572
Slovenski glasnik.
in IV. g i m. razred" dospelo je do 5. pole. — Na dalje je prišla na svetlo: Fizika za nižje gimnazije, realke, učiteljišča. Spisal in založd J. Čebul ar, c. kr. višje realke profesor v Gorici 1882, 8, 90 str. Natisnila hilarijanska tiskarna. Cena 80 kr. A knjiga ni cela, ampak obseza samo učivo, kolikor ga treba za poučevanje v bodočem šolskem letu; drugo polovico obeta g. pisatelj izdati vsaj do 15. febr. 1883. 1. Obširnejše, knjigo hvaleče poročilo o Čebularjevi ,,Fiziki" priobčuje prof. A. Šantel v goriški „Soči" št. 3.3. t, 1.
V obrambo. Odgovor .,Slovencu". Zložil S. Gregorčič. Cena 20 kr. V Ljubljani 1882, 8, 18 str. Natisnila .,Narodna Tiskarna". Založil Ig. Gruntar. To je krasno opravljen ponatis znane in duhovite Gregorčičeve, obrambe iz ,,Ljubljanskega Zvona". Nasprotniki Gregorčičevi naj te knjižice ne prczro. morebiti se vender še spokore.
Gregorčičevim kritikom odgovor in pouk. Cena 30 kr. V Ljubljani 1882, 8,' 27 str. Tiskala „Narodna Tiskarna". Založil Janko Pajk. — Ta knjižica ostro odgovarja vsem tistim, ki so Gregorčičeve poezije bodi-si s cerkvenega, bodi-si z estetičnega stališča grajali. Priporočamo jo vsem, ki se resno brigajo za našega pesništva razvoj.
G. A. Forster je uglasbil Gregorčičevi pesni ..Njega ni" in ,,Sirota". a g. Luclovik Hudovernik v Mariboru pesen ,,Naša zvezda".
Slovenski umetniki. G. Fr. Grbič, znani skladatelj in operni pevec slovenski, ki je zadnje leto pel v Ivovski operi, imenovan je za profesorja na poljskem konervatoriji v Lvovu. — G. operni pevec Josip Nolli pel je letošnje poletje z veliko pohvalo v Pragi, a bodočo zimo bode pel pri operi v Forliji in v Rimu. — Slavnoznani slikar naš, g. I. Wolf okrasil je kapelo sv. Frančiška in pročelje frančiškanske cerkve v Ljubljani z novimi prekrasnimi freskami. — Drugi slikar slovenski, g. Sch legi, ki po zimi biva navadno na Italijanskem, osobito v Firenci, olepšal je budanjsko cerkev poleg Vipave z novimi freskami, katere močno hvalijo.
Dva, narodna praznika praznoval je minuli mesec slovenski narod ter z njima pokazal, kako ve ceniti in čestiti spomin zaslužnih pisateljev svojih. Dne 13. avgusta odkrila sta se slovesno pokojnemu M. Tonej cu-Samostalu v prijaznih Gorjah nad Bledom dva spomenika': grobni kamen in spominska plošča na njegovem rojstvenem domu.
Grobni spomenik je ukusno naredil iz domačega marmorja radovljiški kamenar g. Vurnik; na vrhu je okrašen z zlatimi arabeskami in pisateljskimi emblemi (zvitek papirja in pero), vzidan je v cerkveni zid in ima ta napis:
Tu počiva
Matej Tonejec Samostaf,
profesor in meščanski učitelj,
rojen 9. septembra 1846, umrl 15, maju 1882. Blag mu spomin!
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan !