Štev. 76. VVmmAm« mm lil M ■ B Trstu« ¥ ctincRf 1f. novembra 1914. Letnik I. Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. UredniKvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega it 30, L nadatr. — V« dopisi naj se poSiljajo uredništvi lista. Nefrankirana pianu M nt sprcjcir.ijo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj fa odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcfj lista .Edinosti'. — TLk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsUkega 5t 2a Telefon uredniitva in uprave itev. 11-97. Naročnin« znaia: Za celo leto.......K 24 — za pol leta.................12-— za tri ....................... fr— Za nedeljsko Izdajo za edo leto........ 5-20 za pol leta.............. . a 2"6i VEČERNA Posamezne Številke s« prodajajo p® 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se raftinajo na milimetre v Slrokostl ene kolosa Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po lOvla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« _ vodov...............mm po 20 vrta Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadatjna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnt oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno to upravi .Edinosti". — Plača In toSI se v Trstu. Uprava fn Inseratnt oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AsOkega It 20. — Poitnohranilnlčnl račun SL 841.651 Veliko bltba na pollsbem bojišču. - Pomorsko bilko u Črnem morju. Položaj m ruskem In srbskem boJlHu. DUNAJ. 10. (CemzJ Med Lodzom in K rakovim se od včeraj sem bije bo]: vrti se velika bitka. Ruska armada je, kakor zna-no, sledila umikajočim se avstro-ogrskhn in nemškim bojnim močem vse do pruske meje, oziroma do Warthe bi v Krakovsko območje. Nemci so nepričakovano napadli rusko severno krilo pri Wodawkn ta Kvtnem ter ga potolkli. Ta operacija je bila zavarovana po nemških močeh, ki so severno od Visle porazile Ruse pri Llv-ne:n. Južno krilo sedanje bojne fronte se uspešno naslanja na Krakov, kakor se da izpoznati iz drugih javljenih operacij v območju trdnjave. Bitka se torej vrši ob ugodnih porojih za zaveznika. V Galiciji so poizkušali Rusi vplivati s prodiranjem proti karpatskim prehodom, in tako povzročiti, da bi naše armadno o porinilo tjakaj naše moči. Eno obiranj, ki so ga izvršili v okolici * ega, vzhodno od Novega Sandeca, zavrnjeno. rb*kem bojišču se nadaljujejo ope->roti Srbom, ki se upirajo na vzhod-^>rednih višinah Kolubarske nižine, t\ a. da je del naših čet že prekorači baro, se more sklepati, da more-Iciikovati skorajšnjega uspešnega za-a teh boiev. — (»Tagespost«>. VOi tet Gn 17 dej? S srbska ucjišća. ZDVZ2?J2 V0ijev?31 \ PEST A, 18. (Cenz.) da vlada ne ve, kako naj bi postopala proti nekaterim nemškim državljanom. Na Ruskem je notorično, da vladajo v vzhod-nomorskih provincijali nemški inteligent-neji gornji sloji. Veliko Nemcev so ob izbruhu vojne poslali na Švedsko, kar sedaj obžalujejo, ker bi bilo bolje, da so jih pridržali kot tale za ruske bolnike v nemških kopališčih in pa za dva (?) milijona ruskih poljedelcev. fttac Voleiki tfiluL AMSTERDAM, 18. (Kor.) „Nieuws van den Dag" ja lja iz Londona: Uradno poročajo, da je princ Waleški imenovan adju-tantom generala Frencha. Angleška poslanska zbornica. LONDON 17. (K.. Liberalec Jonas je opozoril zbornico na neke napade vodje delavcev Hardie na kralja in angleški narod, fc^kor tudi na nar'*de-Zdveznike LONDON 18. K.) Državni tajnik za notranje stvari Mac Kauna izjavlja, da je na Angleškem interniranih 14.500 pod nkov so\ražnh držav, ne vštevši vojne ujetnike in osebe, ki so b le pri|ete na lad *h. Ako ^e ta številka primerja s številom polici'sko registriranih Nem ev, Avstri.eev in Ogiov, je razvidno, da jih je še 29.000 na svobodi. Vnronjt povrnHve francoske vlade v Pariz. BAZEL 18 (K.) Pod naslovom Preseli te v v Paii pišejo „Bas«*ler Nachrichten : Glasom vesti iz Bordc*uxa, prešel tev vlade . in « j nih uprav v P riz še ni gotova. Po-•Pester sebni poročevalec iista „Figaro" v Bor-a z dovoljenjem vojnega ti-;deauxu meni, da se je to vprašanje pač Padec Valjevega je po razpravljalo na vlad«, a i do iioloč n. ga sklepa ni-o mogli priti že zato, ker je to odvisno edin od Joffrea. Kaže, da se je izvršil v več kolonah, po j vprašanje spr žilo le v ni e , da se javno nju odločilna zmaga v prvine. Obkoljevalni naskok vspričo silnega nastopa podpfsovalcev iz vseh slofev prebivalstva in iz vseh socijalnih kategorij. Povsod je razvita sveta vnema. Oddolžiti se hočejo hvaležno onim na bojišču s tem, da se po moči sodeluje za izpopolnje financijelne opreme, ki naj pripomore v to, da se nam zagotovi končna zmaga. Na hvalevreden način si prizadevajo na odgovornih mestih, da delujejo neutrudno, podžigajoč. Ust opozarja potem na razglas dunajske trgovske in obrtne zbornice, Id pravi, da smo v tem momentu za nabavo denarja na vezani le na svoje moči ter konstatira, da je te m >či bogato na razpolago. Nase bla-gosta je je narastlo v dolgih letih miru in pol edclstvo, trgovina in obrti so se mogli uiogoćno razvijati. Sedaj ne smemo staviti svoje luči pod mernik, ampak moramo hoteli da bo jasno sveti!a tja ven, nam samim v izpodbudo, so v raž n. ko m v strah. „Fremdenblatt" zaključuje: Dosedanji sijajni uspeh vojnega pošlji a kaže, da se more naša drž va zanašati na požrtvovalnost slojih drživljanov, da se vsi posebni interesi zapostavljajo veliki skupni stvari ter da vsakdo dobrovoljno poklanja domovini svoje prihranke, klanjajoč se pred imperativom, ki ga predoča še ne doživljenje dogodek svetovnega p« žara in še posebej he r ična naloga, ki jo ima pri tem izvrš:i4 monarhija« Poostrene odretfte proli prilikom insiešHB države. DUNAJ »8. (K) „Kor. Wiihelm« javlja: Z ozirom na žalostni položaj, v >aerem se sosebno na Angleškem baje nahajajo pri-pad iki naše države, so se v zadnji čas ukrenile odredbe ter se poostrile specijeln > proti Angležem s tem, da se je razitn od-t dbe za nadaljnja interniranja, izdal« tu i odredHa da piipadn angkške drž - ve brez Mi nimamo nikakih sporov z mohamedan-skimi podaniki sultana, a nič ni dalje od nas, nego da bi vodili križarsko vojno proti njihovi veri. Turško cesarstvo je storilo samomor in izkopalo si je grob z lastnimi rokami.....Zapričeti boj bo še dolgo trajal, ali nič ne more — tako je zaključil Asquith — oslabiti naših nad, ali omajati našo sposobnost za delo. cetan od Gračanice do Lba. I i -:s a: kok se ie izvršil od zabada, od -- k e >n Gračanice, doći m so Srbi svo-rambo usmerili v glavnem proti se-\ ■ r,; r i so bili po dvadnevnem strah ovi-t : 'iijerijskein ognju prisiljeni, da so se v .c v li in sicer baje preko Mičnice v i orrij Milanovac proti Kragujevcu in U-; c ,n-Požegi. Srbske zadnje čete krijejo f jzicije. osobito pri Gubovor planini, vendar pa se najbrž v kratkem prično o-peracije v smeri proti Milanovcu. Naše a'-ccije se bodo vršile v istem hitrem tempu. kakor so se doslej, kajti to omogočuje naša sijajna nadobava. Minister mornarice Churchill je govoril o nalogah mornarice. Ona skuša zavarovati poti na morju ;i!i uro, zlate naočnike in zadnjo goto-* ino. Ruska vlada ne ve, kako naj bi postopala proti nekaterim nemškim državljanom. KOPENHAGEN, 18. (Kor.) Ust »National Tidende« poroča iz Londona: List >Zentrai Nieuws« poroča iz Petrograda, lJ! 3 U0jii3» Pomorska bitka v Črnem morju. CARIGRAD 18. ob 8. zvečer. (Kor.) Glavn stan poroča: Naše brodovje, ki je odptalo, da najde rusko brodovje v Črnem morju, je naletelo v višini Sevasto-pola na rusko brodovje, sestoječe iz dveh oklopnic In petih krlžark, ter ga je zapletlo v boj. Sovražno brodovje se je umeknilo v smeri proti Sevastopolu, preganjano po naših bojnih ladjah. Uspeh boja se objavi pozneje. CARIGRAD 18., op >ln či. (Kor.) Agence Ottomane priobčuje bledeče sporočilo glavnega stana: Cesarsko otomansko brodovje je rusko brodovje, katero se je drznilo obstreljevati Trapezunt, ustavilo pred Sevastopolom. V boja, ki se je razvil, je dobila ruska oklopnica resne poškodbe. Ostalo rusko brodovje je pod zaščito goste megle pobegnilo v smeri proti Sevastopolu. Naše brodovje ga poganja. BDI n soben. CARIGRAD, 8. (K) Iz glavnega stana poročajo: Na v-eh b j š ih se boji uspešno nadaljujejo. Naše«ete, ki oper rajo na t giptski i.u i, so zasedle kraj Kalat-al-Mahl. 120 kilometrov < nostran mvje, ter so razobesile turško zastavo. Čete, ki so preko Lazistana st pile na rusk • ozt-m je. so porazile Rusa z božio pomočjo ter so po hudih bo^h povzr« č le sovražniku ve ike izgube. Sto uet i'ov in dva gorska topa sta pa ila v nj'h r* ke. CARbiRAD, 18. (K.) !z glavnega stana javljaju: V bojih pri Koprti sploh ne sn ejo obiskovati. Te p ostritve ostanejo v \elj vi tako dolgo, d j^ler ne bo dana go-t vost, da se b3 tudi v Angliji drugače p-.stopalo z našimi državljani. Z interniranimi inozemci se pri nas povsod dobro postupa, k«.r nas tu ni volja, da bi posnemali barbarske običaje. in najtoplejo hvaležnost. Mi sm » se skozi tri mesece borili ramo ob rami z našimi francoskimi tovariši in od dneva do dneva narašča občudovale, ki je naše čete občutijo s slavo ovenčano francosko vojsko in za generala Joffrea, ki ni samo velik vojskovodja, ampak tudi velik človek. Vilno msojTo. DUNAJ 18. (K.. Družba Assicuradone Generali v Trstu je podpisala 7 milijonov kron na av«t ijsko in 4 milijone na ogrsko vojno posoj lo. P i prvi avstrijski hranilnici je bilo danes podpisanih 3,6»i0.«00 kron. Cesarska akademija znanosti je danes v izredri s- i pooblasti a predsedstvo, da podpiše 250 000 kron. DUNAJ »9. (K) Gov reč o dosedanjem sijajnem vs^thu | odpisovanja vojnega posojil« pravi „Frem-enblatt" : Čim dalje napreduje podpisovanje, tem viharneje je povpraševanje. Govorilo se bo o elementarnem izrazu trga patrijotičnega čutstva Km delniil a dražbo. DUNAJ, 19. (K) Ministrstvo za notranje stvari je v sporazumen,u z ministrstvo za tfgovmo m železnice podelilo c. kr. avstrijskemu kreditnemu zavodu za trgovino in obrt na Dunaju dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod firmo Kovinska cen tralna delniška družba s sedežem na Dunaju in je potrdilo statute. Ustavljeno postopanje proti delniški družbi. BUDIMPEŠTA 18. (K.) Listi javlja o da je kazenska preiskava, svojedobno uvedena proti delniški družbi zdraviliških kopeli na Margaretmem otoku, sedaj ustavljena. V utemel e vanju se naglaša, da postopanje obdolženih oseb ne kaže na nikako mala fides, ali namen oškodovanja, marveč kvc-čemu le iu malomarnost, ki pa ne vsebuje nikakega kaznivega dejanja. Angleftl ministri o politiki JLntfiJe. Povodom nekega banketa v Londonu so angleški ministri Assquith, Churchill in lord Ki;chener kakor nam je bil sp »ročil te-Lgr^f — podali važnih pol ičnih izjav v k terih so se odražali cilji in pričakovanja, ki jih stavlja Anglija v sedanjo vojno. Sedaj pa moremo nekoliko več podati po popol nem tekstu. Ministrski predsednik Assquith je govoril izlasti o vojni s Turčijo. Rekel je med drugim: Ko je počila vojna smo mi in naši zaveznik razložli Turčiji, da, ako ostane nevtralna, ne boste avtoriteta in integriteta tuiŠke države nič trpeli. Turški državniki so bili nesložni med seboj in omahujoči, pak so pustili na cedilu prave interese Turčije Dali so se zavesti od enega nasilnega dela na drugo. Najprej je prišla do bombardiranja odprtih pristanišč Rusije, a potem protipravni prestop na egiptska tla, da so zavezniki — ki so do-pu čali celo vrsto pri (ritih groženj in bre-zobr.«znih dvoličnosti — bili prisiljeni smatrati Turčijo za svojega odkritega sovražni na. 'o se je zgodilo proti naši želji in proti naši voljL Turški narod je bil, ki je potegnil meč, in jaz se ne obotavljam izraz ti svoje mnenje, da Turčija z mečem tudi propade. Oni so bili ne mi, ki so zazvonili mi t vaški zvon otomanskemu gospodstvu. Na hrabro belgijsko vojno in njena sijajna dela ni treba niti opozarjati. Kar je izvela, je vzbudilo neomej« no občudovanje vseh. Hočem še izraziti občudovanje, pažnjo in hvaležnost angleške vojske do Japonske, katere mornarji in vojaki so n > strani z našimi četami magonosno hr. brost in izredne „ vojniške sposobnosti; potem do Srbije in Črnogore, ki se hrabro boriti z nama, a za mala naroda. Uporaba obsežnih razdevajočih strojev, ki j h ima sovražnik v toliki meri, se mora z vojno-tehničnega stališči jako poli aliti. Ali pripomniti moram, da kar se tiče priprave ima znatne prednosti proti sv j m sosedom oni, ki določuje začetek vojne. Naše izgube v šancah so bile velike, ali nis» niti od daleč tak * velike, da bi mogle odbiti naš narod od tega, da izvede svojo stvar. Nasprotno, on jna mašina, kakor bi jo hotel predstavljati nasprotnik. Četudi so naše misli vedno uprte v naše čete in vel ka naloga, ki sloni na naših ramah, vedar ne smemo pozab ti, da sovražnik mora računati z vojno silo iz vel k h ozemelj, č^e Fpredn,e voje smo že poz r vili. Krasni vo.ski iz Kanade, Nove Fundlandije, Av-sfalije in Nove Zelandije bodo skoro sledile nadalj je čete, a razun tega se vežb.i tu v Angliji nad V/4 milijona vojakov, ki čakajo na poklic v veliki boj. Lor Kitche-ner je zak jučil: Vsak poedmi vojak na bojišču izvrši sv jo dolžnost, a s tem ohrani lavo britanske vojske — slavo, ki ni bila nikdar večja od danes!! Take so nade, taki so računi in taka so pričakovanja angleških nrnis rov. Ali čez te račune utegne priti po dogodkih velik križ f _ Sličice iz vojne. Star kmet na bojišču. Iz Budimpešte se poroča: V tukajšnjem klubu ustavne stranke je pripovedoval neki odlični poslanec sledečo zanimivo vojno prigodbo: V moji soseščini, gori v Gomorerskem ko-mitatu živi star kmet, ki ga poznam in cenim že celih 40 let. Mož dela neumorno in si prizadeva ustvariti boljše življenske pogoje. Sčasoma si je pridobil manjše premoženje: polje in živino. Pred približno štirimi tedni je prišel k meni in rekel: »Gospod! Moj sin je padel na bojišču. Grem tja in ga pripeljem domov, da ga pokop-Ijem v domačem kraju.« Te besede so me pretresle in globoko ganile. Bile so izrečene tako mirno in skromno, a kljub temu v tonu, iz katerega je odmeval trden, resen sklep. Trudil sem se, da mu dopo-vem, da bi bilo njegovo potovanje na vsak način brezuspešno. Vojna še ni končana in le vojaki smejo biti na bojišču, sem mu rekel in še marsikaj drugega, sploh vse, kar bi moglo potolažiti globoko potrtega očeta. Kmet me je gledal o-supnjeno in mi odgovoril: »Toda gospod, delal sem le za svojega sina. Hotel sem mu izročiti polje in živino. A sedaj ga ni in zato ne potrebujem nobene stvari več. Prodal sem vso živino in sedaj grem, da spravim svojega sina domov.« In odšel je. Bil je dva do tri tedne v Galiciji in je poizvedoval o svojem padlem sinu, seveda brezuspešno. Tp dni se je vrnil in je prišel zopet k meni. »Bilo je, kakor mi je pripovedovala Vaša milost. Niso me spustili na bojišče. Toda jaz ne odneham. Kakor hitro bo končana vojna, grem zopet tja, ker sem prepričan, da najdem svojega mrtvega sina, nakar ga spravim k večnemu počitku v domačo zemljo.... Ne sramujem se povedati, je rekel imenovani odlični politik, da so mi solze polile oči, ko sem segel sivemu starčku kakor da bi onemel, v roko. Obisk v Šabcu. Neki aradski časnikar je obiskal z dovoljenjem vojaške oblasti Sabac in napisal o tam dobljenih utisih sledeče: Iz Majurja sem se peljal v spremstvu dveh častnikov v zopet zavzeti i>a-bac. Najprvo, kar človeku pade v oči, je ob kraju mesta stoječa srbska vojašnica, ki je popolnoma nepoškodovana. Naši ljudje so nastanili tu bolnišnico. Pred tudi nepoškodovanim železnim mostom čez potok Kamicak, je ozki tir, ki pelje v Lješnico. V Sabcu samem je prva dolga ulica »Jeprcinova ulica«, ki je tudi zelo malo trpela. Nadaljevanje te ulice je središče mesta, Karagjorgjevič - ulica. Tu se že vidijo pustošenja, ki jih je provzročila vojna. Tu je podrta cerkev, ki izgleda kakor kak razpadli viteški grad. Ne samo zvonik, tudi vsa ostala stavba je porušena. Ena stena mestne hiše je podrta. Zraven ie stalo poštno poslopje, streha je zginila, vse izgleda kakor odprta luknja. Samo v tej sami ulici je štiriinosemdeset hiš večinoma popolnoma razstreljenih. Življenje je sedaj živahneje kakor poprej; povsod so se naselili naši vojaki. Trenske vozove nadomeščajo vozeče se kuhinje. Pred neko podrto hišo sede naši vojaki na tleh na neki rdeči posteljni odeji in igrajo na kvarte. Zraven hiše tvrdke Kraljevo svedoči en sam silen steber, da je stala tu nekdaj velika hiša. Tudi hiša tvrdke Kraljevo je zginila iz površja. Častnika, ki me spremljata, pripovedujeta: Srbi so iz Šabca obstreljevali v zadnjem času nasproti ležeči Klenak, naša artiljerija je odgovarjala in posledice niso mogle izostati. Srbsko prebivalstvo je zbežalo že davnej, namreč ono, ki se je povrnilo meseca avgusta, ko smo mi zapustili Šabac. Srbi so računali na trajno posest Sabca. V zadnjem času so imeli tu cvetlični dan. Tudi dve novi hiši so začeli graditi. Stanje spomenikov v Belgiji. Tretje poročilo, ki ga je sestavil tajni svetnik pl. Falke. ki mu je poverjeno varstvo nad u-inetninami v Belgiji, zadržuje med drugim tudi sledeče podatke: Cerkev v \ il-vorde s svojim znamenitim korom iz leta 1663, ki predstavlja mojstrsko delo belgijskega baroka-sloga, ni bila, kakor sploh kraj sam ne, nič poškodovana. Takisto sta ostali nepoškodovani cerkvi v Grimber-ghenu in Diaghemu in pa grad Steen pri Elewytu, ki je bil last P. P. Rubensa. Raziskovanje in iskanje štirih zgodovinsko znamenitih starobruseljskih slik iz dobe okolu 1. 1500 v cerkvi v Bej gheinu je bilo brezuspešno. Cerkev je sredi meseca septembra, ker se je nahajala v takratni bojni črti, popolnoma pogorela in gotovo so zgorele tudi omenjene štiri slike. Altar sv. Martina od van Dycka v Saventhemu smo z dovoljenjem župnika in župana iz cerkve prenesli na varnost v bruseljsko galerijo slik. Cerkve v Halu, Braine le Cenite in Monsu so popolnoma nepoškodovane. Tudi mesto Nivelles s svojo cerkvijo je ostalo povsem ohranjeno. V Me-chelnu je stena desne ladje katedralke predrta od štirih strelov, razven tega so slikane šipe na oknih (iz devetnajstega stoletja) vse razbite. Katedralko je 29. in 30. septembra obstreljevala belgijska artiljerija in jo seveda na različnih mestih precej pokvarila. Vsa ta škoda pa se da zlati ka' popraviti. >fran fL »VEČERNA EDINOST« it 76. T Trstu, dne 19. novembra 1914. .jc 5vic?e^ji dveh bratov. Iz Kraljevega (iradca se poroča: Kaplan Bogo-nrl Bleci a iz Sklopiš! a na Češkem je bi! takr j po izbruhu vejne poklican k vojakom kot vojaiki kurai. V neki bitki pri R---- jc hitel v največji naglici k ranjencem. Ko se je obrnil k nekemu težko ranjenemu in mu pogledal v obraz, je spoznal v njem svojega lastnega brata. Ranjenec |e še enkrat odprl oči in milo pogledal svojega brata, potem jih pa za vedno za-tisnil. Iz ruskega ujetništva. Karel Netek, vojak 8. domobranskega pešpolka, rodom iz Smichovega je poslal praškemu »Našemu Slovu« sledeči zanimivi dopis iz Pavlo-darskega Ujezda, kjer se nahaja v ruskem ujetništvu. Netek piše: V Krakovem je bil naš polk prideljen armadi, ki je imela nalog, da prekorači rusko mejo v radomski gubermji. Prednje čete armade so tvorili teški polki. Ko smo prekoračili Vislo v lublinski guberniji, nam je bila določena smer proti mestu Opolu. Na tem pohodu je že prihajalo do manjših spopadov med prednjimi stražami in ni bilo dneva, da ne bi bilo ranjencev. Tretjega dne. ko smo prekoračili Vislo, smo se ravno priprav Ijali na prenočitev v nekem gozdu pred Opolom, kar nas je presenetila kozaška patrulja. Izstrelili smo nekaj strelov na kozake m ti so začeli bežati. Mi pa smo udarili za njimi in bili smo prepričani, da bodo to prvi naši ujetniki. Naenkrat pa se je začel za nami sumljiv šum in istočasno se je oglasilo streljanje strojnih pušek. Preden smo se mogli dobro zavedati, kaj Je pravzaprav, so nas že obkolili bradati možaki, ki so se nam prav odkritosrčno smejali v obraz. Bili smo zajeti in odvedli so nas med ruske vojake. Prvo noč smo prespali v nekem skednju, drugo jutro pa so nas odvedli na železnico. Tisti dan smo se precej udobno pripeljali v Moskvo, kjer smo se popolnoma odpočili. Zjutraj ?o nam naznanil*, da odidemo v Nižnji Novgcrod, odtam pa v Samaro in dalje v Oinsk. Na tej vožnji se nam je pripef'la prozna železniška nesreča. V Safranovem je za !e! naš vlak v drug vojaški vlak in sicer zato, ker so bila ogibala napačno postavljena. Učinek trčenja je bil grozen. £est voz je bilo popolnoma razbitih in pod razvalinami voz se je nahajalo veliko število mrtvih in ranjenih. Od ujetnikov je ostalo 16 mrtvih in 35 ranjenih. Mrtvi so bili pokopani z vojaškimi častmi, ranjenci z drugimi ujetniki so nastopili nadaljnjo pot v posebnem vlaku. Ostanek potovanja smo preživeli v smrtnem strahu, da ne bi se pripetilo ponovno trčenje ob velikanskem prometu, ki smo ga opazovali na vsaki postaji. Srečno smo dospeli v Omsk. Ko smo izstopili iz vlaka, so nas porazvrstili in tedaj sem šele mogel presoditi vse število ujetnikov. Češki vojaki so bili v znatni večini. Nato smo odkorakali k pristanišču parnikov. Prebivalstvo nas je začudeno gledalo in zdelo se mi je. da ne more pojmiti, kam gremo in kaj bomo delali tamkaj. Po dvadnevni vožnji s parnikom smo prišli končno tjakaj, kamor smo bili namenjeni, v Pavlodarski Ljezd, mesto ob sibirski meji, ležeče ob desnem bregu kalne reke Irtiša. Mesto ima 8009 prebivalcev, med njimi okoli 1500 Kirgi-zov, ki žive večinoma po nomadsko, iu 1400 mohamedancev. Prebivalstvo se bavi večinoma z živinorejo. Domača obrt se bavi z obdelovanjem dlake in kož. Goji se tudi tobak. Razun reke Irtiša nima Pavlodarski Ljezd nobene reke. V okolici je nekoliko jezer, na nesrečo s slano vodo. Voda v nekaterih jezerih je zdravilna. Na potovanju smo pretrpeli veliko, sedaj pa imamo mir. Za obed imamo zelj-nat > ali krompirjevo juho, 18 dek mesa in kaše. Zvečer govejo juho in 14 dek mesa in za ves dan kruha. Zime ne čutimo, toda pitne vode primanjkuje. Rusi pijejo vodo iz reke, katere so navajeni Ujetniki obolevajo po tej vodi. ker je grozno kalna. Podnevi hodimo k reki, kjer premetavamo z lopatami pesek. Za to dobivamo na dan 25 kopejk. To delo opravljamo radi. V mesto smemo le v spremstvu šar-žev. Zamenjal sem si v mestu avstrijski denar, toda dajejo za krono samo 20 kopejk. kar je zelo malo. Za zabavo igramo šah. Figure za šah smo si napravili iz kruha. Kapitan nam le dovolil, da smemo ta kratek čas loviti ribe, ki jih je v reki veliko in ki so nam v poslastico. Godi se nam čisto dobro, a vendar bi bili raje doma Od Pavlodarskega Ujezda do Omska ni mogoče priti nego s parnikom; £e re-Vtl zazmrzne, ne moremo nikamor. Dnevi minevajo počasi in mislimo na dom. Toda vrnemo se pa vendarle. DomaČe vesti. Zboljšanje sedanje zveze vlakov Trst- Benetke čez Ćervtnian. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Z veljavnostjo od 1. decembra 1914 stopijo v veljavo na gori imenovani progi naslednje znatne premembe voznega reda: 1. Nanovo se uvede z vlaki štev. 20-1003-801-1-433 nekdanja jutranja zveza Trst-Benetke (sedaj čez Bivij) z odhodom iz Trsta ob 5.50 dopoldne, prihod v Benetke ob 9.47 dopoldne; 2. Vlak štev. 1534-28-814, ki odhaja iz Benetk ob 9.10 dopoldne, ima v Tržiču točno zvezo na vlak štev. 1016-85, prihod v Trst ob 2.35 popoldne; 3. K zvezi na vlak štev. 1006-25 v Tržiču na Trst se napravi z vožnjo vlaka štev. 434 iz Benetk in njega nadaljevanjem kot vlak št. 4a-820 do l ržiča nova ugodna zveza Benetke (odhod ob 4.25 popoldne)-Trst (prihod v Trst ob 8-42 popoldne); 4. Na progi T riić-Cervinjan bo vozil v zvezi na vlak štev. 28-1001 iz Trsta novi lokalni vlak štev. 887, odhod iz Tržiča ob 9 JO popoldne, prihod v Tržič ob 10.19 popoldne. vsled česar je dana prilika, da se pride iz Trsta namesto kot dosedaj z-zadnjim vlakom ob 4.10 popoldne, sedaj z onim ob 8.10 popoldne v Furlanijo; 5. Pri večini vlakov so se uvedli direktni vozovi. Z uvedbo teh novih vlakov in z uporabo dosedanjih vlakov so na razpolago naslednje zveze: Trst južni kolodvor: odhod ob 5.50 popoldne, 9.00 dopoldne, 12.30 popoldne; Cervinjan: prihod ob 7.07 dopoldne in 11.03 dopoldne, 2.55 popoldne, 7.04 popoldne, 10.19 popoldne; odhod ob 7.12 dopoldne, 11.06 dopoldne. 3.12 popoldne, 7.09 popoldne; Benetke: prihod ob 9.47 dopoldne, 2.10 popoldne, 5.55 popoldne. 10.21 popoldne; Benetke: odhod ob 6.00 dopoldne, 9.10 dopoldne, 1.25 popoldne, 4.25 popoldne; Cervinjan: prihod ob 8.57 dopoldne, 12.26 popoldne, 4.41 popoldne, 6.45 popoldne; odhod ob 5.30 dopoldne, 9.27 dopoldne, 12.48 popoldne, 4-57 popoldne, 7.05 popoldne; Trst južni kolodvor: prihod ob 7.35 dopoldne, 11.48 dopoldne, 2.35 popoldne, 7.45 popoldne, 8.42 popoldne. 2ganjarne in prodaja žganja. Od Zadruge žganjarjev smo prejeli: Zadnje čase je antialkoholistična struja dosegla precejšnje utesnitve umika ža žganjarne. Razume se, da je trgovina z alkoholističnjmi pijačami iz zdravstvenih in iz moralnih ozirov od strani zdravnikov in higijenistov postavljena na indeks. Ko je pa izbruhnila vojna, so se te utesnitve še poostrile: urnik za žganjarne se je skrčil na samih 8ur na dan: žganjarne se ne smejo odpreti pred 9. uro zjutraj in se morajo zapreti ob 5. uri zvečer. Seveda se s tem ni hotelo zadeti žganjarjev, marveč alko-holistično razvado, in temu se žganjarji klanjajo. Pripomniti pa treba, da bi morala, če bi se. hotelo odpraviti ali vsaj u-spešno omejiti alkoholistično razvado, ob 5. uri zvečer popolnoma jenjati prodaja žganja v vsem mestu. Sele tedaj bi bilo alkoholistom preprečeno pitje žganja. V resnici je pa sedaj vse drugače: žganjarne se res zapro ob 5. uri zvečer, a žganje se prodaja še dalje do pozne noči. Ponekod se vrši prodaja žganja zakonito, ponekod pa nezakonito, potajno: v kavarnah, v gostilnah, slaščičarnah, pekarnah, mlekarnah in celo — kakor trdijo žganjarji — pri nekaterih oglarjih in pri nekaterih brivcih. Po nekaterih krajih pa krožijo ženice s steklenico žganja in s kozarčkom, vršeče nezakonito trgovino z žganjem. Poleg drugega je pa omeniti, da te poslednje niti ne izpirajo kozarčka, vsled česar se dogaja, da 20 do 30 ali še več oseb pije iz enega in istega kozarčka, ne da bi bil kozarček omit, kar gotovo tvori nevarnost okuženja. Iz vsega tega izhaja, da se proti alkoholizmu ni storilo nič, ali pa le prav malo. Vse drugače je v Tržiču (Monfalcone), kjer je okrajni glavarstvo izdalo odredbo, da vsak lokal, v katerem se prodaja tudi žganje, torej ne le same žganjarne, se ne sme odprefl pred 9. uro zjutraj in se mora zapreti ob 5. uri zvečer, ali pa se morajo dotičniki odpovedati pravici do prodajanja žganih pijač. V Trstu pa, kakor že rečeno, se žganjarne zapro, a žganje se prodaja dalje, vsled česar imajo od tega škodo le žganjarji, ne pa alkoholizem. Žganjarji izražajo torej željo, da bi se v Trstu ukrenilo ravno tako, kakor se je v Tržiču. Kajti prodajanje žganja potem, ko so žganjarne že zaprte, tvori občutno konkurenco žga-njarjem, ki morajo vendar plačevati stanarino za svoje prostore in davke za izvrševanje svoje trgovine. Razume se, da čim manje žganja se bo prodalo potem, ko so žganjarne zaprte, temveč ga bodo prodali žganjarji za Časa, ko imajo odprte svoje trgovine. Deželno sodlfte. Žalitev člana cesarske hiše. Danes sc je vršila pred tržaškim dežel-lim sodiščem razprava proti F r an c u K ra I j u, pristojnemu v Trst, ki |e bil obtožen hudodelstva žalitve člana cesarske hiše ter hudodelstva motenja javnega miru, zagrešenih s tem, da je. kakor trdi ob tožnica, takoj po sarajevskem atentatu izgovoril besede očitno m pred več ljudmi: O razpravi, kateri je predsedoval podpredsednik dež. sodišča Clarici, obtoženca >btoževal državni pravdnik dr. Tomičić branil ga pa dr. RybaF, bomo natančneje poročali v jutrišnji jutranji številki. itviiin„iJnosruTfsii] je izdal ia založil naslednje knjige : 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »tri povesti Grofa leva tolstega«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKK. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip KnalliČ. — Cena K i.60.. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-Jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURK1CA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomič Poslovenil Šteian Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.— 21. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aieks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Slovensko sieđclBfe v Trsta. „LEGIJONARJI" •spisal Fr. Govekar. V nedel o, 22. novembra 1914* točno ob 8 zvečer se upriz ori narodna igra s petjem OSEBE: F rdinand pl Basaj, inžeoer . . . g. Grabiš \ ton Berajtt, Tojni komisar • • g Udove aoez Rak, mestni pisar.....g. Knlj Lavr;», njegova hči.......gč. Kavč čeva \n Strnad, njegova prijateljica gt K. F leg . I.tSko Srnad, njen brat a ademik egijouar .....g. Terčifi Tnnče Griftar. aktdemik, legijonar . g. i>ov»č rjčarica nj gora mati.....gč. K vačiceva ihec Orožen, akademik. legijonar g. Požar Lorro T minček, akad, legijonar . g. G uden J ko ' pa* ec, akademik, legionar . g. Sva^elj Mrko Vidic, akademik legijonar . g. H< ovič Knš'jan Jež, vo adki in civilni krojač g DANILO arba, nj- gora žena gč. M. Ko ačič štja Ček. njun Min . - .... g. Sancin ml. Mutja Medved, go tiiničar . . . . g. Rum • 1 j Micikf, njegova bči . ...... gč K re.sevič Pe ko. s ar me č»n ......g. D"1 nšek .Meščanke, nieSČ o-ki vojaki. Dejanje se vr*i koocem XVIII stoletja ' Celju ia Beneškem in na fran co -k o-a* etri j s k em boj i ću Med II in IV. dqa< j» m mir e leto dni. • • a Vstopnice se vdobijo v predprodaji ve> tedtrn pri g. Bič ko vi, vratarici Narod, doma ; znto naj blagovoli slavno občinstvo poprej preskrbeti vstopnice, da ne bo potem v nedelj«» prevelikega navala. Dr. Alfred Šerko V. CL gaHini i (Piani OoMobI m Moja pred iti i esetimi leti ustanovljena m na <> krta i r—tavi v Trsta odlikovana tovarna sodov izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodmi za vino Apjnt likere, tr< pinovec, olje, slivovee. >• arasUn itd Janrtiai za do Krn dalo is po nizkih cenah, d se ne bojim ktakiiMtsv. — Na deftolo poAiljam cenike. Bran Abram ■L S* PTaKMCO 44 Anton mst trgovec snH trpMM KjMi hi kHiiOflincn kun Mrla it 4 373. Vsakovrstna vina ia likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba toćna na dom. — Prodaja na f debelo. t Žito« iibMfliiskrta vina ^ 1 I FILIP IVANISEVIĆ I IBB1 I zrnu FILIPI______ Itestaeao rtleiki Iz Jesenic pri OmiiaT ulico VohOrfn 17. teL IMS. PnddinoB drolrae k h tešeta. - Csrtflne ■ Mrtr. iL mm n li mutnu- . _ PIbzib filiseitfM itev. 7, i iolerni Z ^■M mte vtH prve vrstt^M ■£1 MM, I MBtasflt i COHiCI zoiofti MlnsKega mctertjnln. Tovorna cementnih plsšč In cecl. TRST, Cinpfl S. eistorco 11 in V. ConcBr&a 1 (Zadaj ctrkva Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. Trgovina jestvin in delikates ^KCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja večino sveže testenine iz ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave. olla in dr. Zaloga tu In inozemnih vin, špirita, liker je v in razprodata na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, v:a dalle Acque št. 6 (Nasproti Caff* Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgunder, renskih vin, Mesella in Cliianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovee in briniavec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raz-ncSilja se po povzetiu. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. '■Z. Jo HI ■ ■ BB mmam tusdke en ffl •a K« H Brivnice. Anton Novak ESS.LEft 57, - se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obiski ' SVOJI K SVOJIMI 2660 Nflfhftltfff in zujlep6* lasuljar&ka dela se ixrr" llUJUUlJjU šujejo v frizerskem salonu Andreja ROJ IC a v rstu, Aojuedotto 20. Izpadli la«ne se kupnjejo in izdelnjejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna p<*tre£ba. Ogledajte Bi izložbo, da se prepričate. 1851 Buffet. Priporoča sg ceD^e^emu Buffet ▼ ulici Gh»da 6t 8. Točijo se pr- vovrstna vina in pivo. 1804 Čevljarji. Mamico „Alla Sortorella" IST.S 5. Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo bo naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Fotografi. Jugoslovani! L^^rUi 10. Gorica, Gosposka ulica Glasovir j i. Pilim ffabflrfn »i Tiziano Vecellio 9. Tovarna rrUll aUlValUU in trgovina glasovirjevin piani-nov. Raz(>o6ilja na vse kraje, lzvrti^e vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji i< svojim! 2224 Gos ilne. Kari In Veronika Taschak grande 4 pr poročata ctnjeuemu občinstvu svojo gostilno .Alla bela Tri ste-. Domača kuhi-nj-. Vsak. vrstna vina n prvovrstno Bavarsko pivo, v»-tlo in črj.o Postrežba točna. 2370 Ante Lisica, Trst ^ "^^rr^^ ženo gostilno. -- Vmo i/. Vi-a ix Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casiiniro Donad"!ii ftt. 2 in v ulici Campo S Giacomo ftt. 15, v kateri se t-daja tudi dalmatinski tropinovec, likerji t«-mout in maršala na drobno. V vseh g« prodaja raznovrstna gorka in mr/la ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Prt, se za obilen obisk 2799 Mizarji. Rudolf Kompara obči stvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje v^a v to stroko s adajoč« dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom. 2532 Obleke ffolflM '^bera ovlek za moške, dečke z pro'ajo VCllAU jeriJa. Klobuki in kape v veii i i/beri Kostimi za dečke po ceni, da »e ni bati konku renče. Cele obl ke in hlače za deUvce. — Trst, Campo an Giacomo 6tev. ti, nasproti cerkve v. Jakoba. -449 LOVRE BULIC TRST priporoča cenj. občinstva svojo gostilno vBrioniA (»iraitoria t»riOJii«j z vrioui, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via dell'istria (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša« črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo it 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih ledih ZDRAVNIK Hed. Dr. Koral Pernttlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 311. (nasproti Dreherjeve pivovarne). ;: MAH OGLASI :: □□ aa □□ se računajo po 4 «t- t_ besedo-Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. — Najmanj** ♦ i ristojbius znaša 4»> «tv'-.nk. : □□ □□ □□ Olje, kis, milo. ED DIJirCINV Tret- uJica Istriil fttev. 24 lil« DIHUUini Prodaja olja, kisa. mila drugo. in 313 Restavracije. Restauracija „Alla Stazlone" js Jut nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša re-tavracija za p tnike in meščane, ker je v bliž ni južnega kolodvora kraj javnega vrta in k er se uživa po leti na obširnem prostom pod neb m svet zrak. Toči se izvrstno pivo in vino I. >rjte Izb«»rno briš ko vino. Furlansko in istrsko za doni po 96 stot liter Domača kuhinja Cene zmerne Last, nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. H-'* Šivilje. Aniprpn Trst, Piazza e, cene zmerne. Postrežba tudi na dom — Jakob Marsič, voditelj Žeieznine. VilVIllIflfVt ielezo. stare kovine: Anton Cerneca AUpUjem Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 Ivan Krte Trst, Plasta S. Giovannl 1 kitogniih i* pot er>-7o» vr» .c, t ta ^Hi pn 3 koiar, l(K»fn fMttbui _ ali »aha Mi >Hničag* zm Tito Heblooano sobo ▼ ulic* Commerciale štv »r^čna, se odda takoj t naje <• gospodu ali gospici 11. III. nadst. 4000 Pet mlodlli molznih krav po cul. Pojasnila dal« itajbolj-Sih pa> m radi vojna upravitalj ln»e- 4oi4 fllffffl M ▼ podoljem, saradi premeščen j a vel iko inillll «6 staoovanie v prvem nad stro ju. v •rad ni Mesta ia prt da se tadi vsa pohištvo. Sta-novanj« lu a 8 sob, aobieo ia kihiojo; dve sobi e proNtim mkodom. sla oddani aa pio raaoe gostilne, riUUUJU kasarne, mleka ne in drugi obrtni obrnil, h še, Tile itd. Poia^nUa d«je Koi.ršift, kavarna Uorso od »—II. 8—6 elefon fe. 82 » 41 Čistilo zo (evlie r^o.f^vu Carpison 2. Telefon 134)8. Odlikovana tržaška to-varna. 2 14