, in to ne samo na investicijskem področju, temveč na vseh spremljajočih. Povečanje zmogljivosti in znanja pa prispeva k povečanju ugleda podjetja doma in v tujini, saj pri investicijah sodelujejo tako domači kot tuji partnerji.« Imate za vse to dovolj strokovnjakov v hiši? »Za vsako novo naložbo je treba oblikovati ustrezne načine vodenja. Zadnje čase se skupaj s HSE usmerjamo v rešitev na ravni krovne družbe, in sicer v obliki inženirske družbe, ki bi nastopala na domačem in tujem trgu. Za naš zadnji projekt ČHE Avče je družba HSE Invest oblikovala v Novi Gorici enoto, ki jo sestavljajo naši delavci, ki so že delali na naših investicijah in bodo sedaj vodili gradnjo ČHE Avče. Ter-maši so nekoč že imeli tako skupino, mi iz hidroproizvodnje pa se nismo znali dogovoriti za tako obliko inženiringa, ki bi enotno vodil naložbe. Tako še naprej ostaja naše delo vodenje pro- jekta do pridobitve dovoljenj, za izvedbo del pa poskrbi HSE Invest. Seveda pa smo mi prinesli v HSE Invest tudi našo dediščino s področja gradenj. SENG so bile registrirane za opravljanje vseh dejavnosti s področja gradenj objektov. Tako so naši delavci usposobljeni projektirati MHE in tudi delno izvesti njihovo gradnjo. To bi lahko bil naš prispevek k lastni izvedbi objektov.« Poleg tega, da že vrsto let gradite objekte, imate tudi dobro raziskane terene potencialnih lokacij in znate pravočasno prisluhniti lokalnemu prebivalstvu. Kakšno strategijo imate pri tem? »Zavedamo se, da delamo v okolju, kjer naši objekti ne dajejo okoliškim prebivalcem možnosti velikega zaposlovanja. V zadnjih dveh novih elektrarnah Plave II in Doblar II smo pre-zaposlili že zaposlene delavce in ni bilo novih zaposlitev, za Avče računamo, da bomo zaposlili pet do šest novih delavcev. Poleg tega od stavljanja Solkana v obratovanje pred 20 leti naprej uvajamo daljinsko vodenje objektov, kar tudi pomeni, da ne potrebujemo zaposlenih pri upravljanju elektrarn. Po drugi strani je energetski objekt tujek v okolju ne glede na vplive. Zaradi vseh teh dejstev se je treba pogovarjati z okoliškim prebivalstvom, kako bodo zaživeli z objektom. Prav zato skrbimo, da so naši objekti večnamenski, da iz njih ali z njihovo uporabo dobimo še kaj poleg elektrike, ali je to pitna voda ali turizem ali ribogojnica. Tudi pri Avčah smo omogočili krajanom, da bodo na Kanalskem Vrhu lahko razvili turistično rekreacijsko dejavnost, in se pogovarjali z ljudmi, kako bodo živeli s tem objektom. Večina nas, ki vodimo gradnjo objektov, nas ne živi neposredno ob elektrarnah, zato so nam razmišljanja teh ljudi vodilo, da je gradnja uspešna, če je razumevanje obojestransko.« Ali menite, da bi bila gradnja objektov lažja, če bi bil narejen ustrezen strokovno podprt nacionalen načrt gradnje 69 elektroenergetskih objektov, ki bi ga posamezne družbe uresničevale na svojem območju? »HSE je s strateškima konferencema zbral nabor objektov, iz katerega se je videlo, kaj in kje je mogoče graditi nove objekte in kako hitro jih lahko zgradimo. V prvo prioriteto so bili uvrščeni tisti objekti, ki jih je moč pričeti graditi takoj, in v drugo druge potencialne naložbe. Mislim, da lahko posamezna družba raziskuje svoj teren in možnosti novih gradenj na njem, saj domači strokovnjaki bolje poznajo svoje kraje. To ne more biti centralizirano z ukazom. Ko pa so iz nabora objektov izbrani najboljši, pa se lahko projekti vodijo skupno, da se bolj specializirajo skupine za posamezna področja. Pri nas v SENG-u imamo zagotovo največ izkušenj z umeščanjem objektov v prostor in zakonodajo na tem področju, kar bi lahko koristilo še komu.« Kakšna je klima med družbami HSE, ki tekmujete med seboj, kdo bo boljši s svojim projektom, kdo ekonomičnejši, kdo hitrejši? »Vsaka družba si želi novo investicijo, kar ni nič negativnega. Tekmovanje lahko pomeni, da je ponudba boljša, potencialni objekt konkurenčnejši. Ne vem, ali bi se tako sami zanimali za nove objekte, če bi bili vsi izbrani. Pravo rivalstvo prinese samo korist. V zadnjem primeru naše Avče in ČHE Ko-zjak Dravskih elektrarn sploh nista tekmovali. Za našo črpalno elektrarno smo imeli projekt vključen v prostor, medtem ko za Kozjak ni bil, in zato se ta elektrarna ni uvrstila v prvo prioriteto. Objekta sploh nista bila na isti ravni primerljivosti. HSE je ugotovil, da je možnost gradnje naše elektrarne hitra in tovrstno elektriko sistem potrebuje, in zato jo gradimo. Verjamem, da ko bo prehodila našo pot ČHE Ko- Vladimir Gabrijelčič: »Pravo rivalstvo prinese samo korist.«: zjak, bo prišlo do gradnje tudi te elektrarne.« Kako je s financiranjem črpalne hidroelektrarne Avče? Čigavo je največje breme? »Finančni inženiring je v naših rokah, kar pa ne pomeni, da za to elektrarno tudi sami zagotavljamo sredstva. Prvotno smo razdelili finančni zalogaj, tako da je 40 odstotkov našega denarja in 60 odstotkov kredita, ki pa ga bo pre-skrbel HSE pri Evropski investicijski banki, ker ima ta najugodnejše pogoje, tako da bo naš kreditodajalec HSE. Razmišljanja glede razmerja kredita so se sedaj nekoliko spremenila in verjetno bosta oba deleža polovična. Prav sedaj še iščemo način, kako bo HSE tisti, ki bo skrbel za dobavo električne energije za obratovanje ČHE Avče in zatem za odkup elektrike iz te elektrarne. Banka namreč zahteva jamstvo za vračilo kredita. O podrobnostih te pogodbe se še nismo dogovorili, načelno pa bi bil tak aranžma sprejemljiv tako za HSE kot za SENG.« Kakšno poslovno leto je za vami? »Minulo leto lahko ocenim pozitivno tako po proizvodnji - saj smo zaradi ugodnega vremena in naših naporov proizvedli za sedem do osem odstotkov več električne energije, kakor smo načrtovali - kot po začetku dveh novih naložb: velike ČHE Avče in male HE Klavžarica. Slednja je naš prispevek k ohranjanju kulturne dediščine na našem območju. Lani so se pokazali že tudi prvi rezultati glede poenotenja 39 40I Čezmejno sodelovanje s Slovenijo? Hčerinska družba Verbund AG, ATP (Austrian Thermal Power) razmišlja o gradnji dveh velikih 800 MW plinskih elektrarn na obeh straneh slovensko-avstrijske meje. Prva naj bi stala ob obstoječi termoelektrarni Mellach blizu Gradca, druga pa pri Kidričevem. V Sloveniji sta se pripravljalnemu konzorciju podjetja Verbund pridružila Holding slovenskih elektrarn (HSE) in Talum, ki je v lasti Elesa. Glede na to, da je večinski lastnik avstrijskega podjetja prav tako država, gre za nekakšen meddržavni projekt, čeprav sosednja stran še ni natančno povedala, kaj pričakuje od Slovenije. Sklepati je mogoče, da so to predvsem lokacijska in emisijska dovoljenja ter emisijski kuponi, še zlasti če upoštevamo, da slednjih Verbundu bržkone primanjkuje, saj ima skupno za 1900 MW elektrarn, pretežno premogovnih. Podjetje je tako samo lani pri proizvodnji nekaj manj kot šest TWh energije izpustilo v zrak skoraj pet milijonov ton ogljikovega dioksida (približno 840 kilogramov ogljikovega dioksida za MWh), za prvo trgo-valno obdobje (med letoma 2005 in 2007) pa bo imelo na voljo le za 3,3 milijona ton omenjenega plina emisijskih kuponov. Pri tem je slovenski partner HSE zagotovo v boljšem položaju: izpusti v TEŠ in TEB so leta 2002 dosegli 4,8 milijona ton, vendar pri proizvodnji 3,68 TWh, kar pomeni, da je šlo v zrak pri MWh kar 1300 kilogramov ogljikovega dioksida. Prav visoke izhodiščne emisije so bile podlaga za veliko število kuponov - HSE jih bo namreč dobil v prvem obdobju za približno 4,5 milijona ton okolju škodljivega plina. www.emgeth.net obratovalnih in vzdrževalnih ekip v vsej verigi Soče. Doslej je imela vsaka elektrarna svojo ekipo. S poenotenjem ekip pa želimo pridobiti na elastičnosti delovanja ekip in dvigu ravni znanja članov ekip. Seveda pa je pogoj za to, da so vse elektrarne avtomatizirane in daljinsko vodene, pri nas smo si to prizadevali vse od začetka obratovanja HE Solkana pred dvajsetimi leti. Poslovno leto 2004 bomo sklenili z dobičkom 1,5 milijarde, kar je bistveno več kakor lani. Največje zasluge za to ima dobra hidrologija in pa ustrezen način prodaje električne energije HSE.« S poenotenjem ekip bodo trenutno tudi nižji stroški obratovanja. Do kod lahko še greste, koliko menite, da jih lahko še znižate? »V okviru HSE ostaja še naprej usmeritev zniževanja stroškov poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. V SENG delamo na optimiranju stroškov od leta 1990, in nismo zaposlovali mladih ljudi, kar pomeni, da bo leta 2008 odšlo v pokoj med 40 in 50 naših zaposlenih. Poleg tega imamo v lasti 22 MHE, kar zahteva dodatno aktiviranje zaposlenih. Tako da števila zaposlenih ne smemo več bistveno zmanjševati. Skušali bomo optimirati število ljudi glede na delo in priliv sredstev. Dopuščam pa možnost, da so naše ocene subjektivne, zato razmišljamo, da bi dali narediti kakšno zunanjo analizo, kje je naš optimum, vendar pri številu zaposlenih smo zelo blizu. Seveda je normalno, da lastnik želi čim bolj znižati stroške. Za zdaj v okviru HSE število zaposlenih zmanjšujemo predvsem pri vzdrževanju. Rešitev za zmanjševanje števila zaposlenih v naši družbi vidim v ustanovitvi hčerinskega podjetja za male HE, druga možnost pa je prodaja izvirske vode. Če bi v okviru HSE ustanovili družbe za vzdrževanje, obratovanje itd., bi bila ena od možnosti tudi ta, da bi delavce, ki že zdaj delajo na teh delih, prezaposlili v nove družbe.« Zaposleni po elektrarnah imajo te objekte za svoje in so z nesebično skrbjo zanje zaslužni za njihovo dobro kondicijo. Kaj menite o tem vi? »S pogodbo s HSE je določen tudi način obratovanja naših objektov, zato je naša skrb, da držimo naše objekte v čim boljši kondiciji, da ne izpadajo iz obratovanja. Za dobro kondicijo objekta pa je nadvse pomembno vzdrževanje. Da so naši objekti vzdržali tako dolgo obratovalno dobo, gre zasluga tudi kakovostnim ekipam, ki so vzdrževale te naprave in jih vzdržujejo še zdaj. Zagotovo je kakovost vzdrževanja odvisna od ljudi. Zato razumem te delavce, da je med njimi in elektrarnami posebne vrste ljubezen, pripadnost je poplačana z dobrim obratovanjem. Če bi hoteli manj vzdrževanja, bo treba zamenjati staro opremo v Dolarju in Plavah, ki sta stara 60 let. Računamo, da bomo to storili po koncu gradnje ČHE Avče.« Kaj vas čaka letos? Kakšno leto si obetate? »Pričakujemo, da bo projekt ČHE Avče dobro napredoval in da bomo imeli še v prvi polovici leta podpisane zanj vse najpomembnejše pogodbe. Trenutno smo na terenu za to elektrarno začeli pripravljalna dela in objavili razpise za glavna dela. Nadalje bomo končali MHE Klavžarico. Glede obratovanja upamo, da zime še ni konec, da bomo lahko izpolnili proizvodne načrte. Seveda pa je to precej odvisno od vremenskih razmer, ki zelo vlivajo na Sočo in njene pritoke, ker nimamo akumulacij. Zelo pomembno je, da je zima snežena, ker se sneg v Alpah potem topi do julija in stopljen sneg pomeni konstanten dotok Soči. Veliko dežja nam ne pomeni nič, kajti potem prelivamo, ker nimamo dovolj velikih akumulacij. Lani so bile padavine lepo razporejene in smo razen enkrat, ko so bile visoke vode, lahko optimalno obratovali in kolikor je bilo mogoče izrabili instalirano moč naših elektrarn. Naš letošnji proizvodni načrt je enak kot lani, in sicer proizvodnje 520 GWh električne energije, od tega 68 GWh iz malih HE. Upamo, da nam bo vreme pri tem naklonjeno.« Minka Skubic NE KRŠKO O prihodnosti v naslednjem desetletju NE Krško je lani proizvedla 5.212.185 MWh električne energije in bila 92-odstotno rapoložljiva ter 90-odstotno izkoriščena. Z omenjeno proizvodnjo so presegli lanski proizvodni načrt, kar vodstvo elektrarne navdaja z optimizmom tudi pred letošnjimi izzivi, ko bo v elektrarni prvo leto brez remonta. Kot je na decembrskem prednovole-tnem srečanju z novinarji povedal direktor Stane Rožman, so odnosi v elektrarni leto in pol po uveljavitvi meddržavne pogodbe o NEK stabilni. Oba partnerja tekoče poravnavata obveznosti do elektrarn. Že drugo leto zapored imajo v elektrarni decembra sprejet poslovni načrt za naslednje leto in s tem znane pogoje poslovanja. Tokrat imajo sprejet tudi petletni razvojni program objekta. »Iz omenjenega petletnega razvojnega načrta bomo leta 2005 dali prednost razširitvi zmogljivosti hladilnih stolpov, ki bodo omogočili delovanje elektrarne na polni moči tudi v sušnih obdobjih, nadalje posodobitvi računalniških sistemov in sistematični zamenjavi predgrelnika vode,« je pojasnil direktor NEK, ki se je dotaknil tudi prihodnosti elektrarne, ki jo vodi. Po njegovi presoji se njena nadaljnja usoda v tem desetletju še ne bo sprejemala. Po zdaj veljavnih dovoljenjih ima elektrarna pred sabo še dvajset let obratovanja. Kljub dolgi dobi v Krškem razmišljajo o njenem podaljšanju obratovanja. Odločitev o tem pa je v pristojnosti lastnikov. O dodatnem bloku ne razmišljajo. Gradnja dodatnih zmogljivosti na tej lokaciji pomeni dodatno gradnjo vseh pripadajočih objektov. Sedanji so zgrajeni le za sedanjo moč elektrarne. »Pri dolgoročnem razmišljanju glede jedrske elektrarne je treba na stvari gledati celovito, z vseh vidikov in z re- šitvami za vse težave, ki jih tovrstni objekt prinese, in ne samo z vidika pomanjkanja elektrike,« opozarja Rožman. Res je, da je jedrska opcija v svetu ponovno na pohodu. To je potrdil tudi direktor NEK, ki deluje v mednarodnih jedrskih institucijah in pozna razmere v svetu. Dejal je, da Amerika vstopa v podaljšanje obratujočih jedrskih elektrarn nad 40 let in rešuje trajno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov. Azija je vseskozi brez dileme o jedrski opciji. V Evropi pa je stanje nekako uravnoteženo med izkoriščanjem različnih drugih virov energije in jedrsko opcijo. Nekatere države, kot sta Švedska in Finska, odločno stopajo na pot izkoriščanja jedrske energije, gradijo nove elektrarne in odlagališča jedrskih odpadkov. Zagotovo imajo pomembno vlogo pri teh odločitvah tudi sprejete oboljske obveznosti posamezne države po Kjotskem protokolu. Eden od omejitvenih dejavnikov pri podaljševanju obratovanja jedrske elektrarne v Krškem bo zagotovo začasno skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ob elektrarni, ki je čedalje bolj polno. Rožman meni, da mora biti odločitev za projekt, kot je lokacija za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, sinhro-nizirana po vertikali oblasti. Šele na podlagi preverjanja stališč na vseh ravneh se lahko pride do sprejemljive lokacije, za katero pa imajo demokratično možnost kandidirati vse lokalne skupnosti. Žal pa je od kandidature do izbire lokacije še dolga pot. Minka Skubic ^^^41 ?707 NTERVJU: MAG. VITOSLAV TÜRK ključna pojma sta preobrazba podjetja in trg! »Moje temeljno načelo je zelo preprosto. Ne glede na to, kje v elektrogospodarstvu bom v prihodnje delal, želim delovati na strokoven način,« je že uvodoma zatrdil mag. Vitoslav Türk, zastopnik Elektra Ljubljana, javnega podjetja za distribucijo električne energije. Na tem delovnem mestu, ki ga je po vladnem imenovanju prevzel za dobo šestih mesecev, je nastopil 27. decembra 2004 in se izredno hitro spopadel z novimi izzivi in nalogami, predvsem na področju reorganizacije distribucije in odpiranja trga z električno energijo. 42 Znano je, da strele udarjajo tudi v vrhove elektrogospodarskih podjetij. Pred kratkim je treskalo tudi v vrh uprave javnega distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana, kjer se direktorji pogosto menjajo. Niso pa toliko pomembne te ali one okoliščine, kot sta pomembni jasna vizija o nadaljnjem razvoju podjetja in dejanska usposobljenost za uresničevanje zadanih ciljev. Zato smo se z mag. Vitoslavom Türkom, zastopnikom Elektra Ljubljana, sredi januarja pogovarjali predvsem o usmeritvah in nadaljnjih korakih. Že prvi dan se je lotil utrjevanja notranjih razmer v podjetju in hkrati sprožil potrebne dejavnosti za preobrazbo elektrodistribucijske družbe, ki jih je treba izpeljati na podlagi že sprejete energetske zakonodaje. Mag. Türk, v kakšnih razmerah ste začeli prevzemati vodenje javnega distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana in ga konec minulega leta tudi dejansko prevzeli? »Podjetje sem prevzemal v fazi, ko je nadzorni svet Elektra Ljubljana ugotavljal določene odklone od tiste poslovne politike, ki naj bi jo podjetje izvajalo. Do določenih nepravilnosti je prihajalo predvsem v kontekstu tega, da nekateri tržni subjekti želijo priti do podatkov, ki so v lasti javnega po- djetja. In želja nadzornega sveta, ki me je po sklepu vlade postavil na delovno mesto zastopnika javnega podjetja za dobo šestih mesecev, je bila, da najprej uredijo notranje procese na tak način, da ne bo več mogoče posegati v podatkovno bazo podjetja. Tukaj ne gre več zgolj za poslovne podatke v podjetju, ki so bolj ali manj javni, kot to velja za bilance. Tu gre predvsem za podatke o posameznih odjemalcih in en del poslovnih procesov je bil moten z nedovoljenimi vstopi v našo informacijsko tehnologijo, ki omogoča arhiviranje teh podatkov.« Kako pravzaprav ocenjujete dosedanji proces preoblikovanja distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana? Česa se boste na tem področju najprej lotili oziroma ste se že? »Dosedanji postopek reorganizacije podjetja je bil relativno počasen in tudi pričakovani koraki, ki naj bi vodili k novi obliki organiziranosti, kjer bosta dejansko razmejeni regulirana in tržna dejavnost podjetja, se niso zgodili. S tem je povezana tudi sistematizacija delovnih mest, ki mora izhajati iz neke organizacijske oblike in nekih urejenih notranjih medsebojnih odnosov. To pomeni, da je v teh šestih mesecih moja primarna naloga v zagotovitvi normalnega varovanja poslovnih po- datkov. Poročilo zunanjega revizorja je bilo pripravljeno že v času pred mojim imenovanjem, tako da v bistvu že imamo napotke. Hkrati seveda poskušamo postaviti tista delovna telesa, ki bodo sistematično in precizno razmejila poslovne dejavnosti podjetja.« Kako daleč je napredoval proces reorganizacije distribucije, če ga primerjamo z zahtevami Evropske unije? »Najprej bi poudaril, da je Evropska unija glede organizacijskih oblik relativno nezahtevna. Temeljne smernice, ki jih je Evropa leta 1996 in 2003 postavila vsem članicam EU kot okvir oziroma usmeritev, terjajo razmejitev računov med reguliranimi in tržnimi dejavnostmi. To pomeni, da je treba vzpostaviti pregledno poslovanje. Druga stvar pa so slovenski podzakonski akti z zelo strogimi zahtevami. Pri tem se avtomatsko zastavlja vprašanje, zakaj je Slovenija v minulem obdobju postavljala tako rigorozne mehanizme uvajanja trga, hkrati pa Evropsko unijo zaprosila za podaljšanje izvajanja določenih zahtev pri odpiranju trga, kar si je nazadnje z veliko muko tudi izborila. Tu se je Slovenija v minulih štirih letih postavila v kontradiktorno vlogo.« Eno je regulirana, drugo tržna dejavnost. Je položaj elektrodistribucije glede njune razmejitve jasen? »Ta položaj je v tem smislu relativno jasen. To, kar so regulirane dejavnosti, ki so povezane z distribucijskem omrežjem, je nesporno. Glede tržnih dejavnosti pa sem že v svojih prvih intervjujih jasno povedal, da je nemogoče, da bi trg vsaj v tem kratkoročnem obdobju deloval neposredno med uporabniki električne energije v Sloveniji. Se pravi, med tistimi, ki imajo po zakonu pravico izbirati dobavitelje, in Holdin-gom Slovenske elektrarne. In to predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker je glavnina proizvodnje tako ali drugače v celoti prenesena na HSE. In drugič, Mag. Vitoslav Türk, zastopnik Elektra Ljubljana. ker HSE v minulih letih ni razvijal tistih služb, ki bi seveda omogočale obdelavo tako velike količine podatkov, ki so potrebne za sklenitev kupoprodajnih pogodb. Res pa je, da je to bila že daleč prej, preden se je ustanovil HSE, temeljna naloga distribucijskih podjetij. Se pravi, tudi ta tržni del, ki se bo izločil iz reguliranega dela, je primarno orientiran na povezovanje trga in proizvodnje. Tudi, če odmislimo sfero posredniške kupoprodajne funkcije, ki bi jo lahko ta struktura imela, ostaja primarna temeljna naloga, da se ta spoj med proizvajalci in uporabo zagotovi preko skupine, ki bo seveda imela status tržne dejavnosti. Neodvisno od tega, ali bo distribucija integrirana v eno telo, ali bo ostala taka, kot je, bo ta dejavnost morala ostati teritorialno organizirana, ker je to mnogo bolj funkcionalno.« Kot ste že omenili, je vaša prva in glavna naloga ta, da skušate vzpostaviti delovna telesa, ki bodo nadaljevala z delom reorganizacije in preoblikovanja podjetja. Se boste pri tem obrnili tudi na pomoč zunanjih ustanov? »Čeprav sem na tem novem delovnem mestu šele kratek čas, smo doslej že uresničili pomemben del nalog za vzpostavitev notranje strukture delovnih teles, in sicer od tega, da se funkci- je tehničnega kolegija, ki je pomemben segment razvoja podjetja, postavijo v okvir organizirane celice, do funkcij reorganizacije, ki peljejo skozi formalno oblikovana delovna telesa. Ko bo ta notranja homogenizacija izpeljana, bomo začeli razmišljati, na koga se obrniti, da bomo te zadeve učinkovito izpeljali. Reči pa moram, da je v distribucijskih podjetjih veliko število odličnih strokovnjakov, ki vsak na svojem področju do potankosti poznajo delovne procese in postopke. Tudi v Elektru Ljubljana, kjer je zaposlenih okrog tisoč ljudi, imamo visok odstotek visoko šolanih strokovnjakov. Vsekakor je to delovni in ustvarjalni potencial, ki ga ne gre zanemariti. In moje temeljno načelo je, da je treba ta potencial čim bolj aktivirati in uporabiti. Če pa notranji sodelavci ne bodo sposobni poiskati določenih odgovorov, bomo seveda morali poiskati zunanjo pomoč.« Kakšna bo prihodnja investicijska politika Elektra Ljubljana? »Program razvoja investicij je v bistvu globalna vizija podjetja. Po zakonu moramo imeti 10-letni razvojni koncept, na podlagi tega pa se pripravljajo letni programi in načrti investicij, ki so seveda finančno izvedljivi. Tukaj gre za strokovno področje, kjer osebno ne želim posegati, saj so za to pristojna določena strokovna telesa. Zagotavljati pa moram, da se investicijska politika podjetja uresničuje na čim bolj racionalen način. V tem pogledu smo pripravili tudi določene korekcije letnega načrta investicij, ki so že v teku. Tu gre za mednarodne investicijske javne razpise. Na investicijskem segmentu želimo namreč vzpostaviti neposreden odnos z najboljšimi ponudniki s področja proizvodnje in čim bolj racionalno izrabiti investicijska sredstva. To pomeni, da moramo paziti, da so stroški pri investicijah čim nižji za isto enoto, ker nam to potem omogoča, da lahko fizični obseg investicij temu ustrezno spremenimo. Sicer pa informacije o investicijskih načrtih sedaj posredujemo tudi v Bruselj. Tako bodo lahko vsi evropski proizvajalci neposredno sodelovali na razpisih za dobavo opreme. S tem seveda ne želim reči, da domača proizvodnja ni zaželena. Dejstvo pa je, da je ta proizvodnja sedaj na trgu, kjer se lahko odločamo tako za določen koncept izvedbe kot tudi za posameznega izvajalca investicijskih del. Skratka, gre za ključno vprašanje, kako v danem trenutku kar najbolj izkoristiti sredstva, namenjena za investicije.« Kakšni so v bistvu vaši pogledi na zakonitosti ponudbe in povpraševanja na odprtem trgu z električno energijo? Je v 43 ^^^^^Evropska unija Predsedstvo je prevzel Luksemburg Luksemburg je1. januarja že enajstič prevzel vodenje Evropske unije. Za polletno predsedovanje si je postavil vrsto prednostnih nalog, med katerimi bodo osrednje pozornosti deležna pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave in priprave na vrhunsko srečanje med predstavniki Unije in Združenih držav Amerike, ki bo predvidoma februarja. Kot je zatrdil luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, bo predsedstvo storilo vse, da bodo članice Unije junija prihodnje leto dosegle dogovor o porabi za obdobje med letoma 2007 in 2013, sicer pa je med prednostne naloge uvrstil še reformo liz-bonske strategije, krepitev strateških vezi z največjimi partnericami po svetu, predvsem z ZDA in Rusijo, ter širitev Evropske unije. Napovedal je, da bo pristopna pogodba z Bolgarijo in Romunijo podpisana konec aprila na zasedanju zunanjih ministrov povezave, s čimer bo sklenjen ta krog širitve in se bo lahko začel drugi, z balkanskimi državami. Sicer pa so voditelji Evropske unije še pred novim letom, torej ko je bilo predsedstvo še v rokah Nizozemske, na vrhu v Bruslju prižgali zeleno luč za začetek pogajanj s Turčijo in Hrvaško. Prva - na pot integracije je stopila že pred 40 leti - se bo začela pogajati oktobra 2005, druga pa že sredi marca. STA elektrogospodarstvu, ki ima pač svoje specifične značilnosti, sploh mogoče govoriti o popolnem trgu? »V ekonomski teoriji, pa tudi v elektrotehnični stroki je že desetletja poznan pojem trga kot definicije odnosov med ponudbo in povpraševanjem. Po ekonomski definiciji imamo opravka s popolnim trgom takrat, ko lahko vsak kupec v vsakem trenutku izbira svojega dobavitelja, ne glede na to, kje se ta dobavitelj nahaja. To je seveda fikcija, ki se v elektrogospodarstvu nikoli ne more doseči, ker so težave v transportnih poteh pri zagotavljanju električne energije. Ti procesi v elektroenergetiki so regulirani na več ravneh in omrežje kot tako sodi v sfero reguliranih dejavnosti, tam pa veljajo določena pravila (mreža je omejena). Zato obstaja zelo obsežna zakonodaja povsod po Evropi, ki regulira pojem trga.« Kje vidite poglavitne ovire, da trg z električno energijo v Sloveniji za zdaj še ni zaživel v smislu zahtev in priporočil, ki jih je postavila Evropska unija? »Po svoji definiciji je trg pravzaprav namenjen porabnikom električne energije v smislu izbire proizvajalcev. Če odmislimo prenos in distribucijo, gre predvsem za relacijo med kupcem in proizvajalcem. V Sloveniji imamo znotraj tega relativno omejen izbor z vidika proizvodnje. In z vidika kupcev so tu omejitve zelo jasne. Imamo tako rekoč monopolni položaj proizvajalcev. Slovenija namreč ni skušala zgraditi odnosov, ki bi omogočali razvoj trga, temveč si je bolj prizadevala ohraniti »status quo« prejšnjega sistema, ki je bil reguliran tako z vidika cen kot z vidika ponudbe. Glede možnosti, kako zagotoviti konkurenco med proizvajalci, je seveda jasno, zakaj se povezave z Madžarsko niso gradile in zakaj Slovenija v zadnjih štirih letih na tem področju ni naredila nobenega koraka. Ker se je s tem izognila možnosti, da bi odprla tržne ventile preko meje, s katero nismo fizično povezani. Zato se bo v tem smislu morala čim prej izkristalizirati odločitev nove vlade. Hkrati bo treba omogočiti vse tiste pogoje, ki sploh omogočajo, da lahko nek trg na nekem segmentu deluje. Skratka, imamo izoliran trg, ki deluje že desetletja. Neformalno se cene regulirajo v HSE-ju. Slovenski trg z električno energijo ni razvit, ni odprt v smislu odnosov, ki veljajo za ponudbo in povpraševanje, zato tudi porabniki niso ustrezno orga- Vlada RS je na seji 23. decembra 2004 razrešila Vincenca Janšo s funkcije predsednika uprave Elek-tra Ljubljana in imenovala mag. Vitoslava Türka za zastopnika podjetja, od 27. decembra 2004 naprej, za dobo šestih mesecev. Kot smo že pisali, je Janša proti koncu minulega leta predlagal sporazumno prekinitev individualne pogodbe o zaposlitvi; kot je sam zatrdil, iz osebnih in zdravstvenih razlogov. Nadzorni svet Elektra Ljubljana je Janšev predlog soglasno sprejel in ga poslal v odločanje vladi RS, ta pa je sprejela omenjeno odločitev. Kaj je dejansko v ozadju zgodbe o Vincencu Janši, ne bomo več premlevali, saj so se o tem na dolgo in široko razpisali že drugi mediji. Tokrat nas je zanimalo, kje se ta medijsko znani mož trenutno nahaja. Je morda ustanovil svoje lastno podjetje? Se je zaposlil v kakem konkurenčnem podjetju? Nič od tega, čeprav so take ali drugačne možnosti vedno odprte. Kot je sredi januarja povedal novoimenova-ni zastopnik podjetja Elektro Ljubljana mag. Türk, ima Janša pravno formalno pravico, da je v skupini svetovalcev. Pa tudi dejansko je njegov svetovalec, saj je navzoč na vseh kolegijih in spremlja delo podjetja kot celote. Tako ima dober vpogled v to, kar se trenutno dogaja v Elektru Ljubljana. 5?4377 B/.3??4$A nizirani, da bi lahko kaj spremenili. Največja težava je v tem, da nimamo konzorcija uporabnikov in operaterjev tega konzorcija, ki bi se pogajal za električno energijo.« Kakšen je pravzaprav vaš pogled na prenos energetike iz okoljevarstvenega na gospodarsko ministrstvo, ki ga je nova vlada uresničila že v začetku svojega nastopa? »Slovenija je bila edina v Evropi, ki je energetiko prenesla v okvir okolja in prostora. Na ta način je seveda en minister moral odločati o konfliktu interesov. Na eni strani je bil interes elektrogospodarstva za poseg v prostor, na drugi strani pa je interes istega resorja, da se s tem prostorom racionalno razpolaga. Slovenija je bila tudi edina država v Evropi, ki je proklamirala tezo, da je to trend Evropske unije, kar pa ni bilo res. To pomeni, da se je v javnost prenašala informacija, ki ni ustrezala resnici. In če se je to dogajalo, je bil to bolj interes, da ima nek minister nadzor nad tem segmentom. S tem prenosom je bil izpeljan prvi korak po koalicijski pogodbi. Drugi korak pa je v tem, da se dejansko poskušajo izkore- pripravlja ponudbo za Elsam Elektroenergetsko podjetje Vattenfall bo ta mesec oddalo ponudbo za nakup 76-odstotnega deleža v danskem Elsa-mu. Za posamezno delnico je pripravljeno po neuradnih podatkih plačati 1300 danskih kron, vendar pa predstavnik podjetja Martin May tega zneska ni želel potrditi. Dejal je le, da bo ponudba odvisna od tega, ali bo Elsamu uspelo pridobiti 34-odstotni delež v Energi E2. Če se to ne bo zgodilo, zagotovo ne bo tolikšna. Elsam se o prodaji pogaja še s podjetjem Dong, vendar je dogovor na majavih tleh, saj bi številni delničarji v danskem podjetju raje videli, da bi šlo v roke švedskega Vattenfalla. www.eneigyfoium.net niniti vzroki za korupcijo in klientili- dročju. Predvsem pri javnih razpisih zem. S tem ne trdim, da ta dva pojava obstaja potencialna nevarnost oziroma v elektrogospodarstvu obstajata, am- možnost, da bi se lahko pojavil klienti-pak je treba odpraviti vse tiste elemen- lizem, ki bi omogočal tudi korupcijo.« te, ki bi lahko dali slutiti, da bi se lahko kaj takega zgodilo tudi na tem po- Miro Jakomin 91 S POSVETOVANJA O VODNIH VIRIH NA Nujno . prinejše ravnanje z vodnimi viri! Ena od sklepnih ugotovitev s posvetovanja o vodnih zadrževalnikih, ki je konec leta 2004 potekalo na GZS v Ljubljani pod okriljem Elektrotehniške zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega komiteja za velike pregrade, se glasi, da je za trajnostno rabo virov na povodju treba mobilizirati vse udeležence v projektnem postopku, od načrtovalcev do upravljavcev in vseh drugih dejavnikov, med temi še posebej lokalne uprave, proračunske in druge vlagatelje, zunajvladne ustanove in uporabnike vodnega dobra na sploh. Iz obsežnega dela predstavljenih referatov omenimo nekaj zanimivejših poudarkov, ki so jih nanizali ugledni predstavniki strokovnih ustanov s področja upravljanja vodnih virov in načrtovanja gospodarske rabe vodotokov. Mitja Brilly (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) je poudaril, da smo zaradi pomena vode za življenje in številne človekove dejavnosti še po- sebno občutljivi na onesnaževanje in druge spremembe. Pomanjkanje vode v sušnih obdobjih in poplave povzročajo izredno veliko škodo. Zmanjševanje škode je predvsem odvisno od nas in naše sposobnosti, da se novim razmeram prilagodimo in jih presežemo. Milenko Roš (Kemijski inštitut) je dejal, da se je Slovenija kot relativno vodnata dežela, z vstopom v EU zavezala, da bo najpozneje do leta 2015 uredila odvajanje in čiščenje odpadne vode na ustreznih čistilnih napravah. Zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča industrija s svojo dejavnostjo, je Slovenija že uredila ustrezno zakonodajo, V Sloveniji se počasi uveljavlja spoznanje, da vodni viri sodijo med največje naravno bogastvo. Da bi na tem področju dosegli pozitivne premike v zavesti in praksi, so udeleženci posvetovanja o vodnih zadrževalnikih oblikovali več pomembnih priporočil. 46 ki omejuje izpuste onesnaževanja, predvsem kovinskih in nevarnih organskih snovi. Čezmerno onesnaženje se sankcionira s takso za onesnaževanje vode, ki ga bo treba v prihodnosti še omejiti. Olga Urbanc - Berčič (Nacionalni inštitut za biologijo) je povedala, da pomanjkanje vode za vodooskrbo in pridelavo hrane izvira iz sprememb, ki jih povzroča človek v obsegu pokrajine. Razvoj vegetacije in vodni krog sta v soodvisnosti, zato se spremembe v vegetaciji odražajo v spremenjenem vodnem režimu in obratno. Mag. Zoran Stojič (Imos Geateh) pa je v predavanju o družbeni sprejemljivosti gradnje vodnih zadrževalnikov med drugim poudaril, da je pri nas upravni postopek demokratičen in omogoča vključevanje vse javnosti v postopek odločanja. Pokazalo pa se je, da zgolj tak postopek brez prave komunikacije z vsemi vpletenimi sloji družbe ne zadostuje za uspeh. Enostransko obveščanje po medijih in preverjanje razpoloženja v javnomnenjskih raziskavah še ni dovolj za uspeh. Zato bo pri dialogu z javnostjo treba uresničiti nekaj temeljnih načel komuniciranja. Priporočila za prihodnje ravnanje z vodotoki V sklepnem delu posvetovanja o vodnih zadrževalniki so udeleženci, kot priporočila za prihodnje ravnanje z vodotoki, oblikovali še več drugih pobud. Vrednotenje vodnega dobra, vodnih potencialov in utemeljitev potrebnosti vodnih zadrževalnikov naj odraža gospodarsko, družbeno in okoljsko razsežnost, in naj bo zato usmerjeno v razvoj novih metod vrednotenja, kot so eksterni stroški in koristi ter socialni kapital. Pri načrtovanju posegov v okolje je treba raziskati vse alternative in možnosti, ki se vrednotijo z vzpostavitvijo vrednostnih lestvic, tako za oceno vrednosti okolja, kot načrtovane investicije. Pri pobudah oziroma pri načrtovanju je treba poudariti večnamensko vlogo vodnih zadrževalnikov, in sicer vključno z njihovo energetsko, vodarsko, naravovarstveno in splošno razvojno vlogo pri gospodarskem razvoju lokalnih okolij. Pri načrtovanju vodnih zadrževalnikov je treba uporabiti nove pristope z vključevanjem predstavnikov lokalnih skupnosti v projektne svete, preko katerih se uveljavlja neposredna demokracija. Razvijati je treba zavest in promovirati vlogo vodnih zadrževalnikov v celotnem gospodarskem razvoju države in medsebojno povezanih subjektih, brez katerih bo voda postala omejevalni dejavnik razvoja. Nadalje je treba pospešiti raziskave in razvoj znanj za načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodnih zadrže- O pogledih, ki jih je na posvetovanju o vodnih virih izrazil ugledni profesor hidrotehnike Bela Petry, bomo pisali prihodnjič. valnikov z upoštevanjem tako lokalnih značilnostih, kot vplivov na širše okolje, ter z vključevanjem lokalnih dejavnikov. Postaviti je treba tudi ustrezno upravno organiziranost in regulirati področje velikih pregrad glede varnosti. Čim prej je treba sprejeti tudi ustrezno tehnično regulativo v skladu z mednarodnimi standardi. Skratka, poudarek je na ločevanju odgovornosti med lastniki in upravljavci. Miro Jakomin 47 MV KREPI OKOLJSKO DEJAVNO Strokovnjaki za okolje v samostojnem oddelku Elektroinštitut Milan Vidmar sodi med pionirje okoljevar-stvenih meritev na naših tleh, saj so se s prvimi raziskavami začeli ukvarjati že v začetku osemdesetih let. Potrebe po tovrstnih meritvah naraščajo, zato so se konec minulega leta odločili za ustanovitev posebnega oddelka za okolje, s katerim želijo naročnikom zagotoviti še večjo kakovost storitev. na tem področju, lahko danes rečemo, poudarja dr. Igor Čuhalev, da gre za standardne meritve, ki zagotavljajo pridobitev kakovostnih in z Evropo primerljivih podatkov o emisiji snovi v zrak in kakovosti zraka, v katerem živi- mo. 48 Prvi začetki ukvarjanja s problemi onesnaževanja iz energetskih objektov v Sloveniji segajo v začetek osemdesetih let, ko so v okolici termoelektrarn prvič zaznali večje poškodbe gozdov in onesnaženje zraka. Tedaj se je uveljavilo tudi spoznanje, da problema onesnaževanja ne bo mogoče rešiti zgolj z visokimi dimniki, in so se pokazale potrebe po natančnejših meritvah emisij snovi v zrak iz termoelektrarn. Ker v tistem času v Sloveniji tudi ni bilo kake strokovne skupine za takšne meritve, se je na Inštitutu Milan Vidmar, ki se je tudi drugače ukvarjal z raziskavami za elektrogospodarstvo, porodila zamisel, da bi v okviru oddelka za elektrarne ustanovili skupino za ekologijo in ta naj bi se nato ukvarjala z omenjeno problematiko. Partnerji, ki so sodelovali pri ustanovitvi, so bile vse naše termoelektrarne -Šoštanj, Brestanica, Trbovlje, Termoelektrarna - Toplarna Ljubljana in javno podjetje Energetika Ljubljana, skupina pa se je imenovala delovna skupina za varstvo zraka pri velikih termoenergetskih objektih. Kot že rečeno, je bila njena glavna naloga poiskati rešitve za zmanjšanje negativnih vplivov obratovanja termoelektrarn na okolje, pri čemer naj bi primerne rešitve poiskali tudi v tujini in elektrarnam pri sanaciji zagotavljali predvsem potrebno strokovno pomoč. Druga prednostna naloga omenjene skupine je bila vzpostavitev ustreznega monitoringa in tre- tja, pomoč državi, ki je sicer že imela izdelane zakonske podlage, vendar pa te niso temeljile na dejanskem stanju, in so bile zato težko uresničljive ter jih je bilo tako treba bolj približati rešitvam v Evropi. Sicer pa se je po besedah vodje novoustanovljenega oddelka za okolje pri EIMV dr. Igorja Čuhaleva tedanja skupina za ekologijo znotraj slovenskega prostora najbolj angažirala pri vzpostavitvi ekološko-informacijskega sistema pri termoelektrarni Šoštanj oziroma, kot se tej dejavnosti danes uradno reče, pri vzpostavitvi obratovalnega monitoringa onesnaževanja in stanja okolja. Ti sistemi, ki so nastali v začetku devetdesetih let, na območju vseh slovenskih termoelektrarn še danes delujejo in merijo emisije snovi v zrak in kakovost zraka. Zasnovani pa so bili tako, da so ob presežnih mejnih vrednosti za onesnaženost zraka bili podlaga za alarmiranje prebivalstva, v določenih primerih pa so vplivali tudi na zmanjšanje oziroma celo ustavitev obratovanja termoelektrarne. Tem prvim meritvam je sledilo obdobje različnih inovacij za zmanjšanje izpustov škodljivih plinov, ki so bili sprva usmerjeni na poskuse z aditivnim raz-žveplevanjem, pozneje pa na uporabo učinkovitejših mokrih metod z izpiranjem dimnih plinov oziroma v primeru TE-TOL na uporabo čistejših goriv. In če v začetku devetdesetih let govorimo o pionirskem raziskovalnem delu Kljub sanacijskim ukrepom namreč ostaja dejstvo, da pomeni dejavnost termoelektrarn velik poseg v okolje, in jo je treba zato stalno nadzorovati z obratovalnim monitoringom, ki ga že dobri dve desetletji izvaja ali nadzoruje Elektroinštitut Milana Vidmar. Okoljske zahteve čedalje ostrejše Osveščenost prebivalstva in zahteve po pravočasnih in resničnih okoljskih informacijah se z razvojem sodobnih tehnologij in družbe večajo, zato lahko po mnenju dr. Igorja Čuhaleva v prihodnosti pričakujemo še večje zanimanje za to področje. Na podlagi takšnih teženj so se zato na Elektroinštitutu odločili, da skupino za ekologijo izločijo iz oddelka za elektrarne in oblikujejo samostojni oddelek za okolje, saj je praksa pokazala, da se že tri četrtine zaposlenih v oddelku za elektrarne ukvarja samo s problematiko okolja, in je bilo tako težko usklajevati vse interese oddelka, ki naj bi bil ožje specializiran za elektrotehniške meritve v elektrarnah. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da del elektrotehniških meritev opravljajo tudi drugi oddelki na Inštitutu, tako da je bilo smiselno, da se oddelek za elektrarne reformira in se vanj vključijo vse dejavnosti, povezane s tem področjem, za področje okolja in okoljskih meritev pa ustanovi nov oddelek, saj gre za precej kompleksno področje. V naši strokovni skupini, ki šteje deset zaposlenih in štiri redne zunanje sodelavce, pravi dr. Igor Čuhalev, so tako dejansko zbrani različni poklicni profili, od strojnikov, elektroin-ženirjev, kemikov do fizikov, kar nam daje dovolj široko strokovno podlago za opravljanje zahtevnih nalog, na voljo pa imamo tudi dovolj kakovostne merilne opreme. Kot že rečeno, naša 11276823 0793 skupina nadzoruje delovanje okoljske-ga informacijskega sistema - na spletu deluje stran (www.okolje.info), kjer je mogoče dobiti aktualne podatke o stanju in kakovosti zraka v okolici vseh slovenskih termoelektrarn. Oddelek za okolje pa ima na voljo dve lastni postaji za merjenje kakovosti zraka s kompletnim naborom meritev za SO2, NOx, O3, trdne delce in meteorološke parametre ter še en mobilni emisijski laboratorij, ki prav tako omogoča meritve najpomembnejših parametrov dimnih plinov. EIMV skrbi tudi za nadzor nad obratovalnim monitorin- gom termoenergetskih objektov, pri čemer je v okolici TE Šoštanj osem merilnih postaj, termoelektrarne Trbovlje šest, termoelektrarne Brestanica dve in ljubljanske termoelektrarne toplarne ena. Inštitut za vse te objekte pripravlja redna mesečna, letna in na zahtevo posameznih institucij posebna strokovna poročila in je hkrati tudi uradni dobavitelj podatkov za potrebe državnih statističnih in drugih strokovnih publikacij. Čeprav se je inštitut specializiral bolj za onesnaževalce s področja energetike, pa po besedah dr. Igorja Čuhaleva sodelujejo tudi z nekaterimi večjimi industrijskimi onesnaževalci, pri čemer jim v prvem koraku pomagajo prepoznati problem prevelikih izpustov snovi v zrak, sodelujejo pri meritvah onesnaženosti zraka in komunikacijah s prebivalstvom v prizadevanjih za zmanjšanje onesnaževanja. Prispevajo pa tudi pri oblikovanju ukrepov za zmanjšanje oziroma odpravo škodljivih emisij snovi v zrak s spremembo ali uvedbo novih tehnologij. Razkorak z razvitimi vse manjši Na eni strani smo imeli srečo, pravi dr. Igor Čuhalev, da je Slovenija v preteklosti z uvajanjem okoljskih meritev in novih tehnologij nekoliko zaostajala za najbolj razvitimi državami, saj nam ni bilo treba orati ledine in smo tako lahko upoštevali njihove negativne izkušnje in se izognili marsikateri slepi ulici. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo pa so se zahteve spremenile, saj imamo enotno zakonodajo, ki predvideva, da bodo do leta 2008 morali v državah članicah biti ekološko sanirani vsi objekti. Dosedanja slovenska praksa je bila, da se je zaradi takšnih in drugačnih vzrokov socialne narave okoljevarstvena sanacija podjetij in posameznih gospodarskih področij prelagala v »boljše« čase, stroške takšnega pasivnega odnosa do tovrstne problematike pa je plačalo okolje. To še zlasti velja za industrijo, kmetijstvo in promet, kjer bo treba še veliko postoriti, medtem ko je področje energetike - kot monolitno urejeno in tisto, na katerega je imela država največji vpliv - skozi to fazo prilagajanja evropskim normam že šlo in doslej nosilo tudi največjo težo razbremenitve onesnaževanja okolja. Ko se bo okoljski monitoring okrepil tudi na drugih področjih in bo država tudi tam sprožila prepoznavne ukrepe, pa lahko pričakujemo, da bo tudi energetika laže dosegala konkurenčne pogoje poslovanja. Ravno bogate izkušnje, ki si jih je z dosedanjim delom na okoljskem področju v elektrogospodarstvu nabral Inštitut Milan Vidmar oziroma zaposleni strokovnjaki v oddelku za okolje, pa so lahko dobra podlaga za izvedbo primernih ukrepov tudi zunaj strogo opredeljenega energetskega področja. Brane Janjić Dr. Igor Čuhalev: »Zanimanje za naše storitve se povečuje.« 49 TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Zvestoba do groba mi kako ohr S korakanjem po poti liberalizacije trgov električne energije so nekateri dobavitelji začeli izgubljati svoje dolgoletne kupce električne energije. Pogled na projekcije prihodnjega dobička/izgube, je lahko precej boleč, rešitev pa ni enostavna. 50| Zliberalizacijo elektroenergetskega trga tudi v Sloveniji za številne dobavitelje postaja čedalje bolj pereč problem, kako obdržati kupce električne energije. Do sedaj se dobaviteljem električne energije v nekaterih državah EU v tej smeri ni bilo treba posebej truditi. Tudi v Sloveniji je bila dinamika konkurence na relativno nizki ravni. Vendar se razmere lahko hitro spremenijo, kar smo ugotovili tudi v Sloveniji - v smeri težav za tradicionalne dobavitelje na eni strani, ter v smislu boljših možnosti izbire za upravičene odjemalce in boljših možnosti za nove dobavitelje. K izzivom pripomore tudi dejstvo, da je v Sloveniji na trgu nova »masa« upravičenih odjemalcev, ki imajo pravico do izbire svojega dobavitelja. Eno je zagotovo: dobavitelji se bodo morali v prihodnje bistveno bolj truditi za svoje kupce, če jih bodo želeli obdržati. Lojalnost in zadovoljstvo kupcev nista sopomenki Konvencionalni pristop predvideva, da je zadovoljstvo kupcev nujen element in temelj kakovostne ponudbe. Kupec, ki je zadovoljen, je obenem tudi lojalen. To je mit, saj je realnost pogosto drugačna. Realnost prikaže problem lojalnosti in kako obdržati (dobičkonosne) kupce v bolj kompleksni luči. Odgovor na vprašanje, kako obdržati svojega kupca in na kakšen način dolgoročno zagotoviti njegovo lojalnost, torej še zdaleč ni enostaven. Prvi problem, ki se pojavi, je zelo pogosto zamenjevanje pojmov. Pri tem mislimo predvsem na enačenje lojalnosti z zadovoljstvom kupcev. To ni tako, čeprav sta lojalnost in zadovoljnost na nek način vendar povezana. Odnos med lojalnostjo in zadovoljstvom kupcev lahko ponazorimo s sliko 1. Dobavitelji se torej sprašujejo, kakšen je odnos med zadovoljstvom odjemalca in njegovo lojalnostjo, pri čemer je zadovoljstvo precej bolj dinamična mera kakovosti ponudbe, kot je na primer lojalnost. Pogosto se namreč dogaja, da tudi povsem zadovoljni kupci prestopijo h konkurenci. Torej je nekako treba zagotoviti lojalnost, kar pa ni lahko, saj lahko že samo merjenje lojal- nosti povzroči nemalo preglavic. Eno od neposrednih meril je odstotek kupcev, ki jih podjetje uspe obdržati ali delež nakupa kupca, obstaja pa tudi več posrednih meril, ki dajejo boljšo sliko problematike. Pozitivne posledice lojalnosti kupcev Podjetja z visoko stopnjo lojalnosti svojih kupcev dokazano dosegajo boljše poslovne rezultate. Navedimo nekaj razlogov, ki bodo lahko pojasnili to trditev: - Redni, lojalni kupci sodelujejo z dobavitelji redno, zato so cenejši; - Dolgoročni poslovni partnerji lahko več kupujejo; - Zadovoljni kupec včasih plača premijo (premijsko ceno); - Vzdrževanje dobrih odnosov s kupci otežuje vstop novih ponudnikov na trg in morebiten prestop kupca; - Dober glas se sliši v deveto vas; - Stroški pridobivanja novih kupcev so bistveno večji od stroškov, ki so povezani z obdržanjem starih kupcev; - Za lojalnega kupca je bolj verjetno, da bo posredoval povratno informacijo o svojem nezadovoljstvu pri konkretni stvari. NEZADOVOLJSTVO NAVDUŠENJE 632934 Bolj nazorno, zakaj so lojalni kupci bolj donosni kupci, kaže slika 2. Tudi na trgih dobav končnih odjemalcev bi kupce glede dobičkonosnosti lahko razdelili v tri glavne skupine: 1. dobičkonosni kupci - izguba takšnega kupca pomeni izgubo dobička podjetja, ki je večkratnik izgube tržnega deleža zaradi odhoda takšnega kupca; 2. kupci, ki plačujejo stroškovno ceno in osnovno maržo; 3. kupci, ki jih je precej bolje prepustiti konkurenci, saj povzročajo podjetju izgubo. Ameriški strokovnjak Michael W. Lo-tvenstein v enem od svojih del navaja skrb zbujajoče podatke, da 90 odstotkov vseh pripomb in pritožb ni nikoli registriranih v podjetjih. Ostane torej deset odstotkov, ki so uradno »zajeti« v podjetju, vendar se podjetja večinoma posvetijo le delu slednjih odstotkov. Značilno pa je, da se prav v teh neregistriranih pritožbah skrivajo najbolj dragoceni odgovori na uganko, kako kupce obdržati. Podjetje ima lahko namreč dober sistem za reševanje pritožb in pripomb, najboljši in najbolj profitabilni kupci pa še zmeraj odhajajo, ker njihovo nezadovoljstvo ni bilo zabeleženo s strani monitoringa. Pogost instrument merjenja zadovoljstva kupcev je bil v preteklih letih preprosta letna anketa, ki so jo podjetja poslala svojim trenutnim kupcem. Sami vprašalniki se deset in več let niso bistveno spreminjali, poslovni svet pa je bil konstantno deležen sprememb. Sistemi za spremljanje zadovoljstva strank imajo pogosto slabosti. Rezultat takšnih anket je neustrezna slika razmer na trgu in čudenje naročnikov ankete temu, da jih kupci zapuščajo, ne da bi poznali dejanske odgovore. Nekatere posebnosti elektroenergetskih trgov Elektroenergetski trgi imajo nekatere specifične lastnosti, ena najpomembnejših je, da je električna energija proizvod, ki ga je zelo težko diferencirati. Pojavljajo se težnje k ustvarjanju novih blagovnih znamk električne energije, ki se opirajo na obnovljivost, »zele-nost« virov, usmerjenost h kupcem, fleksibilnosti in zanesljivosti in podobno. Razmišljanje nekaterih, da kupci elektriko še zmeraj dojemajo zgolj kot »elektriko«, se pravi, kot proizvod, ki SLIKA 2: Zaka j so lojalni kupci bolj donosni kupci >"1 t u KH -J n | S /-— ¦ ' n p __ * f - i r"^l "^ • s Vir: Customer lo ii ¦ ¦ ¦ ¦ i c a j i ^ f 7 LETO ¦ Premijska cena HRast prometa Priporočila ^BOsnovni dobiček Zniževanje stroškov BBStroški pridobivanja novega kupci yalty, a literature review & analysis, 1998 a ga nujno potrebujejo, in ne kot proizvod, ki bi jih lahko razlikoval od drugih podjetij, lahko pripelje do napačnih sklepov, ki imajo slabe posledice za dobavitelje. Kot se je pokazalo v praksi, posebej na razvitejših trgih, dobavitelji ne le, da imajo na voljo vrsto načinov za dosego svojih ciljev na področju lojalnosti kupcev, pač pa jih številni med njimi tudi uspešno uporabljajo - pogosto na škodo tradicionalnih dobaviteljev. Če na kratko pogledamo razmere v Sloveniji do zdaj, lahko ugotovimo, da je bilo v letih 2001 in 2002 zamenjav dobavitelja malo, medtem ko leta 2003 lahko govorimo o solidni konkurenčni dinamiki na trgu. Število zamenjav dobaviteljev je pomemben indikator, ki kaže na konkurenčnost določenega trga. Po podatkih Agencije za energijo RS je leta 2003 svojega dobavitelja zamenjalo 836 upravičenih odjemalcev oz. 11,9 odstotka. Praksa je pokazala, da so svojega dobavitelja menjali večinoma veliki in večji porabniki energije, vendar tudi nekateri manjši porabniki, kot so šole in podobno. Pri tem so nastale tako pozitivne kot negativne posledice. Upravičeni odjemalci so bili na boljšem, saj so si »priigrali« ugodnejše cene, distribucije pa so izgubile nekatere dotlej dobičkonosne odjemalce, poleg tega so se morali lotiti pridobivanja novih kupcev, kar pa za sabo potegne nove stroške. Nekatere raziskave s področij ohranjanja kupcev ter njihove lojalnosti ocenjujejo, da če podjetje zadrži dva odstotka več starih kupcev, ustvari posel, ki je ekvivalenten 10-odstotnemu znižanju stroškov iz poslovanja, pridobitev novih kupcev pa stane od pet do sedemkrat več kakor zadržanje starih. Prav tako je zelo zanimiv podatek, da če odhod kupcev k drugemu podjetju zmanjšamo za pet odstotkov, se dobiček poveča za 30 do 85 odstotkov, saj lojalni kupci ustvarjajo večji dobiček in povečujejo tržni delež podjetja. Ti podatki so impresivni. Ocenjujemo, da se je delež zamenjav dobavitelja v letu 2004 - letu zatišja pred viharjem - bistveno zmanjšal, saj so bile zamenjave dobavitelja, zaradi medsebojnega dogovora glavnih udeležencev na trgu, praktično onemogočene. V nasprotju z letom 2004 pa leta 2005 pričakujemo, da bo stopnja menjav dobavitelja v Sloveniji zaradi več razlogov pomembno narasla. Problematika navzkrižnega subvencioniranja ima v kombinaciji z izgubljanjem dobičkonosnih kupcev za distribucijska podjetja, milo rečeno, lahko zelo neprijetne posledice. 51 Novi časi zahtevajo nove pristope Dobavitelji električne energije morajo obdržati v prvi vrsti dobičkonosne kupce, po utrditvi medsebojnih odnosov pa je tem kupcem nujno treba ponuditi več, novo, dodatno in boljše. Z visoko stopnjo razvite tehnologije, ob občutnem pritisku čedalje večjih pričakovanj s strani kupcev in ob težnjah di-verzifikacije dejavnosti je nujno ne samo slediti spremembam, temveč jih tudi kreirati. Lojalnost ni strategija, ki jo pripravi in izvaja zgolj oddelek za marketing, je obveza, celo kultura, ki jo mora ustvariti celotno podjetje za doseganje visoke vrednosti. Z ustvarjanjem lojalnega okolja vstopimo v spiralo dobička, rasti in trajajoče vrednosti. Pomembno je vedeti, da ima vrzel v odnosu podjetje - kupec dvojni učinek. Če se ta vrzel pojavi med podjetjem in njegovim kupcem, to gotovo ne bo dobro za njun nadaljnji odnos. Na drugi strani pa velja, če se taka vrzel pojavi med konkurenčnim podjetjem in njegovim kupcem, je to priložnost prvega podjetja, da »svobodnega« kupca pritegne k sebi in ga končno tudi obdrži. Logika omenjenega odnosa med kupcem in podjetjem je jedro gonila konkurenčnosti. Različni kupci zahtevajo različno ponudbo. Dobavitelji morajo v celoti razumeti preference posameznega kupca ter mu ponuditi obliko sodelovanja, ki ustreza njegovim vzorcem obnašanja na trgu. Obojestranskega dolgoročno sprejemljivega in učinkovitega sodelovanja ni mogoče doseči čez noč. Gre za proces, ki ni rezultat samo ene specifične tržne poteze, temveč je posledica interakcije dosedanjega sodelovanja. Ko je dosežena želena raven poslovanja, jo je treba stalno spremljati in ohranjati pri življenju. Ob zaznavi sprememb je treba takoj ukrepati in na nevsiljiv ali pa celo neopazen način zadevo izboljšati. Ena od največjih napak je predolgo čakanje s strani dobaviteljev. Navsezadnje je treba odnose s poslovnimi partnerji neprestano »negovati« in jih večkrat nagraditi za uspešno sodelovanje. In to ne velja le za večje in velike porabnike električne energije, saj se konkurenca postopoma seli tudi na segment dobav gospodinjstvom. mag. Klemen Podjed 52 RGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Na borzi lani trije novi članiin dva nova produkta Lani je Borzen, organizator trga z električno energijo, doživel kar nekaj sprememb. Organiziranemu trgu so se pridružili trije novi člani -Electras, d. o. o., Elektro prodaja, d. o. o., in Istrabenz-Gorenje, d. o. o. - pri sprotnem trgovanju pa sta bila maja uvedena dva nova produkta, in sicer produkt evrotrapezne in produkt evronočne energije. Volumni trgovanja so na Borzenu v celotnem obdobju zelo nihali. Povprečni mesečni volumen trgovanja je tako nihal med 483 MWh julija in 1.293 MWh februarja. Na letni ravni je celotni volumen trgovanja dosegel 281.320 MWh, kar znaša 2,22 odstotka celotne slovenske porabe električne energije. Za 27 odstotkov manjši promet na dnevnem trgu kakor leta 2003 lahko delno pripišemo toplejšemu vremenu pozimi in hladnejšemu poleti, kot so pričakovali dobavitelji na začetku leta, manjšemu deležu prednostnega dispečiranja, ki je bil prodan na dnevnem trgu, in pa manjši naklonjenosti dobaviteljev tveganju, saj so si slednji za leto 2004 več potrebne energije zagotovili z letnimi bilateralnimi pogodbami. Cene posameznih produktov na dnevnem trgu so bile namreč leta 2003 veliko bolj nestabilne kakor leta 2004. Cenovni razpon med najvišjo povprečno mesečno ceno in najnižjo povprečno mesečno ceno se je znižal s 6.565 SIT/MWh leta 2003 na 2.198 SIT/MWh leta 2004. To je leta 2004 pomenilo tudi manj tveganja za člane borze, ki so si kot del svojega portfelja priskrbeli električno energijo na borzi oziroma so z nakupom ali prodajo energije na borzi uravnavali svoj diagram odjema. Povprečni letni indeks SLOeX za leto 2004 znaša 7.057 indeksnih točk, kar je 18 odstotkov manj kakor leta 2003. Povprečne cene na Borzenu so bile razen v mesecih od aprila do junija za 1-2 evra višje kakor na nemški borzi EEX. Pasovna energija je prevladovala na trgu tudi leta 2004, vendar se je delež tega produkta v primerjavi z letom 2003 znižal na 78 odstotkov. Več se je trgovalo s trapezno energijo, 3,5 odstotka pa sta k celotnemu letnemu volumnu trgovanja skupaj prispevala tudi na novo uvedena produkta evrotrapezne in evronočne energije. Dokaj nelikvidno pa še vedno ostaja avkcijsko trgovanje, pri katerem je bilo prometa za manj kakor pol odstotka celotnega volumna trgovanja. Na Borzi z električno energijo je bilo 2004 prodanih 281.320 MWh, kar znaša 2,22 odstotka celotne slovenske porabe električne energije. PRODANA ELEKTRIČNA ENERGIJA PO URAH V LETU 2004 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 ¦ KOLIČINA V MWh -CENA TRAPEZNE ENERGIJE -CENA EVRO-TRAPEZNE ENERGIJE -CENA URNE ENERGIJE V SIT/MWh -CENA NOČNE ENERGIJE -CENA PASOVNE ENERGIJE -CENA EVRO-NOČNE ENERGIJE PRIMERJAVA POVPREČNIH MESEČNIH CEN SKLENJENIH POSLOV NA SLOVENSKEM IN NEMŠKEM DNEVNEM TRGU V LETU 2004 36,00 32,00 28,00 24,00 20,00 16,00 12,00 8,00 4,00 1 ABSOLUTNA RAZLIKA MED POVPREČNO CENO BORZEN IN POVPREČNO CENO EEX -POVPREČNA MESEČNA CENA PHELK BASE NA EEX V EUR/MWh -POVPREČNA MESEČNA CENA BORZEN V EUR/MWh MESEČNE KOLIČINE NA DNEVNEM TRGU IN POVPREČNA NA DNEVNEM TRGU V LETU 2004 - 8000 - 7000 6000 S 5000 ^r 4000 3000 0 - 2000 - 1000 0 ]DNEVNI TRG v MWh DELEŽI POSAMEZNIH PRODUKTOV NA DNEVNEM TRGU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2004 PASOVNA ENERGIJA; 219.480 MWh; 78,02 % EU NOČNA; 1.332 MWh; 0,47 % EU TRAPEZNA: 8.520 MWh; 3,03 % TRAPEZNA ENERGIJA: 38.640 MWh; 13,74 % URNA ENERGIJA; 2.102 MWh; 0,75 % NOČNA ENERGIJA; 11.246 MWh; 4,00 % 1D5DD :¦¦¦¦¦¦ :•:¦¦¦¦ Ura 40,00 9000 me sec SLOeX 53 A OBISKU PRI DARINKI ČOBEC Z odprtim srcem za potrebe ljudi Zadnji dan leta 2004 je po dobrih 38 letih uspešnega dela v Elektru Celje, predvsem na kadrovskem področju, sklenila svojo razgibano delovno pot gospa Darinka Čobec. Pred njo se je odprla nova stran življenjske knjige, ko naj bi se bolj posvetila tistim stvarem, za katere ji je doslej primanjkovalo časa. Na pobudo sodelavcev Elektra Celje je nanizala nekaj osebnih pogledov, usmerjenih v nekdanji, sedanji in prihodnji čas. In prav je tako, saj prava sreča združuje vse tri vidike. Je pa zvezda sreče vedno dosegljiva v tem trenutku ali pa je ni. 54 Čeprav se vsaka zgodba začenja z rojstvom, v resnici že veliko prej, smo tokrat nekaj poglavij kar preskočili, da ne bi preveč »dolgovezili«. Gospa Darinka je povedala, da se je po končani osnovni šoli vpisala na gimnazijo v Celju, kjer je maturirala leta 1963. Ker si je tisto leto v prometni nesreči poškodovala hrbtenico, je morala šolanje za več let prekiniti. Ko so jo dokončno pozdravili v ortopedskem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, se je vpisala na Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani, kjer je sredi osemdesetih let ob delu diplomirala in si pridobila naziv socialne delavke. Kot mlado, živahno dekle se je leta 1967 zaposlila v Elektru Celje za določen čas v oddelku za evidenco števcev v servisnem obratu Selce. Leta 1968 je bila prerazporejena v izpostavo v Šempetru, kjer je v večjem skladišču knjižila nabavne materiale. Leta 1969 je delo nadaljevala kot daktilografinja v splošnem oddelku v Šempetru. Zatem je leta 1970 prišla v splošni oddelek Elektra Celje, ki je takrat deloval v stari stavbi na Mariborski cesti (pozneje so se preselili v novo poslovno stavbo na Vrunčevi cesti). Tu se je kot admini-stratorka ukvarjala s pripravljalnimi deli za sklic sej delavskega sveta, komisije za delovna razmerja in drugih or- ganov (priprava zapisnikov, sklepov itd.). Pristojna je bila tudi za problematiko zavarovanja, to je škodnih primerov na elektroenergetskih objektih Elektra Celje. S svojim delom je pokrivala tudi počitniške zmogljivosti v Portorožu, Rabu, Veli luki in v drugih počitniških krajih. Omenjena dela je opravljala vse do konca januarja 1976, nato pa je postala referent za delovne odnose in personalno evidenco. Prijazni sodelavci »V začetku je bilo zelo težko, ker sta se obe moji predhodnici naenkrat invalidsko upokojili, in ni bilo možnosti, da bi me uvajali v delo kadrovika. Zato sem si resno zastavila vprašanje, ali bom sposobna opraviti vse tisto, kar na tem delovnem mestu pričakujejo od mene. Na srečo je bil takratni vodja splošno kadrovske službe Vjekoslav Trobiš izredno prijazen in uvideven. Pošiljal me je na zavod za zaposlovanje, ZPIZ, zavod za statistiko in druge podobne ustanove, kjer so me naučili delati na kadrovskem področju. Še posebno veliko mi je na tem področju pomagal Milan Stebernak, ki je takrat deloval v komisiji za izobraževanje, organizirani na ravni elektrogospodarstva v Ljubljani, pozneje pa je postal vodja Izobraževalnega centra elektrogospodarstva ICES v prenosnem podjetju Elektro-Slovenija,« je povedala gospa Darinka. V kadrovski službi se je veliko ukvarjala s pripravniki in zaposlovanjem delavcev na delovnih mestih elektromon-terjev, elektrotehnikov in drugih kadrovskih profilov. Precej se je angažirala pri pripravi programov delovnih usposabljanj, izobraževanj, vprašanj za izpite itd., pri čemer ji je veliko pomagal prav ICES. Takrat, ko je postala ka-drovik, je bila imenovana tudi za upravitelja obrambnega načrta. V nadaljnjih letih se je precej ukvarjala z urejanjem vlog za stanovanjske kredite ter s problematiko izrednih plačanih in neplačanih dopustov. Njeno delovanje je bilo vseskozi povezano z vodenjem kadrovskih evidenc (statistika, prevozi na delo, odločbe o plačah itd.). To delo, pri katerem seveda ne gre brez tesnega sodelovanja kadrovske službe z eko-nomsko-finančnim sektorjem, je opravljala vse do konca decembra 2004, ko se je upokojila. Delovanje gospe Darinke je povezano tudi z družinsko tradicijo, zakoreninjeno v elektroenergetski dejavnosti. V podjetju Elektro Celje je bil namreč vrsto let kot vodja avtoparka zaposlen Darinkin oče Ivan Končan, sedaj pa je na čelu referata za promet in vozila njen mož Janez, ki se bo upokojil v tem letu. V družini Čobec sta še dve hčerki - starejša Metka je univerzitetna diplomirana ekonomistka in je višja davčna inšpektorica na Davčnem uradu Celje, mlajša Darinka pa je univerzitetna diplomirana profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Frana Kranjca v Celju. Nad stiske tudi s prijazno besedo »Kot socialna delavka sem se vedno čutila odgovorna za pomoč ljudem v težavah. Preko članstva v Društvu socialnih delavcev za celjsko regijo in preko centrov za socialno delo sem spoznala več uglednih strokovnjakov, hkrati pa tudi širok krog ljudi v stiski. Udeležila 58 16304586 sem se številnih strokovnih ekskurzij v Španiji, Nemčiji, Madžarski, Češki in še v nekaterih drugih državah, kjer sem se dobro seznanila z delom socialnih delavcev. Veliko izkušenj za delo z ljudmi sem si pridobila na sodišču, kjer sem 15 let delovala kot sodnica porotnica. Te izkušnje so mi zelo prav prišle pri delu v kadrovski službi Elek-tra Celje, kjer sem prišla v stik tudi s problematiko alkoholizma, mamil, zdravljenja ljudi v depresijah itd. Če sem le mogla, sem po svojih močeh pomagala vsakemu, ki je bil v stiski in potreben pomoči. Marsikomu, ki je bil preveč žalosten in potrt, je zadoščala že prijazna beseda. Človeku v stiski res veliko pomeni, če znaš prisluhniti njegovim težavam.« Katero delo je gospa Darinka doslej v Elektru Celje najrajši opravljala? Široko se je nasmehnila in odvrnila, da ji je bilo povsod zelo všeč. Bila je pač mlada, živahna in razigrana. Kot taka je z ljudmi z lahkoto navezovala stike in tako povsod doživela veliko zanimivih stvari. Tudi medsebojni odnosi so bili včasih po njenem mnenju bolj pristni, topli in človeški. V Selcah so bili kot ena družina, prav tako tudi v Šempetru. Če je bil kdo v kaki stiski, so drug drugemu radi priskočili na pomoč. Imeli so tudi smisel za šalo in zabavo, še zlasti v stari dobri kuhinji v Šempetru, kjer so pripravljali tople obroke za PE Elektro Celje. Pripovedovali so si šale, tu in tam so komu tudi kaj hudomušnega zagodli. Če se je komu preveč ^H ¦--L- ~ M _tf B v ^^™w i i I 1 »J Foto Miro Jako min \ *¦ (¦. . Y mudilo domov, so mu na suknjiču naskrivaj zašili rokave, mu v žep vtaknili svinjski rep, kokošjo »šiško« ali kaj podobnega. Skratka, vsi so bili zelo dobre volje, medsebojne zamerljivosti niso poznali. Tudi v prihodnje naj bi bilo lepo Zanimalo nas je tudi, kaj bo gospa Darinka počela sedaj, ko naj bi se ji odprlo še lepše obdobje njenega življenja. Kot je dejala, bo kolegici, ki je zaposlena v Društvu delovnih invalidov v Celju, dvakrat na teden pomagala pri računalniški obdelavi podatkov, ki so trenutno še ročno knjiženi na karticah. Pomagala ji bo tudi pri urejanju zadev na področju njihovih počitniških zmogljivosti. Rada bi obiskovala tudi kak tečaj angleščine ali nemščine. Upa tudi, da bo še kakšna priložnost za potovanje na tuje, saj zelo rada potuje po svetu. V lepem spominu so ji ostali še zlasti dnevi, ko so ji v podjetju za 50-le-tnico podarili letalsko vozovnico in je na Tenerifah preživela sanjske trenutke. Res pa je, da se gospa Darinka dobro počuti tudi v domačem okolju. Z možem stanujeta v stanovanjski hiši s čudovitim vrtom na sončni strani celjskega gradu, kamor so se iz bloka preselili pred štirimi leti. Tu velikokrat sije sonce od jutra do večera in ne manjka priložnosti za romantični sprehod po poti do gradu, kjer so znane slikarske razstave ter glasbene in druge kulturne prireditve. Ker so prej trideset let živeli v bloku sredi mestnega betona in vrveža, se jim sedaj po parih letih bivanja pod celjskim gradom še vedno zdi, kot da bi bili tu na vikendu. Pod Bo-čem imata zakonca tudi lep vinograd, kjer je čez leto kar precej dela, da lahko trta dozori in se pridelek prelije v vince. Zato jima tudi v prihodnje zagotovo ne bo dolgčas. Sicer pa se že ves čas svojega skupnega bivanja navdušujeta za vse, kar je povezano z morjem. Miro Jakomin Pogled gospe Darinke Čobec je bil preko kadrovskih evidenc in drugih podatkov vedno usmerjen tudi h konkretnim potrebam zaposlenih v Elektru Celje. Kot je bilo čutiti iz pogovora, je na tem področju delovala celostno, torej z razumom in srcem. 55 NA OBISKU PRI MATJAŽU INTIHARJU Tudi skeptiki kmalu obmolknejo »Ko sem leta 2001 izdal knjigo o e-fotografiji, sem napovedal, da nas bodo čez osem let prodajalci v trgovinah s fotografsko opremo že vprašali: Film, kaj je to? Takrat sem imel še sam pomisleke, ali ni morda ta letnica prekmalu postavljena. A zdaj se šele začenja leto 2005 in smo že zelo blizu tej prelomnici.« 56 Tako je napovedal konec klasičnemu fotografiranju Matjaž Intihar, urednik časopisa e-Fotografija in spletne strani www.e-fotografi-ja.com. Klasične fotografije sicer ne izključuje, a meni, da je jasno, da analogno fotografiranje zamira in zato tudi vprašanje, kateri način je boljši - klasični ali digitalni - niti ni več smiselno. Na vprašanje, kakšna je njegova napoved glede razvoja fotografije, Matjaž Intihar preprosto ogovarja: »Fotografija ostaja fotografija. Pri tem se nič ni spremenilo, le več možnosti obdelovanja imamo.« Kakor je pojasnil, je prenos s filma v digitalno obliko zadnja stopnja razvoja fotografije. S čedalje več možnostmi obdelovanja so se tudi pojavila vprašanja, do katere mere je digitalna fotografija sploh še fotografija oziroma do katere meje lahko dopuščamo posege vanjo. Intihar meni, da to vprašanje niti ni tako bistveno, saj so poskušali fotografi vedno spreminjati oziroma izboljšati posnete podobe bodisi z različnimi filtri bodisi z različnimi načini razvijanja v temnici. »Vedno smo po svoje goljufali, danes pač to počnemo v računalniškem programu. Sam sem pri tem razvil slogan: bolje ko nekdo goljufa pri digitalni fotografiji, boljši je,« je dejal med smehom. Prihodnost le še digitalna? Prav zaradi teženj, ki kažejo, da ima prihodnost le še digitalna fotografija (čeprav Intihar zaradi tega ne izključu- je klasične), je po njegovem prepričanju tudi vprašanje, katera vrsta je boljša, popolnoma brezpredmetno. Ljudje so sicer še zmeraj precej skeptični glede uvajanja te vrste fotografiranja in mnogi med njimi trdijo, da je klasično kakovostnejše, toda po zagotovilu našega sogovornika kaj kmalu spremenijo mnenje, ko tudi sami preskusijo novo tehnologijo. Obenem pa pojasnjuje, da slednja pravzaprav niti ni več takšna novost - digitalna fotografija se je namreč začela razvijati že leta 1968, ko se je začela vojna za osvajanje vesolja, pa tudi sam se z njo ukvarja skoraj tako dolgo kot s klasično, 27 let, kot pravi. Res pa je, da je postala v javnosti bolj znana šele v zadnjih letih, najbolj celo v zadnjem letu - po njegovih podatkih je bilo samo lani v Sloveniji prodanih približno 80 tisoč digitalnih fotoaparatov, več kot v letih od 1998 do 2003 skupaj. Pri nakupu danes ni več dileme, ljudje potrebujejo le še usmeritev, kakšen aparat bi bil za njihovo rabo primeren. Med prednostmi digitalne fotografije navaja Intihar v prvi vrsti hitrost in nižjo ceno, saj ni stroškov za nakup filmov. Poleg tega so ti aparati bistveno bolj preprosti za uporabo in primernejši za učenje, saj lahko uporabnik na zaslonu vidi, kje je naredil napako, podatke, ki jih naprava shrani, pa lahko uporabi pri naslednjih poskusih. Najpomembnejša prednost je kakovost fotografije: danes je tehnologija že tako napredovala, da povprečen gledalec ne vidi več razlike med analogno in digitalno fotografijo, v večini primerov je slednja celo bolj ostra in deluje zlasti za poznavalce klasične fotografije celo nekoliko preveč umetno, saj nima zrn, obenem pa je kontrast večji, je opisal. Je to boljše ali slabše? »Stvar okusa,« je odgovoril in dodal, da ostaja razlika le pri dia filmih, ki imajo več barvnih lestvic. Barve so v tem primeru bolj izrazite, vendar le prek projektorja, pri spreminjanju v digitalno obliko pa se ta kakovost izgubi. Pasti vendarle ostajajo A vsem prednostim navkljub Intihar opozarja na pasti, ki jih prinaša digitalna fotografija. Prva neprijetnost, ki se lahko zgodi, je precej podobna zagatam, ki so nam znane pri uporabi računalnikov: kaj storiti, če izginejo podatki s kartice. V tem primeru jo je treba vzeti iz aparata in nesti bodisi na servis bodisi v katero izmed boljših prodajaln s fotografsko ali računalniško opremo, kjer bodo podatke s posebnim programom rešili in shranili na kompaktno ploščo. Tudi druga past je povezana z računalniško tehnologijo. Z razmahom digitalnih fotoaparatov se je namreč množica posnetkov bistveno povečala - naenkrat lahko imamo z enega samega dogodka po sto ali več fotografij. Večino praviloma prenesemo na računalnik, kjer se lahko fotografije hitro »izgubijo«, če nismo ravno redoljubni, še huje pa je, če se trdi disk sesuje. Posnetke je treba Pomanjkljivosti digitalne fotografije je torej mogoče premagati z malo večjo mero potrpežljivosti in redoljubnosti, sicer pa njene prednosti tudi skeptiki sčasoma spoznajo, ko začnejo sami uporabljati takšne fotoaparate. Po navadi se zgolj bojijo tehnologije, je prepričan Intihar. 919?5349 FOTOGRAFIRANJE Se tudi vi sprašujete: »ALI SEM V DANIH OKOLIŠČINAH POSNEL NAJBOLJŠO MOŽNO FOTOGRAFIJO?« shraniti na CD oziroma DVD enote, a tudi s tem lahko nastopijo težave - tehnologija namreč tako hitro napreduje in računalnike tako pogosto menjamo, da starih zapisov pogosto ni več mogoče prebrati. »Tako se lahko zgodi, da fotografij, ki bi jih radi pogledali čez nekaj let, jih pokazali otrokom, sploh ne bo več!« Intihar v tem primeru predlaga, da uporabniki digitalnih fotoaparatov nekaj najljubših posnetkov vendarle nesejo razvit ali pa jih sami stiskajo - to je mogoče z nekoliko kvalitetnejšimi kapljičnimi tiskalniki ali posebnimi tiskalniki, ki so namenjeni le fotografijam. Priložnost za poslovne fotografije Zaradi preproste uporabe je digitalno fotografiranje še posebej primerno v poslovnem svetu. »V podjetjih so ob različnih dogodkih vedno iskali fotografe, danes pa lahko vsakdo posname prireditve, sejme in podobno.« Toda tako posamezni uporabniki kot tudi podjetja se pri tem nemalokrat ustavijo pri vprašanju, kakšen aparat izbrati iz množice ponudbe. Za družinsko uporabo je primeren že takšen iz cenovnega razreda od 50 tisoč do 70 tisoč tolarjev. Bistvenih razlik med aparati skoraj ni, paziti je le treba, da ne kupimo takšnega, ki ima predrago pomnilniško kartico ali morda nima možnosti polnjenja baterij, je še svetoval Matjaž Intihar. Simona Bandur Udeležite se seminarja DIGITALNO FOTOGRAFIRANJE in spoznajte skrivnosti digitalnega fotografiranja. Skozi teoretični in praktični del seminarja vas bo vodil Matjaž Intihar, avtor prve in edine slovenske knjige o digitalni fotografiji. Seznanili se boste z digitalno tehnologijo, fotografiranjem z digitalnimi fotoaparati, arhiviranjem in predstavitvijo fotografij. Lastni fotoaparat ni potreben za udeležbo na seminarju. Seminar z delavnico bo v sredo, 9. marca, 2005 od 9. do 16. ure v dvorani B, IV. nadstropje poslovne stavbe podjetja Elektro-Slovenija, d. o. o., Hajdrihova 2, Ljubljana. po; Kotizacija: 32.200,00 SIT +DDV. Prijava: prijavnico dobite na spletni strani www.eles.si pod izobraževanje. Izpolnjene prijave pošljite do 1. marca 2005 na naslov Elektro-Slovenija, d. o. o., Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije, Hajdrihova 2, Ljubljana. Informacije: na št. 01/474 2631, Larisa Skalerič ali po elektronski pošti larisa.skaleric@eles.si. ELES _ 57 0253 85 420842 56 56 KOVNA ZDRUŽENJA etdeset let ~ Elerotehniškega juna društva Konec minulega leta je bila v prostorih stare Mestne elektrarne priložnostna slovesnost, s katero so zaznamovali petdesetletnico delovanja elektrotehniškega društva Ljubljana. Predsednik društva Anton Avčin je med drugim poudaril, da ostaja med prednostnimi nalogami društva večja uveljavitev in povezovanje elektrotehniške stroke. Visoka obletnica delovanja ljubljanskega stanovskega združenja, s katero se ne more pohvaliti prav veliko slovenskih društev, potrjuje, da je slovenska elektroenergetska stroka že od samih začetkov sledila razvoju stroke v Evropi in kljub slabšim pogojem delovanja skušala vzdrževati stik z najbolj razvitimi, kar ji je tudi uspelo.Tako so, kot je v svojem nagovoru zbranim poudaril eden izmed slavnostnih govornikov direktor Elesa mag.Vekoslav Korošec, slovenski elektroinženirji lahko upravičeno ponosni na svoje dosežke. O bogati stro- kovni tradiciji priča tudi dejstvo, da smo leta 2004 v Sloveniji praznovali vrsto častitljivih jubilejev - 80-letnico prenosa električne energije na velike razdalje, 40-letnico ustanovitve regionalne strokovne organizacije Sudel in 30-letnico sinhronega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema z Evropo. Prav tako je bila Slovenija med prvimi državami kandidatkami, ki je bila že pred uradnim sprejemom v Evropsko unijo članica vseh pomembnih mednarodnih strokovnih organizacij, kar nedvomno dokazuje velik ugled in zaupanje, ki so si ga v tujini s svojim delom pridobili slovenski strokovnjaki. In interes slovenske elektro stroke je, da bi takšen sloves v veliki združeni Evropi tudi ohranili, pri čemer je velikega pomena ravno stanovsko povezovanje. Podobnih misli so bili tudi predstavniki Elektrotehniške Zveze Slovenije, elektrotehniških društev Maribor in Dolenjske ter drugi vabljeni govorniki, ki so vsi po vrsti poudarjali, da omenjena stanovska združenja že več desetletij opravljajo pomembno vlogo povezovanja elektrotehnikov, njihovega izobraževanja, spodbujanja in usmerjanja razvojno-raziskovalne dejavnosti, sodelovanja z gospodarstvom in promocije stroke. Sama Elektrotehniška zveza pa z izdajanjem publikacij, organiziranjem tečajev, delavnic in strokovnih posvetovanj postaja družbena strokovna tribuna, kjer se razpravlja o aktualnih problemih elektrotehnike. S tradicijo za prihodnost Praznovanje 50-letnice Elektrotehni- 58 Slovesnosti v stari Mestni elektrarni so se udeležili številni ugledni gostje. Anton Avčin: Naši cilji in obzorja morajo biti še višji in daljnosežnejši. Svetovne širine in dolžine so čedalje krajše in konkurenčnost je gibalo napredka. Če smo v preteklih letih gradili temelje, bodo naši mlajši stanovski kolegi morali graditi hišo. Nismo številni, zato moramo z intenzivnostjo in marljivostjo marsikaj nadoknaditi, da bomo prepoznavni tudi v naši širši »evropski« domovini. škega društva pomeni pogled v preteklost, tradicijo ter ustvarjalnost, je uvodoma poudaril predsednik Ljubljanskega društva Anton Avčin. Kot je dejal, je bil ustanovitelj ljubljanske elektroenergetike in s tem tudi elektrotehnike sloviti ljubljanski župan Ivan Hribar. Bil je izreden strateg, bančnik in gospodarski protagonist. Leta 1896 je prevzel županstvo, po velikem ljubljanskem potresu. S svojo dejavnostjo in vztrajnostjo je dosegel, da je 1. januarja 1898 začela obratovati Mestna Elektrarna Ljubljanska. Ljubljana je točno opolnoči zažarela s tisoč žarnicami in zmagoslavje je bilo popolno. Obratovalno osebje je prihajalo iz Trsta do Dunaja, poudarek pa je bil na domačih kadrih. Elektrarna je tehnično odlično obratovala, finančno pa komaj zadostno. Po prvi vojni sta bili v Ljubljani ustanovljeni Univerza in elektro strojna fakulteta, razvijala pa se je tudi elektro industrija in nosilec razvoja je bila tovarna transformatorjev pod strokovnim vodstvom prof. Milana Vidmarja. Prof. Vidmar je kot šahist, elektrotehnik in tehnični ustvarjalec ponesel s svojim znanjem ugled slovenskih elektrotehnikov v Evropo in svet. Stanovsko združevanje je v tistih časih potekalo le v ozkih fakultetnih krogih, čeprav so se kazale tudi težnje po združevanju v širšem krogu. Druga svetovna vojna je prinesla strahovito uničenje gospodarskih dobrin in človeške žrtve. Vse je bilo treba obnoviti in začeti intenzivni gospodarski razvoj. V Ljubljani in širšem slovenskem prostoru so se ustanavljala elektrotehnična podjetja, strokovnih kadrov pa je strahovito primanjkovalo. Ljubljansko elektrotehniško društvo je bilo ustanovljeno v zgodnjih petdesetih letih. Pobudnik ustanovitve je bil Ve-koslav Korošec, takratni direktor Elesa oziroma prvi elektrotehnik Slovenije. Bil je zelo svobodomiseln in daljnoviden. Uvidel je, da moramo imeti Slovenci stanovsko Elektrotehniško društvo, kot ga imajo drugi narodi in da se moramo elektroenergetsko povezovati v celotni Evropi. V Evropi je bil to čas hladne vojne, nasprotovanj in vojaških napetosti. Ne glede na vse zunanje in notranje razmere so ljubljanski elektrotehniki ustanovili stanovsko Elektrotehniško društvo Ljubljana. Prvi predsednik društva je bil Janez Zaplotnik, sodelavec EIMV Ljubljana. Poudarek delovanja društva je bil na znanju in elektroenergetskem ustvarjanju. V tem času so v slovenskem prostoru delovali sloviti svetovni »elektrotehniki«, prof. Vidmar, prof. Poniž, prof. Koželj, prof. Ogorelec in drugi. Ustvarjali so tehnične dosežke in pridobivali nova znanja na svetovni ravni. Leta so minevala, marsikaj se je spremenilo, od politike do denarja, in države. Ljubljanski elektrotehniki so v zadnjih letih marsikaj organizirali in postorili v okviru Ljubljane, Elektrotehnične zveze Slovenije in v sodelovanju z drugimi Elektrotehničnimi društvi Slovenije. Obiskovali so Evropske dis-pečarske centre Laufenbrug v Švici, Al-bertirso na Madžarskem, tovarne v Italiji, Nemčiji, Avstriji ter mnogo elektroenergetskih objektov in tovarn v domovini. Svojo dejavnost so razširili na sodelovanje z gospodarstvom, izdajali strokovno literaturo, organizirali strokovne seminarje, predvsem pa skušali okrepiti stanovsko združevanje članov. Novi časi, je nadaljeval Anton Avčin, prinašajo nove ideje, nove izzive, nove poglede na prihodnost. Klasični elektrotehniki smo dodali nove pojme, povezane z ekonomijo in začeli trgovati z električno energijo. Skratka, priča smo velikim družbenim in tehnološkim spremembam, v svetovni razvoj in glo-balizacijske procese pa se mora vključevati tudi Slovenija. Pri tem pa imajo svojo vlogo in mesto vsekakor tudi slovenski elektroinženirji, ki se bodo po besedah Antona Avčina tudi v prihodnje trudili za skupne cilje in njihovo dosego, s katerimi bo slovenska energetika konkurenčna in uveljavljena v slovenskem javnem življenju. Brane Janjić ovenija Na področju biomase primerljivi z Avstrijo Po podatkih Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije premorejo slovenski gozdovi dovolj lesa tako za predelovalno industrijo kot tudi za lesno biomaso za proizvodnjo energije. Za zdaj se z lesom ogreva približno tretjina gospodinjstev, vendar na klasičen način, ki je obremenjujoč za okolje, obenem pa ne omogoča velike izrabe. Slovenija bi se na tem področju lahko primerjala z Avstrijo, ki proizvede z obnovljivimi viri 23 odstotkov energije, največ s hidroelektrarnami, sledi pa proizvodnja energije z biomaso, saj se kar pol milijona gospodinjstev (od skupnih treh milijonov) ogreva na les. www.energetika.net Kitajska Najdaljši plinovod začel delovati Na Kitajskem so tik pred novim letom v komercialne namene zagnali štiri tisoč kilometrov dolg plinovod, imenovan tudi Zahod-Vzhod, po katerem bodo prenašali zemeljski plin Šanghaju in drugim hitro rastočim mestom v vzhodnem delu države. To območje bo tako posredno dobilo možnost za hitrejši razvoj proizvodnje jekla, cementa in druge industrije. Povezava je najdaljša na Kitajskem, za njegovo gradnjo, ki je trajala dve leti, pa je država plačala 5,2 milijarde dolarjev. Ko bo v celoti delovala, bo imela severozahodna kitajska provinca Xinjiang samo od tega približno 120 milijonov dolarjev prihodkov na leto. STA 05 31 C./+?72B OLETJE ELEKTRIK ELEKTRIFIKACIJA BLEDA (7) Na prelomu tisočletja je elektroenergetika dobila polizolirane vodnike na 20 kV daljnovodih, več daljinsko vodenih progovnih stikal, sodobno tehnologijo SF6 in optične povezave za potrebe informacijskih zvez. VPoslovni enoti Žirovnica so leta 1998 v prvih transformatorskih postajah 20 kV klasično opremo zamenjali z novo tehnologijo SF6. Med petimi postajami je bila izvedena zamenjava klasične opreme 20 kV s celicami SF6 tudi v TP Kazina Bled. Opravljena je bila rekonstrukcija RTP Bled z zamenjavo ožičenja na stikalnih elementih in montaža novega daljinskega upravljanja NEO 2000. Optični vodniki OPGW, 1999 Leta 1999 je nastala prava »vojna«, ko so urejali akumulacijo pri Blejskem mostu za doinstalacijo Elektrarne Moste. Ta naj bi ponujala še eno »jezero« za domači turizem in elektrarno. Strokovnjaki in občani so ostali vsak na svojem bregu. Leta 1999 so bili vgrajeni optični vodniki OPGW na območju Žirovnice. V romantični Millenium pa je distributerje popeljalo močno sneženje, ki je povzročilo vrsto izpadov in motnje pri oskrbi odjemalcev tudi na območju Bleda. Posledice so bile manjše, kot so bile ob podobnih ujmah v minulih letih, saj so omrežja precej posodobili z uporabo polizoliranih vodnikov na 20 kV daljnovodih. Leta 2003 na Bledu proslavili 40-letni jubilej Elektra Gorenjska Na Bledu, v Grand hotelu Toplice, je v četrtek, 25. septembra 2003, ob 40-le-tnem jubileju Elektra Gorenjska zbra- 60I Krajevno nadzorništvo Bled, na Trubarjevi cesti 8. ¦ I 1i ne goste, sodelavce in prijatelje podjetja nagovoril dosedanji direktor družbe Elektro Gorenjska mag. Drago Štefe in v nagovoru poudaril željo, da bi dobila distribucija bolj uravnotežen položaj v slovenski energetiki, ter bil mnenja, da se družinska srebrnina, kar je distribucija za državo zagotovo, prodaja samo v največji stiski. Dodal je, da so v štiridesetih letih njihovo nezadržno rast spremljale poštenost, iznajdljivost, marljivost in skromnost. Ob 40-letnici družbe in drugih jubilejev je bilo podeljeno jubilejno priznanje z blejskim simbolom, za dolgoletno uspešno delo sedmim dejavnim sodelavcem. Elektro Gorenjska je septembra 2003 izdala knjigo avtorja Draga Paplerja z naslovom 40 let Elektra Gorenjska, ki je 27. novembra 2003 doživela ponatis. Blejski dogodek je bil tudi poslovno slovo dosedanjega direktorja mag. Draga Štefeta, ki se je 30. septembra 2003 upokojil. Funkcijo dvočlanske uprave Elektra Gorenjska sta 1. oktobra 2003 prevzela Jože Knavs, univ. dipl. inž. el., kot predsednik uprave, in magister Andrej Šušteršič kot član uprave. Nadzorništvo Bled, 2004 Območje nadzorništva Bled meji od Save Bohinjke in Save Dolinke do Brega pri Žirovnici, Zgornjih Gorij, Laz, Mežakle, Srednje Radovne, Zatrnika, Bohinjske Bele in Soteske. Meji na nadzorništva Bohinj, Radovljica in Jesenice. Na njegovem območju je mala hidroelektrarna Soteska v Bohinjski Beli v lasti Gorenjskih elektrarn, d. o. o., hčerinskega podjetja Elektro Gorenjska, d. d., Kranj. Od vsega začetka elektrifikacije sta na blejskem območju industrijski hidroelektrarni Radovna in Zasip, v neposredni bližini in že na jeseniškem območju pa hidroelektrarna Vintgar, vse last jeseniške železarne. V zadnjem obdobju je bilo zgrajenih kar sedem malih hidroelektrarn v krajih Zgornje Gorje, Radovna, Vintgar in Mlino pri Bledu, ki so v zasebni lasti, proizvedeno električno energijo pa oddajajo v javno distribucijsko omrežje. Na območju nadzorništva Bled je 84 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov, 22 kilometrov visokonapetostnih vodnikov ter razdelilna transformatorska postaja RTP Bled 35/20 kV, z močjo 2 x 8 MVA, in razdelilne postaje Želeče, Jarše in Zagorica pri Bledu. Obratujejo 104 transformatorske postaje 20/0,4 kV, od katerih poteka 209 kilometrov nizkonapetostnega omrežja, od tega 18 kilometrov kot prosto-zračno omrežje, 91 kilometrov kot sno-pasti vodnik in 97 kilometrov kot zemeljski vodnik ter 3 kilometri kot signalni vodi. Nadzorniki od Marolta do Gogale Nadzorništvo Bled so kot nadzorniki vodili Joža Marolt, po vojni do sredine šestdesetih let, Anton Vidic do začetka devetdesetih let, Jože Benedik do leta 2000, ko ga je nasledil Joža Gogala. Razvoj ilustrira podatek, da so najstarejše štiri transformatorske postaje TP Svoboda, TP Podhom, TP Spodnje Gorje in TP Zgornje Gorje bile zgrajene leta 1915, TP Zaka in TP Rečica vas pa leta 1916. Na blejskem območju je bilo leta 1942 devet transformatorskih postaj, v povojnih letih 21 transformatorskih postaj, leta 1970 je bilo število transformatorskih postaj 42, leta 2004 pa je nadzorništvo Bled upravljalo in vzdrževalo kar 106 transformatorskih postaj. 'I 20 kV daljnovod za napajanje 1 jamborslce transformatorske postaje i Ribenska 20/0,4 kV. Polizolirani vodniki PAS »Ko sem se kot vajenec začel učiti leta 1962 v nadzorništvu Bled,« pravi Joža Gogala, »nas je bilo od 12 do 15 zaposlenih. Delo se je spreminjalo. Včasih smo sami opravili vse od kopanja jam za drogove, gradnje novih naprav do nadzorov in storitev strankam. Z leti se je število zaposlenih zmanjševalo. V nadzorništvu Bled smo zdaj trije zaposleni: vodja Joža Gogala, namestnik Bogdan Dijak in elektromonter Marjan Vidic. Glavna naloga je upravljanje elektroenergetskih naprav na našem območju, nadzori, dežurstvo in zagotavljanje storitev strankam. Za večja dela pa pokličemo ekipo zunanjih izvajalcev. Zgrajeni so bili polizolirani vodniki PAS na daljnovodu RTP Bled-Bohinjska Bela in RTP Bled-Lancovo-RTP Radovljica. Daljnovoda RTP Bled-Jarše in HE Moste-RTP Bled sta izvedena z vodniki Al-Fe. Skrajševanje časov pri odpravi okvar nam omogočajo daljinsko upravljana progovna stikala. Center turističnega Bleda ima kabelsko izvedbo nizkonapetostne mreže, saj veliko pozornost namenjajo urbaniziranemu okolju. Spominjam se orkanskega vetra leta 1984, ko je podiralo drevesa preko vodnikov in jih trgalo v pasu Gorje-Bled-Lesce. Zdaj je veliko manj okvar, kot jih je bilo včasih, ker so obnovljene naprave. Največ težav je v zadnjem času s pridobivanjem soglasij za prekope zemljišč.« 20 kV kabelska povezava RTP Radovljica-RTP Bled »Leta 2003 smo položili dva paralelna 20 kV vodnika prereza 150 mm2 iz RTP Radovljica do RTP Bled, zdaj nadaljujemo opremljanje 20 kV odvodnih celic, ki bodo do sredine leta 2004 narejene za vključitev pod napetost. Podrli smo tri kilometre dolg, nekdanji 35 kV in sedanji 20 kV daljnovod od Radovljice do Bleda,« je povedal Joža Gogala. Na Bledu je postala javna, množično razširjena elektrika pomembna, nepogrešljiva in spremljajoča veja gospodarstva, turizma in življenja občanov. Drago Papler BI Mm WIa REVMATSKE BOLEZNI REHABILITACIJA V ZDRAVILIŠČU ENSKE TOPLICE Revmatske bolezni so pogoste bolezni današnjega časa in bodo z dalj-šanjem življenjske dobe še pogostejše. Povzročajo številne težave bolnikom, negativno vplivajo na zmožnost za delo, omejujejo samostojnost v opravljanju vsakdanjih opravil in slabšajo kakovost življenja. 62 Revmatske bolezni ločimo na dve glavni skupini. V prvi so degenerativne bolezni, tako imenovane osteoartroze. V to skupino sodijo številne bolezni, ki so posledica degene-racije (obrabe) sklepov in obsklepnih tkiv. V drugo skupino sodijo bolezni vnetenega revmatizma. Za to skupino je značilna pojavnost »pravega« vnetja sklepov in obsklepnih tkiv (kite, vezi). V skupino vnetnih revmatskih bolezni sodi revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis je kronična bolezen, pri kateri so simetrično prizadeti periferni sklepi. Vzrok bolezni ni znan. Potek bolezni je variabilen, z obdobji spontanega ali z zdravljenjem povzročenega izboljšanja. Prizadene do tri odstotke populacije. Bolezen se največkrat začenja v starosti med 30 in 50 let. Na njeno pojavnost vplivajo spolni hormoni, saj ženske pred menopavzo zbolijo trikrat pogosteje od moških iste starosti. Po menopavzi pa je pojavnost bolezni med moškimi in ženskami enaka. Vnetje se pojavi na ovojnicah sklepov, ovojnicah kit in bur-zah. Kronično vnetje lahko povzroči nepopravljivo poškodbo hrustanca in kosti in deformacije sklepov. Simptomi in znaki bolezni so: bolečine vnetih sklepov, okorelost, znaki vnetja na sklepih (otekline, rdečina, povišana temperatura sklepov), slaba gibljivost, oslabelost mišic, ki premikajo sklep; deformacije, splošni znaki, utrujenost ... Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene: male sklepe rok, zapestja, ramena, komolca, kolena, male sklepe stopal, gležnja. Redkeje sta prizadeta kolka. Mali sklepi rok so zadebeljeni, prsti pa značilno deformirani. Stopala se prečno razširijo, prsti nog pa kladivasto deformirajo. Vse to povzroča bolečine, nepravilne obre- menitve stopal pri hoji in zaradi povečanih pritiskov boleče otiščance. Slaba gibljivost ramenskih sklepov in komolcev povzroča težave pri opravljanju vsakodnevne higiene, umivanju in urejanju obraza in težave pri doseganju predmetov. Slaba gibljivost vratne hrbtenice omejuje vidno polje, kar bolniki kompenzirajo z večjimi gibi trupa. Pogosta nestabilnost zgornjega segmenta vratne hrbtenice lahko povzroča nevrološke motnje zaradi pritiska na vratno hrbtenjačo (težave pri hoji ali gibanju rok, mravljinčenje). Vnetje kolenskih sklepov in kolkov povzroči deformacije in s tem nepravilnosti pri hoji. Ti sklepi se pospešeno obrabljajo, zato se pojavi potreba po vstavitvi umetnega sklepa. Vnetne revmatske bolezni so kronične bolezni, ki povzročajo deformacije. Zato je treba z rehabilitacijo začeti že ob pojavu bolezni in jo prilagoditi individualnim potrebam posameznega bolnika. Rehabilitacijo v našem zdravilišču vodi zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine. Rehabilitacija mora biti začeta že ob postavitvi diagnoze v bolnišnici. Posebej v akutni fazi bolezni je zelo pomembno pravilno razmerje med počitkom in dejavnostmi. Razgibavanje sklepov v akutni fazi vne- Informacije in rezervacije: tel.: 07 39 19 400, 39 19 500 booking.dolenjske@krka-zdravilisca.si www.krka-zdravilisca.si tja mora biti individualno prilagojeno stanju bolnika. V tej fazi je zelo pomembno ohranjati gibljivost vnetih sklepov, ker sicer preti hiter nastanek trdovratnih deformacij sklepov. Ko deformacije že nastanejo, jih namreč s še tako intenzivno fizikalno terapijo le redko lahko odpravimo. Razgibavanje vodi izkušen fizioterapevt, ki ima dovolj znanja s tega področja. Ustrezno in vsakodnevno vadbo morajo bolniki nadaljevati tudi doma, saj le tako ohranjamo pridobljeno gibljivost prizadetih sklepov. Za zmanjšanje bolečine uporabljamo ter-moterapijo, to je terapijo z uporabo toplote ali hladu, protibolečinsko elektro-terapijo, masažo, lasersko terapijo in terapijo z ultrazvokom. Enostavnejše postopke fizikalne terapije lahko bolnik izvaja tudi doma. Na primer izvajanje masaže z ledom na akutno vnet sklep. Sodobne fizikalne in rehabilitacijske postopke pa opravljamo sočasno z uporabo termalne vode, ki ima 36 °C. Izrabljamo jo za izvajanje hidroterapije (kopeli, podvodne masaže). Najpomembnejša in zelo koristna pa je gimnastika v termalni vodi - hidrogimnastika. Izrabljamo tako toplotne kot mehanske učinke vode na telo. Topla voda zmanjšuje bolečino, sprosti mišice in s tem omogoča lažje izvajanje giba. Vadba v vodi je učinkovita tudi za krepitev oslabelih mišic. Pozitiven učinek na telo ima tudi plavanje kot oblika rekreacije. Vadba in plavanje v naši termalni vodi je zato zelo primeren način ohranjanja gibljivosti in izboljšanja splošne kondi-cije revmatskih bolnikov. Mateja Lukšič Gorjanc, dr. med. Program za zdravljenje revmatskih obolenj. Program je vsebinsko zelo bogat in cenovno ugoden, saj vkljuËuje veliko zdravstvenih storitev, za zdravljenje in laj?anje bolezni (tri individualne terapije dnevno po nasvetu zdravnika, vsakodnevna skupinska telovadba, varovalna prehrana, tri predavanja, uËna delavnica zdrave prehrane). V letu 2005 posebni termini in ugodnej?e cene. 70 PLANINARJEN mEMIM Tik pred novim letom smo v tej sezoni dobili prvo obsežnejšo snežno pošiljko. Snega je bilo sicer nekaj že prej, vendar je hribe šele zdaj zares prav pobelilo. To pa je bil razlog, da sem jo mahnil tja, kjer je snežne romantike res obilo. Od daleč je bil videti vrh planote pobeljen, vendar ko se vozim po Tuhinjski dolini, bolj diši po pomladi kakor po zimi. Hm, jaz pa imam s sabo še smuči ... Makadamska cesta vijuga levo in desno in me vodi vedno višje. Dolinski vrvež zamre, kmalu sem sam v prostranih gozdovih. Čez cesto skoči srna, znak, da tu res vlada mir. Ko se pripeljem v višino travnikov, kjer je nekakšen zgornji rob planote, se le začne sneg. In tako hitro se debeli, da avto pustim tik pod bajto pašne skupnosti. Zdaj lahko nadaljujem s smučmi. Prvič letos in kar precej trd sem. Na teh prostranstvih je res prijetno s smučmi na nogah. Hladno je, čeprav sije sonce. Grem kar po cesti. Kmalu se kolesnice končajo. To mi je res všeč, saj od tu naprej ne moreš več z avtom. Saj veste, danes bi se rad vsak pripeljal prav pred vrata ... tu pa to ni mogoče. Vrhovi smrek so še pobeljeni, snežilo je še pred kratkim. Na odprtih travnikih mrzlo zapiha. Igre vetra in snega so sestavile vrsto zanimivih snežnih skulp-tur. Naenkrat se znajdem pred veličastno kuliso - Grintovci pred mano v vsej mogočnosti in belini! Za robom je koča. Zanimivo, iz dimnika se kadi! Telefon »zacinglja«. Sporočilo od Toneta. Trdo in neizprosno. Hribovskega kolega ni več. Umrl v plazu. Ne morem in morem verjeti ... Pokličem Toneta, pa ne izvem nič več. V koči se mladci iz Zadrečke doline pri- pravljajo na silvestrovanje. Res uživajo. Po čaju se brez smuči opravim proti bližnjemu vrhu. Povzpnem se na razgledni stolp. Razgled je res dober. Najbolj markantna je Ojstrica, izstopata vzhodni in južni greben. Dolgo sem gor. Potem se le vrnem in odsmučam nazaj. Pa smučanja ni bilo prav veliko, saj je sama ravnina ... Zapeljem proti dolini. V gozdu srečam lovca, ki ravno vleče mlado košuto čez cesto. Ustavim in gledam ubogo žival. Nima niti dve leti. Iz sveže rane na prsih še krvavi ... Čeprav naredijo tudi kako dobro delo, lovcev ne bom nikoli razumel. Prijeten izlet, kratek, lep sončen dan v samoti, ki pa jo je pokvarila slaba novica. Žal je tako življenje. Menina planina, pašniški raj v kopnem, pozimi pa samotna valovita planota, kjer lahko v snegu v miru prostranih gozdov pohajkujemo. Ker ni hudih vzponov, je hoja tudi v globokem snegu varna. Dostopi iz dolin so dolgi: običajno se na Menino vzpnemo iz Tuhinjske doline z juga ali iz severne strani iz Zadrečke doline. Z obeh strani vodijo na vrh, kjer stoji planinska koča, makadamski cesti in označene poti. Lahko pa izvedemo dolgo prečenje planote, ki ga začnemo na prelazu Črnivec, kjer se stikata Menina in skupina Rogatca (označena pot). Vodnik: Kamniško-Sa-vinjske Alpe (Planinska založba, 2004), zemljevid: Zgornja Savinjska dolina (1 : 50.000, Geodetski zavod Slovenije). Vladimir Habjan G3 KRIŽANKA E4| Rešitev nagradne križanke Pravilna rešitev je: MZ, TŠ, NAKLEP, EOZIN, OSNUTEK, ŠOLA, GVERILA, TRIM, OE, DLESKANJE, UTA, AON, AN, SLJEME, RJA, PODLAGA, NOS, EPISTOLA, JEK, HRČEK, ANDORA, OI, AARGAU, VHOD, SMET, ET, SOBRAT, LUBJE, RDEČKE, IMIDŽ, EN, ATREK, TEN, ČOLN, ISA, OTO, ESEJIST, KLIS, TLESK, PAKT. Največ sreče pri žrebanju so tokrat imeli Andrej Kovačič iz Mosta na Soči, Milena Zupan iz Dola pri Hrastniku, Franc Sever iz Celja, Petra Janžekovič iz Ptuja in Slava Antičevič iz Ljubljane. Nagrajencem, ki bodo nagrade prejeli po pošti, iskreno čestitamo, vsem drugim pa želimo več sreče prihodnjič.