St 81. S3 7v a orici, t torek dne 26 avgusta 1913 Tečaj XLIII. Isshaja dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob fl, uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane im-leto ^10' Vt leta . . . „ 5« XU » . . . „ 2'50 Posamične številke stanejo . . .' 8 vin. ^ Ha naročila brei doposlane naročnino se ne oziramo. Telefon št* 88. v Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. UvednUftvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ¦o l) e tt t s c h c r ( j e s a n g s v e r e i n d e r S t a a t s 'b a h n e r G 6 r z« hoče prirediti, kakor naznanjajo lepaki po zidovih goriškega mesta, izdani v nemškem in italijanskem jeziku, veliko slavnost v Gorici, imenovano »Eahnenenthullungsfeier«. K tej slavnost i nameravajo priti Nemci iz krajev: -Knittelfeld, Zeltvveg, Št. Vid na Ziii, Celovec, Beljak, Lundskrou, Borovlje, Trst; potem še kolesarska društva iz Beljaka in Celovca. Vsa ta nemška slavnost v Gorici se ima izvršiti tako-le: Dne 6. septembra. Ob S. uri zvečer: obhod z bakljado iz kurilnice državnega kolodvora ipo ulicah: Pckcpuliščna čez Gorršoek, |x> Solkanski cesti, ulici Caprm pred državni kolodvor. Dne 7. septembra. 10. ura dopoldne: sprejem tujih gostov na državnem kolodvoru, nato korporati-ven pohod z mestno goriško godbo na Te-•ovadni trg, kjer se razvije zastava. 11. ?ira dopoldne: razvitje zastave. TU popoldne: obhod z godbo po ulicah: Korzo, mimo Gledališča, na Stolni trg, po Raštehi čez Travnik, po Scmcniški ulici in mrzaj »a Telovadni trg. •V-'a popoldne: petje, koncert. Zvečer: umetni ognji. Torej velika nemška slavnost sredi Gorice na Telovadnem trgu, slovesen dohod 7. državnega kolodvora po mestu na THovadni trg, na predvečer slavnosti pa haMi-Ha tam po ii'?enh okoli državnem kol'vfypra. To Je L»«!ošno glasovanje, v katerem izvolijo ot-'< ji one. ki jih cenijo kot najboljše in ;naj-"'lemenitej.se, v dostojanstvo občanov. Ti šolski občina rji nosijo kot znamenje odlike jTstau in imajo polno prostot v šoli, so ".Igovr-rni samo lastni vesti, da redno po-sečnjo vse šolske ure. Vsak šolski občan mora podpisati ob sprejemu nove časti '¦bljubo, ;ki se med drugim glasi: »Kot ob-&ni te šole obljubljam, da bom vsikdar rledal na to, da bom izvrševal sam svojo dolžnost, kakor tudi druge navajat ik ena-/cnni izvrSevanju iste. Zvesto bom stat uhod v Gorico kolikor največ veličasten. Kralj goriških Nemcev, sloviti VVieser, dela noč in dan in se trudi, vse drugače kot v svoji službi, v svrho, da bi bila dneva 6. in 7. septembra 1913. sijajna nemška dneva v slovensko-italijanski Gorici. In pripeljejo te Nemce v Gorico z godbo, in sicer z godbo goriškega mesta. Čestiti goriški munieipij je dal na razpolago Nemcem svojo godbo in Telovadni trg in ukazal godbi, naj igra slovesne komade, ko prikorakajo prvikrat ponosno s kolodvora v središče mesta Nemci, tukajšnji in dragi bratje-jgostje od drugodi. S kolodvora v mesto! Da z nemškega državnega kolodvora pelje pot v sredo mesta. Tudi tu se hočejo razšopiriti nemški tujci, kakor so se ob državnem kolodvoru,'in kakor se šopirijo s svojo trdnjavo ob Sencnskem trgu. Nameravana slavnost 6. In 7. septembra ima značiti uspeh delovanja Nemcev na državnem kolodvoru v Gorici nod vodstvom Wieserjia ter ima temu še bolj utrditi tla v Gorici in dati nemštvu novo veliko oporo, da se bo svobodno razvijalo v mestu povsodi, v škodo domačega prebivalstva. Lepaki, v nedeljo nabiti po goriških zidovih, pričajo o zvezi med Nemci in Italijani, pričajo, da so sklonili med seboj prijateljstvo, pričajo pa tudi, da hočejo izvršiti veliko nemško slavnost v našem mestu brez vsakega vprašania do nas, kaj pravimo mi k taki-Ic nemški »Faltncn-enthiillungsfeier« v Gorici? Tudi mi, Slovenci v Gorici, imamo besedo nasproti nemški slavnosti: tudi mi smo tu in sicer tvorimo polovico prebivalstva: zatorej se brez nas ne more in ne sme izvršiti nika-ka taka \s1avnost, najmanj pa taka-lc. kakor je nameravana, nemška slavnost skratno provokatoričneua značaja, in sicer provokatoričnega z nemške in itali-jnnsfke strani. Dokler ie nam zabranfeno >«oati se svobodno v coHšketn mesfri, umevno, se ne smejo tudi Nemci in Italijani, zlasti Drvi ne. ker co tukai ori nas *M?ci in ostanejo tujci. To je enkrat ena. To načelo se mora novcem uveljaviti nasproti nameravani nemški izzivalni slav- učiteljem in tribunom ob strani, da bodo lehko vzdrževali aober red v šoli.« Tako uresničuje ta metoda bivstvene prednosti prve, brez obtežitnosti samouprave druge. Sicer moramo pomisliti, da traja v Ameriki šolska obveznost do 16. .leta, in da imajo tako relativno zrele otroke pri uporabi. Nadalje vlada v amerikanskih ljudskih šolah nekaka svečanostmi atmosfera, kakor jo v Evropi najdemo le v cerkvah. Mogoče je tudi, da je amerikan-ska deca hitrejša v razvoju, kakor pa mladi naraščaj starega zemeljskega dela. Kar se tiče Angleške, bo obstojala tež-koča prenosa teh poizkusov tudi z omrom na kvaliteto učiteljstva. Nima vsak učitelj toliko prvotnega interesa ob razvoju otroške duše, da bi bil zmirom voljen prevzeti, vsekakor velike, težkoče in globoke, taktne zahteve takega samouprav-Ijaaija, Nadalje treba dolge vztrajnosti, da ne omagaš po prvih poizkusih. V Ameriki se veliko povdarja, da se je z upeljavo samouprave odstranilo šolske tatvine in nespodobno obnašanje, zjmirjanje; toda, da dn-sežeš take uspehe, je natorno nujno od-nosno navodilo učiteljstvo, odnosna sposobnost in dobra volja njegova. Predpogoj, da se h-liko uvede te poizkuse tudi v Evropi, so v 3 glavni ji zahtevaj?: L res- nosti, nemškemu izzivalnemu pohodu po naši Gorici. - Na propadajočo italijansko liberalno kl'ko, ki še gospoduje v Gorici v neizmerno sramoto in škodo našega goriškega mesta, ne bomo apelirali. Ti ljudje so politični izgubljenci, ki se oprimejo vsake bilke samo da bi se vzdržali še kaj časa na površju in so pripravljeni izvršiti tudi reči, katere se mora s čisto italijanskega stališča označiti le za škandal. Ti ljudje slovesno sprejemajo nemške heiiovce. Naj le delajo tako, se ibo še bridko maščevalo nad njimi..... V Slovencih vrč. Zavrelo je in vre, odkar so nabiti izzivalni nemško-italijan-ski lepaki po zidovih goriškega mesta. To 'naznanjamo poklicanim varuhom javnega miru in reda— da ne bo Avstrija bogatejše za en pokol med svojimi državljani in to še ob meji. Mi zahtevamo mir v Gorici. Zato: Proč z nemškimi izzivači! Tako glasi slovenski ljudski glas v Gorici. — Kar treba v tem pogledu ukreniti, je naloga naših voditeljev. Slovenski meščan, Na državni železnici iz Rihentberga do Plavi. Predrznost nemškega sprevodnika. Dne 16. t. m. se mi je pripetil slučaj skoro neverjeten pa resničen. Stopil sem v vlak ma Rihemberški postaji ter kupil listek do Plavi. Vstopim, k meni pride kakor običajno sprevodnik in se peljem dalje mirno do Gorice. V Gorici stopim z vlaka ter grem pit kozarec piva v restavracijo. Na to stopim zopet v voz, ali stopil nisem v isti voz, v katerem sem se peljal do »Gorice. Pride k meni drugi sprevodnik, zahteva listek, mai ga pokažem .pa kar naenkrat mi reče, da listek ni pravi: jate ga vprašam, zakaj ne, on odgovori, d a z a t o n e, k e r s e n i s e m pe 1 j a 1 n a p r e j v istem vozu in d a m o r a m v 1 a č a t i zato dvojno v o z n i n o. Seveda sem nično, srčno-globoko navdušenje učiteljevo. 2. odnosna podpora od strani poduči-telja. 3. odnosno dober material učencev. Ob tej priliki hočem navesti moje lastne izkušnje, ki sem si jih stekel v dobi 2 let po irpeljavi samouprave v judovsko sirotnieo v Norwood-u. Imel sem srečo, da sem imel na razpolaganje dobre pomožne moči, učitelji in učHeliice so bile polne gorkega entu^iaz-ma do pedagogiških dolžnosti. Razložil sem jim amerikanske izkušnje, a spočetka sem naletel ha plabost Tudi oblika zavoda in porodno zelo stroga disciplina, kakor tudi material, ki sem ga imel pred seboj, me je privedla do tega, da sem polagoma uvajal in pripravljal pot. V prvo sem pograbil navado, ki so jo imeli že delj časa v zavodu, da sg namreč gotova gospodinjska, dela prepuščali inla-rliču. Veliko je bilo nevolj ravno ob začetku mojega delovanja, ker smo bili izbrali dečka, ki ni b*1 kai priljtfbljen pri součen-cih. Tako sem upelial movost, da so smeli voliti takega vodjo le učenci od 4. razreda dalje. Nato ..sem Šel dalje. Volili so si še 4 pomočnike, ki so s prej imenovanim imeli biti nekak most «med učiteljem in (šolo, ki bi mi prednaSali vse želje in pritožbe se termi uprl in mu povedal, kar inu je šlo, na kar je zagrozil, da me ,v Ploven popelje k postajenačeluiku, ako ne plačam, kakor zahteva on, dvojne voznine, im da bom moral plačati še globo. Odgovorim mu: hvala! ampak ne vi, marveč j a z se pritožim. Ko pridemo v Plave, sem čakal, da pojdeva k postajenačeluiku, ali nemškemu junaku je zlezlo srce v hlače in ni hotel iti k postajenačel-niku niti, ko sem ga silil: pojdimo, pojdimo, da me naznanite in kaznujete. Ali mož je komaj čakal, da je vlak odšel dalje in on ž njim. Prosim ravnateljstvo, naj svoje ljudi bolje poduči, da ne bodo šikanirali ljudi brez potrebe! Prizadeti. Pogreb Frana Babica, dobrotnika Me sv. C. in. M. V nedeljo so pokopali v Kranju novega dobrotnika družbe sv. C. in M., Frana Babica, ki je umrl v Ljubljani v svoji hiši na Dolenjski cesti. Ob 1. popoldne je bil pogreli). Zbrala se je nešteta množica slovenskega občinstva; zastopana so bila razna društva: sokolska, izobraževalna, podružnice družbe sv. C. in M., obrtna, trgovska društva, (pevska, dijaška, učiteljska, Sokol, itd. Pogreba se je udeležilo vodstvo družbe sv. C. in M., župan ljubljanski, podžupan, poslanci. Sokolov je bilo 350 v kroju, to je Sokoli iz Ljubljane in okolice, deputacije iz Trsta, Litije, Logatca, Škofjeloke itd. Na čelu sprevoda sta jezdila dva sokolska jezdna odseka, njima je sledil oddelek 20 trobentačev, nato posamezna Sokolska društva. Vse polno vencev je bilo poklonjenih pokojniku in združena pevska društva so mu teapeln pred hišo žalbstinko. Potem se je razvil veličasten ogromen sprevod po mestu proti Šiški. Nešteta množica pri pogrebu, nešteto ljudi pa je trledalo pogreb ob .ulicah in cesten___V slovo je govori! vrlemu možu ljubljanski podžupan dr. Triller. učencev. Komite je na moje iprfgovarjanie kmalu knel redne seje, si 'je izvolil tajnika in vodil protokol; tudi je imel gotovo disciplinarno oblast napram protivnim tovarišem. Spočetka sem iz lastnega obiskoval niih seje, pozneje pa sem jih prepustil samim sebi in sem jih le posečal, ako ;so me^ povabili. Pozneje sem izvolil nadaljni komite 6 dečkov, ki so imeli razdeljevati darove, ki so prihajali od naklottfencev zavoda. Po preteku nadaljnih mesecev se je prepustilo posebnemu komiteju vodstvo iger, kakor tudi ired v bibliotek5 in v posameznih društvenih prostorih. Tako 'setti upal uvajati otrdke za bodoče politično delovanje v življeniu. Temu komiteju '.sem dal tudi pravico, da sme prositi v izjemnih slučajih v ilmenu cele šole :za ferialne dneve in druge olajšave. Sedaj po 2 letih lahko rečem, da je veliko bolj iniciative, ver-ko večje, vese-lejše in svobodne osebne delavnosti med , učenci kakor nekdaj, bistveno izboljšano čuvstvo časti, ibivstveno diferencirani •značaji in povišana imoralična atmosfera v celotnem zavoda. Tako poroča v enem lanskih zvezkov Dokumentov napredka M. Kaizer, Na to se je .pomikal, voz proti Gorenjski Strani.... ' ViKranfti je; bil zopet veličasten sprevod. Babic počiva >na pokopališču svojega rojstnega mesta. Povratek Sokola izŠiške v LJubljano je bilimpozanten. Okoli 10.000 ljudi Je korakalo ob Sokolskih vrstah in Sokol je ko-raikal v -mesto do 'Glavnega, trga, kjer je toil .zapovedan razstop. Pokojni-Babic, tih, skromen mož, je imel plemeaito srce, ki je umelo nalogo naše obrambne družbe; vrl narodnjak se je je' spomnil in jej je zapustil 1ep dar, za kateri mu je'hvaležen ves slovenski narod, zlasti se čuti dobroto takega daru ob meji, kjer tako potrebujemo podpor za narodno-obrambno delo, ki je vrši dražba sv. C. in M. Hvaležen spomin ohranimo Babiču in kot mi se bodo tudi še zanamci spominjali s postopanjem vrlega slovenskega trgovca Babica, / Jos. Žnidenšič iz Skrljevega je beračil po Gorici; ubogega človeka so zaprli radi tega na 3 dni zapora. Mu vsaj te tri dni ni "bilo treba beračiti! — Ribe sta lovila po Soči in sicer tam, kjer ima vodno pravico tovarna Podgorska, ta dva sta Iv. .Butislič in A. Nanut iz Št. Andrcža; za to sta oglobljena vsak za 2 K. —Razsajal in kričal je ponoči v Gorici nelci Lah Ivan Ve-nier; sedaj ima opraviti s policijo. 'Isto-tako ima policija zapisane 4 laške vroče-krvineže, ki so se bili na javni ulici. Že do-bagnina«, ki mu odpre kabino, nič več i" nič manj kot to, da morajo »bagnini« «n drugi uslužbenci v kopališču vsi znati nemško tako, »dass man sich mit ihnen vcrsttindigcn kann«. »Bagnini« so postre-žljivi, za svoj delokrog pa jim ni treba znati nemški. Kaj pa ima -ž njimi opraviti? Pravila kopališča m tako se Ima kopa- liščnik zadržati, je nabito tudi po inemSko; kabino mu odpre in da tudi če jo hoče rjuho, kaj pa potegi še hoče od njega, ubogega slabo plačanega »bagnina«? Ali se pomenita morda o potrebi revizije buka-reSkc mirovne pogodbe? Prav hvaležen sem bil nekemu mladumu furlanskemu duhovniku, ki je povedal oholemu Nemcu, kar je zaslužil. Po raznih drugih nenemških kopališčih je mnogo manj v rabi -nemščina od strani .kopališčnih up-JjBVpr^tautačiti^je-rabi up«ma. izdatno; no,' sedaj bo zahteval Nemec '.menda 'še t nemško Šolo v Oradežu! Čehov je v Oradežu najbrže več pego Nemcev. Kako bi skočil' isti Nemec pokonci, ako bi se slično od »bagninov« »nanje Češkega jezika! In ako bi zahtevali obratno Italijani v kakem nemškem kopališču od uslužbencev znanje italijanščine, to bi rjuli Nemci o italijanski predrznosti. Oni pa hočejo imeti povsodi vse po svoje. Rajši naj bi manj sekirali »bagnine« in jim dali malo več napitnine! »Slavka, fiande austreeken«! Čudno se sliši to! Smo že zopet pri starem grehu Slovencev iz izvestne dežele, da govorijo s svojimi otroki nemško i n slovensko. Po nemščini je končno ;le sledil slovenski spomin: »Tisf pa ne!« Neprijetno se čuje nemškutaraije zlasti med tujci. Čeh govori s svojimi otroki češko, Nemec nemško, Oger ogrsko, Italijan italijansko, sredi teh pa čuješ slovenskega gospoda, ko s svojimi hčerkama govori v prvi vrsti nemško in v drugi slovensko. Ni čuda, da nas tako malo cenijo! Všeč pa mi ni bila tudi slovenska dama s slovenskim trobojnim znakom na levi strani kraj srca. Dame drugih narodnosti ne nosijo barv svojega rodu po prsih, ampak s ponosom odkrito, pogumno, samozavestno govorijo povsodi svoj jezik in če si bil malo časa med njimi, si dobro zapomniš: la je Čehinja, ta Nemka, ta Ogrka itd. Kranjske Slovenke pa so tuintam le pre-rade plašljive in preveč še tičijo v nem-škutarstvu. No pa naj bo oni naš znak znak na bolje! Kako sodi priprosto ljudstvo o kopa-liščniikib. Poslušal sem Slovenca in Slovenko na mostu v kopališče. Ona je trdila, da je strašno neumno, hoditi sem se kopat in ležati tam. Mož je ponižno prikimal. »Le poglej, kako je vse neumno!« — Fur-ianka pa je vpila, ko je gledala v pesku ležeče ljudi — »o* po vera gente!« Mislila je, da so sami hudo bolni ljudje tam ob morju. Morje pa se počasi vspenja proti bregu in se pomika nazaj, vabeč človeka v svOje naročje. Bolnemu da pomoč in ga ozdravi, zdravemu pa okrepi telo in dušo, da more vršiti dolžnosti svojega poklica. Čudotvorna moč je v morju in na pesku, ki ga izločuje na breg, in kot tretji činitelj nastopi solnce vsi trije skupaj pa vršijo veliko delo v prid človeštvu. Na tisoče jih je našlo zdravje ob morju, na tisoče otrok se je tu obvarovalo prezgodnje smrti, na tisoče ljudi je dobilo tu novo moč v s\noje telo in se s hvaležnostjo spominja gradežkega brega___Na parniku je pozvonil za odhod — pomika se parnik, z Bogom, pozdravljen bodi čudotvorni Oradež! — Iz aidouskeaa okraia. Velike Zabije. — V nedeljo 31. t. m. priredijo napredni fantje iz Velikih Žabeljl veselico s plesom. Na vsporedu je petje, igra, šaljivi prizori in kupleti. Opozarjamo slavno občinstvo, da pride v nedeljo 31. t. m. v Velike Zabije. Začetek ob 3. pop. Iz goriške okolice. Na 5 razredttici v Solkanu prične novo šolsko leto v pondeljek 1. septembra. Vpisovanje novincev in tistih, ki so se med počitnicami preselili v Solkan, bode 1. septembra v šolski pisarni od 9. do 12. ure predp. Vodstvo lj. šole v Solkana 26. avgusta 1913. Voditelj: J. Bajt. Iz Vrtojbe. — V nedeljo 17. t. m. je priredilo naše kolesarsko društvo svojo društveno dirko na progi Vrtojba-iBilje Bukovica-Volčjadraga-Vogrsiko - Ozeljan Ajševica-il nad vse veličasten. Udeležili so se najraz- ličnejši dostojanstveniki,, zastopnika., ce/ sarja in prestolonaslednika, admiral Haus itd.; udeležil se je pogreba tudi oddelek neke nemške ladje, ki se nahaja v Pul'jui. Tifus v Trstu, — Trgovec Ivan Duca, ki je prispel v Trst s parnikom »Oautsoh« iz fipira, je dbolel na tifusu! Prepeljali so ga v Magdalensko bolnišnico, Aeroplan zgorel. — Poročnik Mandi se je v nedeljo dop. iz Dunajskega Novega mesta dvignil v zrak s svojim aerpplanom v družbi nadporočnika Wagnerja. Ustavila sta se v Gradcu in v 'Ljubljani. Včeraj je imel Mandl prileteti v Gorico, ali ko se je pripravljal na polet, se je aeroplan unel in zgorel. Morskega psa so uijeli mornarji .blizu Reke. Dolg je 4 in pol metra.'Na ogled je občinstvu v mestni ribarnici. Umor pri sv. Jakobu v Trstu. — Strašen zločin je bil izvršen v noči v soboto v Trstu pri Sv. Jakobu. Delavec državne železnice Peter Razen iz Ospa dema je usmrtil neko dekletce, meneč, da. ubije svojo ženo, katero je dolžil nezvestobe. Poročil se je pred 6 leti, on je imel takrat 33 let, žena Zoe roj. Antonini 16, Tri otroke imata; nastarejši ima 5 let. Razen je bil pošten, delaven človek, njegova 'žena pa ga. je v zadnjih letih goljufala z različnimi ljubimci, med katerimi je bil tudi neki kapitan. Zaradi ženine nezvestobe je prišlo večkrat do prepira in šla sta tudi zato večkrat narazen. V zadnjem črsu sta bila mlajša otroka na reji v ul. Indusfcria št. 4. pri neki Mariji Btejakovi, ki je hnela 14 letno hčerko Emilijo, ddbro pridno dekletce. Pred nekoliko časa ste. se Ra'ž-nova zopet spravila in sta zopet Živela skupno ter stanovala v ulici della Guardia. Umljivo pa je, da je bil mož z czirom na •prejšnje ženine lahkoumnosti vedno ljubosumen. Vedel je, da ga je žena goljufala in da ga iše goljufa in to tembolj, ker ije trikrat prinesla domov,neko nalezljivo bolezen. Prišla je v Trst neka sorodnica Raž-nove soproge, Ana /Maraspinova, iz Pirana, da bi vzela s seboj dva Ražnova otroka. Raznova, žena in Maraspinova pa sta prišli v soboto zvečer k Bizjakov! ni sta jo naprosili, da bi šla njena Emilija spat k Ražnovim, ker je bila Ražnova žena v sltfžJbi kot strežajka v bolnišnici in je morala v službo, a Maraspinova ni hotela sa: ma ostati v stanovanju. Bizjakova je dovolila in Emilija je šla k Ražnovim. Ražnova žena pa v resnici ni šla v bolnico, temveč.iz nekim svojim ljubimcem, 'kar je Razen pač slutil. Zato se je preoblekel in (Dalje na četrti strani.) wmmmmmmmmamsaammmmmmn ZAHVALA. Povodom prerane smrti nepozabnega brata oziroma svaka in strica gospoda JANEZA MAKUC c. kr. prof. v pok. izražamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so na dan pogreba izkazali svojo ljubezen do nepozabnega pokojnika. Zlasti se zahvaljujemo prečast. g. msg. J. Ev. Kolavčiču, ki je vodi z domačo duhovščino pogreb in pogrebne obrede s peto sv. maso, starešinstvu in čitalnici za darovana venca, čitalniškemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke na domu in ob grobu ter cerkvenim pevcem, ki so z izredno lepim petjem olajšali ostalim trenutek ločitve. V SOLKANU, dne 24. avgusta 1913. Družina Makuc. PALMA LTOSim le^PALMA podpetmkijfr - --.-§& " . _ Isti je^najbolj*trpežen|med vsemi, šel.za njo ter Jo je v lcsnici videl, ko je prihajala z nekim moškim iz kavarno To-maso ona. Iju*bica nekega kapitana paro-plovnc družbe Tripkcvičeve. Zavrela je RaŽnu kri kj je skleni! se maSCc/ati. Pripravil si je dorclc poleno in pa precejšnjo ¦miiožiro karbolnc kisline, da bi jo vrgel ?r\\} v tf-v*?. h }¦:: tako o^rrdil n vse njeno 7'vi'en'o. MislM je, da se je žena medtem vr vrnila dr-iriDv, zato ic stcp>i v sobo in .....rlcial ro posteljah. Na eni postelji ic ""nla /Vh-aspi-r^va. -na :hr,rf\ p-i je mislil, ¦'' ;i j c- n i c 7. o " a 7. r n a. 'Razen, je v svoji besneli najprej mahnil po njej s polenom in s;cer po prlnvi in ftctem sprožil nanjo ?c pet s^elov vz revolverja, vse namerje-nc v lice. Ženska je obležala mrtva v po-stelh", ne da >bi se -bila zavedla. Razen je bil nrčpričfin, da je ustrelil svojo nezvesto 7>n-\ ali mrtva je bila namesto njegove vip.pirnr«sko soproge nedolžna Emilija P i 7 5 n v o v a. Razen se je javil sam na policiji in je t;>Vo iokal in obžaloval, kar le nehote storil, -lit v> ni>i:ir< srlzc vsakocra. Vdor crn ,ie videl -— Žena Ražnova je izginila iz Trsta, ZAHVALA. O priliki urehritke smrti naše nad vse ljubljene soproge in mamico fi hie ledvešček roj. Samotorčan nam je došlo toliko dokassov iskrenega sočutja, da se .čutimo dolžne istreči tem notoin svojo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nam stali ob strani v teli težkih in žalostnih dneh, nas tolažili in u;tm bili kakorkoEi v pomoč. Zahvaljujemo m« vstia čast i t im {{ospem in ffospotloiu za iiiuofjobrojno udeležbo na zadnji poti. 1'osebuo zalivalo izrekamo si. IVarodni Čitalnici »Balkan" za uiitljivo petje in za prekrasen venec, vsem blagim daro vatel jeni vencev, preč. sestram Kdečeffa križa za vso skrb ob času dolgotrajne bolezni ter preč. duhovščini. Vsi ti dokazi odkritega sočutja so nam bili v tolažbo in prosimo Vseinouočiicua, da bi povrnil vsem stotero. V GORICI, dne 20. avffiista 1013. Dr. Peter Medvešfek in otroci. Kem&ta tvoraica Traiskirchen pri Bnnaju IjfEBLEIIV & O.o Cementna malta, beton, aptfnna malta napravi neprodorno za vodo samo STBAR5T (obl. zavarovano). Najidcalnejšc sredstvo za osušenje vseh vrst in ?.a zadržanje talne vlažnosti; riepremočljiue fasade z aonen^ malfo. Maita zmešana s Stenritom ima 0-300% vezjo trdnost kakor druge primesi, (Uradno preizkušeno!. Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Konta. — Ljubljana. Glavna zaloga Palma podpetnikov Gorica, Raste)] 3. ¦gf/ Zaloga usnja. Napredek uecfe!| NajonorfriCiiojse in gotovo se zdravi s i f i I is s svetovnim sredstvom ¦•fFTOM-nr- Stotino zdravniških not rdi! p.lrjnio. da «o nrotrnlnn 7.o->Pujn. prostntitis. uro tritis in mrli. katarji ko-ronito ozdravijo s fconfefi Gasik* K^pfoti C;»sile nrojajo nriniranjo. nr da hi hilo treba rabiti zolo novnrnih rovk |siliiiLrot popolnoma odpravljajo in nhlažnjepi pofonjo in poi'o«to nriniranjo: edini ko-onifo ozdravijo ttrcfrrtlna zožrti/tr fprostntilis. uieTitis. ci^titis. mchnrno katarje, kamon, nesposobnost za ?.<>.-držnvnnje urina, sluzaste tokove itd. - Škatlja konfotijev fasile K 4- Iornbin Casilc. najboljšo protistfilit.iFnn in pnZivljajofe kriristilno sredstvo, ki se uporablja z nspehom proti sifilidi. anemiji, impotenoi, kostoholi, ishins. 7nctjit žloz. poltnim madežem, izjrnbi semonn. polnoijam. spormntoroi. sterili-toti. nourastoniji. enortrifon nizkrojevaloc uri-novo kiseliiio itd. - Steklenica .Fornbina Časi lo K 3-50. Vhrtzpnec Casilc zdravi beli tok. akutne in kronično katarje, vajrinitis. uretretis. endo-metritis. vnetje in iznad maternico itd. — Steklenica vbrizpanca CasMe K 3'50 Kdor želi vvfjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casilc Trst. ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani mcdioiualni izdelki CA SILI? se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. - V (lonci v lekarnah Cristofolotti it« Tromba. ti-I ^'"# -.-™- ODLIKOVANO MIZARSTVO : z električnim mehčiničnim obnilom : ANT. CERNIGOJ Gcr;cH, Tžaška cesta št. 18. ii&tlvAulvi vsa stavbena delti, okna, vrata, podove. - - - -Zalo«;a pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, I»Ia-isiiie in šiistc. ----- .... 2La!o«|a: Strnjiarskih in rez-barskih izdelkov. -----. k---------------------------------------------------------------"' Si m\ m 0,Goriška ljudska posojilnica'* vftfflftitsi KAdru^n k omejenim Jamstvoni. (V fa«tinl hiti, AospoBk«) ullcn Št. 7, I. f «4str.) — T«l«fon it. 78* Rafinn ftoltoe hranilnice Itev. 837.315. Nn obfnem zboru dne 27. aprila 1913. «e je določilo: Hr«nllsti9 vloge* se obrestujejo po 5° o Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren mi davek plačuje posojilnica tarna. I*"*'"*«*'*^ vif»(rttflp r.-»-»,i»«»|fvr5tsio O^ vnnV.t\f%fyt, Vlafiateljem so na razpolaoo hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podražeoja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5 Vi oz. 6% obresti od posojil. Stavni <49t«»Lf se obrestujejo koncem leta 1.912. s 6%. Stani« 31. dec. 1912 : Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloger 1,02215605. — Posojila: 898.203 — Reservni zaklad: 125.23536 - Ustno premoženje: 383-926 76. 60____________________________________________________ Kupujte wmo iivkoi«*« „3crice" ii^faifciia", ki so najboli.ii 'r.iticoski »i^tem iu najtrpožnejše vrste hodi i za nnvadno ral><> aH za dirke. Šivalni *tnf!i Orlflllial VlCtOrla s.» toiprak-ticnej^i zn vsako biSo. Isti »luztjo za vsako-vr^'r?•' bivanje i?i Stikanip (vezenje). Stro; tev*-n^nK> «'n jp jnko trpe?,*'/!. f:usk\ *• tamr»krese. ^Uimoreznice isi vse v U> ttnh pradajn^e frpdmele se 6ch\ \>o i" varniV?r'i ni pri tvrdki KeršeYani & Ouk . na Stsioem trau št. 9. GORICA. ^s^^^sji^raffiffffl „Mal položi dar domu na altar!" m ."?':!vnem« ohčiiistvu-ulju.luo naz»iaujam, tla sum zapri ped užiiico v Gosposki ulici 'zun|,)v!j«M!t> oiiii-kc za gesjiouV in ofruk" ftrudiiprii ^•il«i «'