133
Pravljica o šivilji in škarjicah
    Ijllivela je v starih  čaaih na nekem gradu mlada, ne-
   Sjg dolžna in zelo   prijazna deklica Bogdanka.   Bila je
    Šivilja in služila  grajski gospej.   Necega   dne je ravno
šivala "v  svoji  tihi  sobici,   ki .je  imela jedno  majhno
okence na vrt.   Sama je bila,   zato jo je začel dolgčas
napadati, dasi je imela dela čez glavo. No, ko je tako
vbadala in vlekla, merila in rezala, prislo ji je v glavo
polno čudnih mislij in želja.  »Kaj, ko bi jaz imela take
škarjice, da bi se jim samo reklo:
Škarjice, hrustalke, Po rmeni mizi bžžite, Jdpico mi vrežite!
pa da bi me slušale; če bi jim pa dejala:
Škarjice, hrustalke,
Zdaj se pa ustavite,
Zdaj pa v kot se spravile!
pa da bi se takoj ustavile, to bi bilo lepo!« dejala je 8ama pri sebi, pa vendar tako, da jo je lahko slisal tudi kdo drugi. Kakor je to izgovorila, priletelaje na vejico pred okencetn drobna ptica in zapela:
B0j Bogdanka, Kar si prosila, To si dobila!"
Ko je deklica to slišala, se je tako ustrašila, da se je zbodla v prstek. Med tem pa, ko si ga je obvezavala s platencem in belo nitjo, odletela je Čudna ptičica. To je bilo Bogdanki žal, ko je ni vefi zagledala! Kako rada bi še jedenkrat čula tiste besede od drobne ptice. Toda ptičice ni bilo od nikoder več. »čakaj«, mislila si je deklica. »hočem pa vendar - le poskusiti, kar je dejala ptiČica!« In hitro je zaščebetala:
.Šbarjice, liruetaifce, Po rmeoi mizi bežite, Jopico mi vrežite!"
In glej ga spačka! Škarjice - hrustalke so se vzdignile in jele rezati belo platno na mizi. Obračale so se hitro kakor kača in rezale tako natančno, da se deklica ni mogla  prečuditi.   In  kakor je bilo urezano vse platno
134
na mizi, skočile so doli na škrinjo, da bi tudi tam pri-Čele svoje delo. Toda deklica jim je brzo zaklicala:
^Škarjice, hrustalke, Ždaj se pa uslavite, Zdaj pa v k6t se spcavite '.*
In precej so bile pri miru in so ležale lepo v kotu in niti ganile se niso.
To pa to! si je mislila Bogdanka vsa srečna in ve-Bela. Kaj bi ne bila! Zdaj ji ni bilo treba polovico to-Jiko delati, kot poprej. Ona je samo šivala, rezale so pa škarjice same. Tudi grajska gospa je bila odslej dosti bolj zadovoljna ž njo in kar načuditi se ni mogla, kako more Bogdanka obleko tako lopo natančuo in vendar tako hitro narediti. Pride torej necega dne k nji in reče: »Kako je to, moja ljuba Bogdanka, da zdaj vse tako natančno urežeš in tako hitro Bešivaš, saj prej si potrebovala vedno več časa.«
»»Seveda sem ga««, odyovorila ji je deklica ne-dolžno, »i>saj prej pa tucli nisem imela tacih škarjic.K«
»Kakšnih škarjic?« vpraša jo sedaj gospa rado-vedno. In Bogdanka ji vse povd po pravici, kako je pro-sila za take škarjice, ki bi same rezale in kako jih je potem dobila. Nato hoče gospa videti te škarjice, kako režejo. Ko jih je pa jedenkrat videla, hoCe jili dobiti na vsak način od dekliee. In ko jih ne more ni s huda ni z lepa izproaiti in Bodganka tudi nobenega denarja noče sprejeti zanje, tedaj jo gospa spodž od grada, žkarjice pa ji vzame.
Vsa žalostna in potrta je &Ia deklica z grada in objokovala svojo nesrečo. Pot jo je peljala skozi teman gozd Ko tako hodi in hodi med visokim drevjem. kar zasliši likrati nad sehoj znano petje- Ozre se na kvišku, in koga zagleda? Na drobni vejici nad deklico zibala se je tista ptičica, ki se ji je bila nekdaj na oknu pri-kazala, otresala je z glavico in potem bitro zapela:
„0] Bogdanka! Kar si izgubila. BoS nazaj dobilal"
In kakor je to zapela, pa je že ni bilo ved na drevesu. Deva pa je šla nekoliko potolažena dalje po gozdu.
135
Med tem pa je šla grajska gospa vsa vesela y svojo sobo, kjer je imela nakopičenih vse polno lepiH oblek, pa tudi robe zanje. Hitro vzame Škafjice iz žepa in jih postavi na mizo ter vsklikne :
^Škarjice, hrustallte, Po rmeni mizi beZite, Jopico mi zrežite!"
Škarjice pa so takoj ubogale in začele rezati jopice. Ker je namreč gospa rekla »zrežite« namesto »urežite«, trgale so skarjice vso robo in obleko na drobne kosce. To se je gospa prestrašila! Httro je začela misliti, kaj naj reče, da jih bo zopet ustavila, toda zastonj. Ni in ni si mogla teg-a domisliti. Škarjice so pa le škrtale in rezale. »Joj, joj«. javkala je, »kaj bo z mojo obleko!« In hitela je k škarjicam in jim poskušala iztrgati obleko, toda škarjice so nikakor niso dale odtrgati m so le dalje škrtale in rezale. Gospa je kar beanela in jih lovila po mizi, toda škarjice so se malo brigale za njen strah in njeno jezo. »škrt, Škrt«, so delale in zrezale skoraj vso obleko, kar je je bilo v sobi. Ko pa več obleke ni bilo, spravile so se kar na dragoceni plašč, v katerega je bila ogrnjena gospa in jelc sedaj rezati še tega. Zdaj, zdaj je bila sele gospa v strahu, kaj da bo. Kakor brez-umna je letala po gradu in otresala hudobne škarjice, toda te se še zmenile niso za otresanje in so kar naprej in naprej rezale. da so luteli drobni koščki od drago-cenega plašča. Tu se spomni gospa v največji sili, da ve deklica za tiste besede, s katt;rimi se dajo ustavili samo te škarjice.
Hitro, hitro se tedaj spuati za njo v gozd, da bi jo čim prej mogoče došla in se rešila nesrečnih škarjio. Ko je tako Ietela vefi nego pol ure, zatrleda sled-njiČ ubogo deklioo. tibo in žalostno korakajočo po slabem gozdnem potu. »Resi me, reši me, deklica, teh svojih škarjic, da mi ne porežejo fte te obleke, ki jo imam na sebi, bogato te bodem poplačala!« jela je vpiti za njo. Deklica se skoraj ni mogla vzdržati smcha, ko je videla svojo nekdanjo gospo vso obupano in razca-pano, vendar pa je hitro vskliknila:
_Škarjice, hrustalke,
Zdaj se br2 ustavite,
In v moj žep se spravile!"                          fp,
136
In res! Škarjiee 80 se takoj ustavile, in v naslednjem trenotku jih je že imela presrečna deklica v svojem žepu.
Gospa je bila v hudi zadregi in se ni vedela kam dejati od sramote. Vendar pa so je hotela hvaležno po-kazati in je ponujala deklici mošnjo cekinov in jo va-bila, naj se zopet vrne. Toda deklica ni hotela niti de-narja vsprejeti niti se ni hotela več vrniti k lakomni goapej, ampak se je napotila lepo na svoj dom, kjer si je s šivanko in čudotvornimi škarjicami toliko zaslužila, da je bila kmalu najbolj premožna deklica v vsi okolici. Pa ostala je vedno ponižna in bogoljubna ter je storila Ijudem veliko dobrega, saj je imela a čem.     Siluška