DIDAKTIKA
(Obče in posebno ukoslovje.)
s  s  <S>
P o s e b n o  u k o s l o v j e  p e t j a  
: : : v  l j u d s k i  š o l i .  : : :
e «
Uredil dr. Fr. Ilešič.
I
©s«®®®© V Ljubljani 1906.
: : Izdala »S lovenska Šolska  Matica«. : :
: : Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. : :
POSEBNO UKOSLOVJE 
PETJA V LJUDSKI ŠOLI.
S <s> «
S p i s a l  H i n k o  D r u z o v i č .
V Ljubljani 1906.
: : Izdala »S lovenska Šolska Matica«. : : 
: : Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. : :
(ib
Predgovor
»Der Musik im Leben des  Kindes  
ist  von so v ie len Seiten b isher  noch 
nicht Beach tung  gesch enk t  w orden. — 
E i g e n t l i c h  h ä t t e  d e r  G e s a n g  
n ä h e r  g e l e g e n  a l s  d i e  b i l d e n d e  
K'u n s t. Vielle icht w aren  aber  vie le der 
Ansicht,  hie r  w erde  das  W esentliche ge ­
le istet,  h ie r  sei Hilfe nicht not«.
Dr. G ö h l e r .
O n obenem  drugem  predmetu ljudske šo le  si ne naspro­
tujejo nazori in mnenja g le d e  smotra, m etodične  obravnave  
in veljave tako, kakor baš o pevskem  pouku. Prav vs led  tega  
so  tudi učni uspehi na raznih šolah tako različni, kakor 
morda pri nobenem  drugem  predmetu. Različnosti  ne naj­
d em o  sam o  v kakovosti petja, ampak tudi v številu pesmi,  
ki jih pojo  učenci.  D očim  se  ponekod  nauče učenci tekom  
en ega  leta jedva 4— 5 pesmi,  pojo drugod v istem razredu 
do 20, da, celo  do 30  pesm i.  Nekateri učitelji poučujejo  
petje po notah, drugi le po posluhu i. t. d. Ta razlika v 
učnih uspehih in v m etodi je posled ica  nejasnosti in n e d o ­
s lednost i  nazorov, ki vladajo dandanes še  o tem predmetu.
V prvi vrsti si nasprotujejo mnenja g le d e  vp rašan ja: 
A l i  j e  p o p e v a t i  v l j u d s k i  š o l i  s a m o  p o  p o s l u h u ?  
O zirom a: K d a j  i n  k a k o  j e  p o u č e v a t i  p e t j e  n a  p o d ­
l a g i  n o t ?
Često  se  og lašajo  učitelji,  poudarjajoč,  da dela  petje  
po notah učencem  prevelike težkoče in da učiteljev trud 
v tem oziru ni v nikakem razmerju z u sp eh om ; pri tem  
pa da še  preostane premalo časa za petje p e s m i .1)
‘) Opasnosti, ki so lahko posledica slabo urejenega pevskega pouka 
po notah, so:
6
Pretežna večina metodičarjev  stoji dandanes vendar na 
stališču, da poučevanje  petja po notah nikakor ni tako 
trudapolno in n eu spešno  delo ,  kakor se dozdeva  marsikomu  
na prvi p o g le d ;  vse  je od v isn o  tukaj, kakor tudi pri vsakem  
drugem  učnem predmetu, od tega, kako se  postopa. Čas pa, ki 
se  navidezno izgubi s p oučevanjem  not,  se zopet pridobi s  tem,  
da se  učenci pozneje  m n o g o  hitreje in z manjšim naporom  
priuče pesmic,  n eg o  pa, če j :h učim o popevati le po posluhu.
Petje  se  dandanes  m ed  vsem i ljudskošolsk im i predmeti  
več inom a zanemarja najbolj. V es  pevski pouk je vklenjen  
v ozke sp on e  suhoparnega m e h a n iz m a ; učenci le  m ehanično  
posnem ajo  to, kar jim podaja učitelj. Pri takem učnem  
postopanju ne m orem o govoriti  o kaki m etodi.  Ta pojav  
opravičuje de lom a č injen:ca, da še n im am o n obene e le m e n ­
tarne m etod e  petja, ki bi s e  naslanjala na psihološka načela,  
in da nam še  primanjkuje podrobnega učnega načrta.
Če učenci tekom  šo lske d o b e  pojo po posluhu, je  
navadno s trenotkom, ko zapuste šo lo ,  tudi s petjem pri 
kraju. Pesm i,  ki so  s e  jih naučili  v šoli ,  ob ičajno kmalu  
pozabijo in vsak nadaljnji razvoj, vsako nadaljevanje petja, 
bodisi  pri kakem pevskem  društvu, bodisi  na cerkvenem  
koru, je otežkočeno.
V vsakem drugem učnem predmetu se  nauči otrok 
šoli  toliko, da more, ko izstopi iz šo le ,  svoje  znanje upo­
rabljati ali pa nadaljevati.  P o v so d  se  torej pokažejo uspehi  
urejenega pouka; le pri petju jih p ogrešam o. In zakaj n e b i  
tega  zahtevali  tudi tukaj?
O dosedm ijem  načinu pouka v petju pravi g lasbeni  
pisatelj K r e t z s c h m a r :  »Musikalisch m uß g e g e n  das
1. Sredstvo postane često smoter; petje po notali ne sme biti nikoli 
končni smoter petju v ljudski šoli.
2. Marsikaterega učitelja zapeljuje petje po notah k raznim po­
izkusom ; posledica tega je, da pri otrocih često gineva veselje do pred­
meta, in to ovira zopet uspešno učenje pesmi na pamet. Na te momente 
se naslanjajo nasprotniki pevskega pouka po notali.
7
G ehörsingen  zunächst  e ingew an d t  w erden,  daß es  die  
Freude an der Sache nicht recht aufkomm en läßt. W ie  
lan ge  dauert es bei d iesem  V orge igen  und N ach s in gen  von  
e inzelnen Takten und Abschnitten, bis ein Stückchen fertig  
wird! Rein und fehlerlos lernen es  überhaupt nur die  B e ­
gabten. Um  nicht von den schlechten  Ohren und Kehlen  
aufgehalten  zu werden, lassen  b eq u e m e Lehrer deshalb  
immer die gan ze  Klasse s in gen  und schreien, kranke und  
g e s u n d e  S tim m en durcheinander,  verderben damit viel  
S tim m m atera l  und legen  wohl gar den Grund zu schweren  
Leiden der Hals- und Luftorgane. Der Tonsinn der Kinder  
bleibt nach jeder Richtung hin unentwickelt ,  allenfalls die  
kräftigsten U nterschiede der Klangfarben und Klanglagen  
werden klar. K om m t es  in den oberen Klassen zu Versuchen  
:m m ehrst im m igen  G esang,  so  steigert  sich die Pein;  auch  
einfache Aufgaben kosten verhältn ism ässig  viel Zeit, die b e s ­
seren Sänger ermüden, d :e unbegabten  und faulen benutzen  
die S ingstu nd e zum Ausspannen.  Auch für den  Lehrer ist 
dieser Unterricht ohne Grund und B od en  eine Marter. Weil  
g e i s t ig  nicht erkannt und überwunden, kehren d ie alten  
Schwierigkeiten bei jeder neuen Aufgabe wieder. Es häuft 
sich Stoff an, aber es kom m t zu keinem Fortschritt. U nd  
das Resultat d ieser  Q u älereien?  Der G e m e in d e g e sa n g  in 
unseren Kirchen klingt äußerst dünn,  die G esangvere ine  
führen ein s iech es  Dasein .  Das S ingen  beim  Arbeiten, beim  
Spielen, beim Wandern gehört  zu den S eltenheiten;  daß  
es noch vorkommt, ist w en iger  Verdienst  der Schule , als  
N a c h w :rkung alter, namentlich in G ebirg sg e g en d e n  zäher  
Sitten. Zum Teil  haben erst die Militärjahre die Lust an 
Lied und Ton gew eckt« .
Je li torej naša ljudska šola  g le d e  petja ustreza za ­
htevi: N e  z a  š o l o ,  a m p a k  z a  ž i v l j e n j e ?  Je li to pravi 
pouk, če p oučujem o m ehanično, po sp om in u ?  Na oboje  
vprašanje m oram o odgovorit i  z:  »Ne« ! N ikdo  pa naj ne m is l:, 
da zahtevam o od učenca ljudske šole ,naj bi po preteku šo lske
8 _
d o b e  znal peti ä vista,  torej sam ostojn o  po notah. Vsekakor  
pa m orem o z m etodičnim  poukom  doseč i ,  da razume večina  
učencev  p esem , ki jo poje, in to g le d e  ton ove  višine, g le d e  
dolgost i  tonov, pa tudi g le d e  takta ter da se  more preproste  
pesm i naučiti tudi s a m o s to jn o 1).
Ce se  pri pevskem  pouku oziramo na p ed a g o šk o  na­
če lo :  » P o  s a m o t v o r n o s t i  k s a m o s t o j n o s t i « ,  potem  
se  nam ni treba bati, da bo po izstopu učencev  iz šo le  
tudi njihovega  petja konec, kakor je to sedaj navadno.  
M ladino m oram o usposobit i ,  da bode sodelova la  pri pevskih  
društvih2) in pri cerkvenem petju;  znati pa mora tudi ceniti  
petje, in to se  bo zgod ilo ,  če učitelj v nežnih srcih zbudi  
zanimanje za predmet.
Pred vsem  pa je treba, priboriti petju u g led n o  m esto  
med ljudsko-šolskim i predm eti;  ža l ib og  ga smatrajo danes  
le  prevečkrat nekakim navržkom k drugim p red m etom 3). 
Ali je to naziranje morda rodila činjenica, da se  nahaja
l) Petje po sluhu izključuje vsako samostojnost. Ako pojemo tudi
20 in več let, vedno le posnemaje, smo glede samostalnosti na isti 
stopinji kakor v prvem letu. Kaj bi n. pr. rekli, ko bi bil naš jezikovni 
pouk v ljudski šoli le memorovanje prozaičnih in poetičnih proizvodov?
Kar torej zahtevamo od vsakega drugega učnega predmeta, to za­
htevamo smelo tudi od petja.
a) Po delu rabi človek razvedrila. Kolika dobrota je zanj, če si 
more s pesmijo pripraviti lep užitek! S tem si razveseljuje tudi srce in 
ugodi svojim plemenitejšim nagonom.
3) „Noch lebt in der grossen Masse der Lehrer und des Publikums 
über den Zweck des Schulgesanges kaum eine weitere Anschanting, als 
daß er zur Uuterhaltung diene und eine Sache für sich sei, welche mit 
der allgemeinen Erziehung wenig oder nichts zu schaffen habe. Deshalb 
sind auch die Vorschläge, die bereits so vielfach zu einer zeitgemäßen 
Verbesserung dieses Schulfaches aus berufener Feder gemacht wurden, 
bis jetzt größtenteils unbeachtet geblieben. Sein Zweck und Ziel ist 
nach Meinung vieler ja vollkommen erreicht und erschöpft, wenn d e r  
V o l k s l i e d e r s c h a t z  d u r c h  i h n  g e n ü g e n d  v e r e r b t  u n d  n a ­
m e n t l i c h  d i e  n a t i o n a l e  B e g i r s t e r u n g  i h r e n  e r h ö h t e n  A u s ­
d r u c k  i m G e s a n g  f i n d e t “. (A. W a d s a c k ) .
9
petje v vrsti l judsko-šolskih  predm etov  proti k oncu?  Ali pa 
je  to od tod, ker štejejo nekateri naš predmet k ročnostim  
in delijo l judsko-šo lske discipline v g lavn e in stranske? Ali  
je kriv morda tudi dosedanji  način pouka, ki več  ali manj 
ni pouk, ampak le m ehanično vtepanje?
Na vsa ta vprašanja odgovarja  obširno naslednje na­
v o d i l o ; za sedaj nam naj velja sam o  s le d e če :  K a k o r  
g l e d a m o  p r i  v s a k e m  u č n e m  p r e d m e t u  n a  t e m e ­
l j i t o s t  p o u k a  t e r  s i l i m o  u č e n c a  k p r e m i š l j e ­
v a n j u ,  t a k o  m o r a m o  t o  s t o r i t i  t a d i  p r i  p e v s k e m  
p o u k u .
Pričakujemo pa g o tovo ,  da napoči za to pastorko m ed  
ljudsko-šolskim i predmeti prijaznejša doba, doba pravega  
spoznavanja njene vrednosti.  N astop n o  n avodilo ,  ki je  
vzrastlo na podlagi l judsko-šolske prakse ter se ozira na 
m oderne težnje v tem pouku, hoče  pokazati pot, po kateri 
je m o g o č e  tudi petje z u spehom  poučevati.  Dal B og ,  da bi 
knjiga d oseg la  svoj n a m e n !
Poseb n a  in pristojna zahvala  gre na tem m estu  vele-  
čis lanem u g osp od u  ravnatelju H. S c h r e i  n e r  j u,  ki je dal 
p obu do  k sestavi tega  navodila ter b lagovoli l  rokopis  pre­
g ledati.
S hvaležnostjo  pa še  moram om eniti  g. profesorja E. W.  
D  e g  n e r  j a, vel.-kn. ravnatelja g la sb en e  'n g leda l iške  šole  
v Weimarju, znanega  p ed a g o g a  na g la sb en em  polju, ki je 
kot učitelj vedel v svojih  učencih zbujati zanimanje za to 
stroko.
V M a r i b o r u ,  o Veliki noči 1906.
H. D.

Uvod
U nte r  den  Künsten ist die Musik,  
somit  ganz  besonde rs  de r  Gesang,  die 
gee ignetste  zu r  F ö rderung  de r äs the ti ­
schen E rz ie hung  des  Menschen. Dieses 
Ziel kan n  im U nterr icht  n u r  dan n  erre icht 
w erden,  w enn  das  Reale sich mi t  dem 
Idealen verb indet  un d  w e n n  dieser  U n te r ­
r icht  n a c h  b e s t i m m t e n ,  w i s s e n ­
s c h a f t l i c h e n  P r i n z i p i e n  e i n e  g e ­
o r d n e t e  T ä t i g k e i t  e n t f a l t e t ,  die 
al lein die ästhe tische Idee in den  Vorder ­
g ru nd  zu  stel jen vermag.
( Nana W e b er - Be l l . )
Človek je dobil  od Stvarnika najdražji zaklad, dar 
govora. Z govorico  more izražati svoje  misli  in svoja čuvstva;  
z njo je ozko zvezan vsak napredek v č loveški prosveti .
Za izražanje čuvstev im am o pa še p oseb no  govorico  —  
govorico  tonov. Z rezkimi in okornimi g lasovi  razodeva d :vjak, 
kar čuti, in v krasnih, b lagodoneč ih  harm on:jah nam podaja  
g lobokočutni  skladatelj, kar mu narekuje srce .1)
Govor tonov torej n adom ešča  in dopolnjuje naš jezik.  
Živali, pa tud : mali otroci in divjaki se  služijo z narav­
nimi g lasovi ,  ker jim manjka daru govora, oziroma ker še  
ni zadosti razvit. Pa tudi omikan človek  izraža često  g lo ­
boka čuvstva z naravnimi g l a s o v i ; v najhujših bolečinah  
zaplaka, a zavriska v največji sreči. Tako izražanje čuvstev  
u m e vsakdo, ker je izraz preproste in n ep opačen e  narave. 
Enako je tudi v glasbi.  Tukaj se razumejo i narodi, ki
‘) Blago srce se nam razodeva že v glasu dotičnega človeka; isto- 
tako spoznamo zarobljenca po njegovi govorici in njegovem sirovem glasu. 
To ne velja samo o poedincih, ampak tudi o celih narodih. Ljudstvo, ki 
stoji na nizki stopinji prosvete, ljubi prazno, divje in hrupno izraževanje 
svojih čuvstev.
12
g ovore  docela  različne jezike. K g lasb i se  vračamo vsi, 
kadar nam v največji strasti primanjkuje b e s e d ; njej za­
upam o tudi svoje  najskrivnejše misli  in slutnje.  N em uzikalen  
človek torej ne živi p opo ln ega  notranjega ž iv l j e n ja ; hvala  
Stvarniku, ki je podelil  ljudem —  izvzemši jih majhno š te ­
vilo —  dar petja.
Glavna m oč g lasb e  leži v njenem vplivu na naše  
čuvstvovanje in že zaradi tega bi jo prav težko pogrešali ,  
p o seb n o  v današnji dobi,  ki ža l ib og  ne stoji pod praporom  
ču vstven e  naobrazbe. P o v so d  vlada danes ra z u m ; kamor se  
obrnem o, v id im o le  ledeno-m rz la  materijalistna načela, pri 
katerih mora srce ostati  prazno.
S. G r e g o r č i č  p o j e :
„Podoba živa naše dobe 
si ti, o jasni zimski dan, 
prepoln kot ona si svetlobe, 
kot ona — mrtev in hladan.
Po glavah svetlo je in jasno, 
a v srcih zimsk je mraz in m rak ; 
tam ne poganja cvetje krasno,
tam ne odmeva spev sladak.“
Ni čuda, da se mora spričo tega zbujati baš v naši
dobi neko hrepenenje po lepoti;  ved n o  lakotnemum a te r ia ­
lizmu se  ustavlja živa želja po umetnosti .
»Da, glava, glava, g o sp od a  m oja!  ali p o le g  g lave  tudi 
srce. N e  g lava sama, ne srce s a m o ; glava in srce v pravem
ravnotežju, v lepem  soglasju:  to stoprav je človek  po božji
podob i  in po volji božji!« ( S t r i t a r ) .
Tudi v ljudski šoli  se  ved n o  bolj in bolj naglasa
čuvstvena naobrazba in po pravici; kajti ljudska šola  mora  
v prvi vrsti biti odgojeva ln ica  in še le na drugem mestu  
učilnica.
»G lavno vzgojno  sredstvo je učitelju pouk. Zato se  
zahteva v prvi vrsti: Vsak pouk bodi od gojen .  Pouk se  ne  
sm e ozirati sam o na to, da bi otročji g lavi vcepil nekoliko
13
znanja in nekoliko v življenju potrebnih ved. U m stv e n o  
življenje č loveško je le pol življenja. Ako se  razvije, p r v e d e  
do  stana in poklica. A kaj pom aga  ta stan in poklic,  ako  
ni srca in pred v sem  ne značaja. Srce in značaj sta go to v o  
prav tolike važnosti kakor znanje.  Če je našem u času res 
treba česa, je to baš izobraževanje in poblaženje teh strani 
dušn ega  življenja. Um  je obilno razvit, a baš v naši dobi  
nam je treba značajev in ljudi z m očno  razvitim pobožnim  in 
sp lošn o  človeškim  srcem. To od gojevati  je naloga od g o -  
jiteljev.« ( S c h r e i n e r :  Psih . listi).
V s:luje se  nam prašanje: Z a k a j  v p l i v a  p e t j e  
t a k o  m o č n o  n a  n a š e  č u v s t v o v a n j e ?
O dgovorit i  nam je t o - l e : U h o  in posluh sta za naše  
d uševno  življenje največjega pomena.
Zakaj »sluh ni sam o čut spoznavanja in razumnosti ,  
ampak sluh je tudi čutilo srca. Sluh je najvažnejši vhod  
k srcu. Živa beseda prime srce najmočneje.  Kakor b esedn i  
g las  in še  m n o g o  bolj,  vpliva na srce g las  petja in g la s ­
beni toni sploh. Glasba je govor  srca, ki pride od srca in 
sega  do srca«. ( S c h r e i n e r :  Psih. l i s t i )1).
Radi tega, ker ima petje svoj izvor v našem  notranjem  
žitju, deluje m očn o  in neposredno na čuvstvovanje  poslu-  
šalčevo, in to v večji meri n eg o  vsaka druga umetnost.  
Petje nas povzdiguje  in navdušuje, nas tolaži in nas raz­
vese lju je .2) O n jegovem  od gojn em  p om enu torej več  ne
') „Musik ist die schönste Mitteilung der schönsten Herzensliebe. 
Daher auch das unmittelbar zum Herzen Sprechende, Herzbewegende, Herz­
ergreifende aller Musik.“ ( S c h ü t z :  Zur Ästhetik der Musik.) Nobena 
druga umetnost ne vpliva tako motno na naše čuvstvovanje; vsaka go­
vori v prvi vrsti več ali manj našemu razumu. Baš radij tega si glasba, 
ki se naslanja na razum, ne bo nikoli pridobila splošnega priznanja (pro­
gramska glasba); občudujemo jo, ali na naše srce ne učinkuje.
s) S krasnimi besedami opeva A. M e d v e d moč petja v sledeči pesm i: 
Bratje, zapojm o!
Bratje, zapojmo s krepkimi glasi 
žalosten ali vesel napev!
14
m orem o dvomiti.  B a t k a  pravi: »Če bodeta  šola in um etnost  
delovali  složno, tedaj bode od goja  rodila sadu in ne b ode  
v eč  treba reševati marsikaterih socijalnili vprašanj, s kate­
rimi si dan danes modrijani belijo glave.«
Dviga, tolaži v vsakem nas časi 
prsi čutečih krilati odmev.
Petju je dana s l a d k a  o b l a s t .
Ko smo v mladosti plavali zlati, 
v mehko smo zibel legli na noč, 
pesem zapela lepo je mati, 
v sen zazibala nas tiho pojoč.
Petju je dana n e ž n a  o b l a s t .
Pesem popeva borna sirota, 
da si tolaži duševno b o l ; 
pesem življenja lajša ji pota, 
tožno popeva, joka na pol.
Petju je dana m i l a  o b l a s t .
Hodi iz doma slepec do doma, 
gosli od javorja v roki drži, 
zdušno zapoje, kamor priroma, 
pesem junaška neti ljudi.
Petju je dana k r e p k a  o b l a s t .
Glasno pastir na travniku poje, 
ptica ga spremlja, vonja mu cvet.
S krono ne menja radosti svoje, 
pesem življenje, travnik mu svet.
Petju je dana č i s t a  o b l a s t .
Pesem zveni na toplem zapečku, 
vnuku jo poje mož sivolas.
Duša topi se nežnemu dečku, 
v dedov zamaknjen bajni je glas.
Petju je dana č a r n a  o b l a s t .
Kadar telo se v zemljo preseli, 
trudno od pota, temnili skrbi, 
pesem nam bodo zadnjo zapeli, 
grob zapustili solznih oči.
Petju je dana ž a l n a  o b l a s t .
15
Vprašamo se  še :  K a k o  s e  j e  v r a z v o j u  č l o v e š t v a  
i z p o p o l n j e v a l o  i z r a ž a n j e  č u s t e v  s p e t j e m ? 1)
Da d ob im o  na to primeren odgovor ,  je treba zas le ­
dovati razvoj otroka v tem oziru; kajti č loveštvo  je hodilo  
v  glavnih potezah tudi to pot.
N ovorojen ec  izraža svoje  občutke z vpitjem. Ko že  
zna rabiti ude, si pom aga  z g ibanjem  posam eznih  mišic,  
in to p oseb n o  tedaj, če hoče  m očn ejše  občutke tudi pri­
m erno naglašati.
Otrok maha z rokami ali z nogam i,  se  nasm ehne,  se  joče  
in nam s tem pove,  česar še  ne m ore izražati z besedam i.
Pesem nas spremlja v zemskem življenji, 
vanjo izlivamo radost, bolest, 
v upanju, strahu, veselju, trpljenji 
pesmi odmev ostane nam zvest.
Petju je dana s t a l n a  o b l a s t .
Pevajmo torej v bratovskem krogu, 
dvigaj nas pesem, zveni nam v slast!
Pesem je ljuba samemu Bogu, 
rodu vzvišuje vsakemu čast.
Petju je dana v i š j a  o b l a s t .
‘) „Die rechte Kunst ist nur die, welche den höchsten Genuß ver­
schafft; der höchste Genuß ist aber die F r e i h e i t  d e s  G e m ü t e s  in 
dem lebendigen Spiel aller seiner Kräfte.“ ( S c h i l l e r ) .  Glasba se je jela 
še le razvijati, ko se je bila rešila vseh ovirajočih sp o n ; pri narodih, kjer 
služi drugim smotrom, je vsak tak razvoj nemogoč. Pa tudi tam ne more 
glasba uspevati, kjer je človek vkovan v materijalne skrbi in v nizke strasti; 
gojiti in uživati more umetnost le svoboden človek. Prvi nagibi k umet­
nosti se izražajo že v otroških ig rah ; v svoji prostosti in v svojem veselju 
mora otrok tudi uporabljati svoje telesne moči — začne se igrati. Takisto 
je prvi človek uporabljal prebitek svojih moči in občutkov v kretanje 
in izražanje raznih glasov. Vriskal in poskakoval je, če je bil vesel. Tako 
izražanje čuvstvenega žitja je zadobilo sčasoma plemenitejšo obliko; prosta 
in samovoljna igra se je po vplivu razvijajoče se prosvete izpremenila v 
estetično igro. Ko je človek spoznal učinke godal, se je mogla glasba, 
ki je bila dosle v najožji zvezi s plesom, iz prvotnega izraževanja čuvstev 
razviti v samostojno umetnost.
16
Slično se  ved e  tudi divjak, ki še  stoji na n :zki stopinji  
prosvete.
Pozneje  s l i š im o različno m očn e in v isok e  g la s o v e ;  
iz njih se razvije vrsta tonov. Ton, ki je bil d os le  le  n e ­
kako izražanje občutkov, postane sedaj sredstvo umevanja.  
Najprej razločujemo sam oglasn ike ,  a kmalu se  jim pridružijo  
soglasniki.  Z njimi tvori otrok prve b ese d e  v najenostav ­
nejši obliki.  T on ova  višina je pri tem še  v a ž n a ; kajti ona  
mora nadom eščati  pomanjklj ivosti b esed n ega  zaklada. Otrok  
torej na pol govori in na pol poje. Znano je tudi, da je g o ­
vorica divjakov neka m ešanica petja in govora in da so  
b ese d e  pri njih več in om a enozložne.  To velja tudi o naj­
starejših jezikih človeštva.
Pevski t o n 1) se loči od govorn ega ,  ko otrok že g o v o r i ; 
v govoru  rabi od š le  ved n o  le isti ton, takozvani govorni
glas,  ki se  izpreminja sam o s starostjo in tedaj,  če g o v o ­
rimo strastno.
Kakor d uševno  življenje, tako se  razvija is točasno tudi  
dar govora. P o le g  govora se  razvija sedaj še govor  naših  
čuvstev,  t. j. petje. Vzporedno s petjem se  izobrazuje tudi  
uho, ki vzmore razločevati čimdalje več  tonov.
Na posam eznih  sam oglasn ik ih  (ki so  nositelj i m uzi­
kalnega e lem enta  v govoru)  razločuje uho v početku le  po  
en ton. Za ta pojav im am o dokazov v zgod ov in i  g la sb e ;  
stari Grki na pr. so  popevalip osam ezn e  z lo g e  ved n o  le
z enim tonom.
Kakor pri otroc ih ,  tako se  je pri č loveštvu  posluh  
razvijal le p o lagom a;  za to dejstvo im am o zopet  dokazov  
v zgod ov in i  god b e .  D ojem  (vtisk) posam eznih  intervalov  
na č lovešk o  uho je bil v raznih dobah tudi različen. Še  
pred 8 0 0 — 900  leti so  šteli g lasbenik i terce in sekste  k 
d isonan cam ; poznali  so  takrat le oktave in kvinte kot kon-  
sonance.  Prvi poizkusi d vo g la sn e g a  petja so  bile torej
‘) Razločevati nam je pojma: ton in glas. „ G l a s “ sc nanaša vselej 
na govor, dočim je „ t o n “ tvarina, ki se uporablja muzikalno.
17
vzporedne oktave! in kvinte, ki jih danes ne maramo. Iz starih 
sk ladeb  se  tudi uverimo, da uho —  recimo —  pred 100  
leti še  ni prenašalo  tega, kar danes.JInstrumentacija, ki se  
je našim^prednikom zdela še  hrupna, je današnjemu p os lu ­
šalcu že ze lo  e n o s ta v n a 1). Vzrok temu je naše uho, ki se  
ved n o  razvija. S tem pa še ne sm em o  reči, da je posluh  
pri vseh naših vrstnikih na isti stopinji razvoja. Pri človeku,  
ki sliši m alo  g la sb e ,  je posluh na zelo  nizki stopinji;  
zato še  na kakem vaškem  koru s l iš im o  vzporedne kvinte in 
oktave. Istotako tudi večina p osluša lcev  ne pojmi najm o­
dernejših skladeb.
To om eniti  je važn o ;  kajti na te m u z : č n o - e s t e -  
t i č n e  m o m e n t e  se  nam bo večkrat ozirati pri učni 
obravnavi n ašega  predm eta; na nje se  naslanjajo tudi m eto ­
dična načela, ki jih zastopa to navodilo .
') O M o z a r t u  n. pr. vemo, da je bil s svojimi skladbami sodob­
nikom velik prevratnik in nekaka abnormiteta. Njegove skladbe so se zdele 
nerazumljive, temne in spačene. Dandanes so nam njegovi proizvodi naj­
blažje harmonije in melodije; Mozart deluje na nas kakor krotek tola- 
žilec. Ker se v skladbah nič ni izpremenilo, nam je to le dokaz, da glasbeni 
(kakor tudi vsi drugi umetniški) umotvori niso nič stalnega v svojem kul­
turnem značenju; važno in odločilno ulogo ima pri tem marveč kakovost 
sprejemajočih poslušalcev (oziroma pri drugih umetnostih: gledalcev).
2

I. Važnost in -naloga pevskega pouka 
v ljudski šoli.
»Der W eg des O hre s  ist de r  gangba rs te  und  
nächste zu  uns erem  Herzen.*
(F. v. S c h i l l e r . )
» S p r i c h ,  und  du  bist  mein Mitmensch,  
s i n g e ,  und  wir sind Brüder  u n d  Schwestern«.
(T l i .  G. H i p p e  1.)
Ce h očem o  glasb i zagotovit i  prihodnost, moram o skr­
beti za muzikalno od g o jo  ljudstva.
Razločujemo pa g lasb o  kot p r o s t o  u m e t n o s t  in 
g lasb o  v s l u ž b i  i z v e n m u z i k a l  n i h s m o t r o v ,  t. j., v 
zvezi z javnim življenjem. D očim  se  g lasbena um etnost  
večkrat precenjuje,  se  s lužbujoča glasba  zmeraj bolj zane­
marja v svojem  delokrogu. V tem neenakem  razvoju leži 
za g lasb o  sam o, pa tudi za m uzikalno m oč  ljudstva velika  
nevarnost.  Glasba kot prosta um etnost  mora biti v tesni  
zvezi z življenjem in s prosveto ;  nikdo ne more zahtevati,  da 
naj si pridobi ljudstvo smisla in ljubezni do um etnosti  v 
muzejih in koncertnih dvoranah ; um etnost  moram o marveč  
podajati narodu pri vsaki priliki, in sicer prav nevsiljivo.  
Na ta način se  je skozi stoletja p ostopalo  v Italiji, koje 
l judstvo ima toliko sm isla  za umetnost.
Glasba kot službujoča u m etnost  je ze lo  vel ike važnosti,  
in sicer večje, n e g o  si navadno m is l im o ;  obžalovati je le, 
da jo skladatelji često  prezirajo, —  da ne rečem —  zam e­
tujejo. Ti-le ne p išejo  več  za ljudstvo, in posled ica  tega  je 
g lo b o k  prepad med umetno g lasb o  in sp lošn o  g lasb en o  
om iko naroda. V sled  tega  pojema muzikalna m oč in zani­
manje za g lasbo.  V prejšnjih časih se je popevalo  v vsaki
2 *
20
delavnic i;  popeval je de lavec  na polju in v gozd u ,  pela je 
predica pri kolovratu; poštni voznik je zatrobil svojo  m e lo ­
dijo, ko se  je bližal vasi;  v vsaki hiši se  je p opeva lo  in 
deca so  prinesla čut za g la sb o  že takorekoč s seboj v šo lo .  
Vsak učitelj je bil p evec ;  kantorji v malih mestih so  bili 
čestokrat p lodoviti  skladatelji ,  ki so  goj itev  g la sb e  smatrali  
za glavni svoj posel.
Ni se  nam torej čuditi, da je m ogla  v oni dobi ljudska  
šola  za goj itev  g lasb e  storiti m n o g o  več,  n eg o  je bila njena  
n a loga;  učenci z gos l im i  ali s trobilom pod pazduho niso  
bili redek pojav na cesti.  Pri tem zopet ne sm e m o  prezreti 
dejstva, da se  je gojila  g lasba  tako izdatno več in om a v 
probitek cerkve; zbor in orkester, ki ju je cerkev rabila pri 
nedeljski službi božji, sta se  morala v ed n o  pomlajevati in 
ojačevati .  U m e v n o  nam je sedaj tudi, zakaj se v oni dobi  
nikdo ni brigal za m etodično  urejen pouk v š o l a h ; takrat so  
ga prav lahko še  pogrešali .
D and anes  je v tem oziru vse  drugače. Glasba m ed  
ljudstvom  vidno pojem a in p e v s k i  p o u k  v l j u d s k i  š o l i  
n i  v e č  s a m o  g l a s b e n o ,  a m p a k  j e  t u d i  s p l o š n o  
k u l t u r n o  v p r a š a n j e .
Pevski pouk v šolah je najvažnejša, da, edina korenika,  
po kateri dohaja širšim krogom  glasb en a  iz om ik a1). Na  
g lasb en i  om iki naroda pa s loni vsa druga g lasb en a  umetnost,  
ki uspeva le tedaj,  če je v zvezi z ljudstvom  in če dobiva  
od njega potrebnega in zdravega dotoka. Vsaka umetnost,
') V glasbeni odgoji ima dandanes klavir nekako prednost. To go­
dalo ima vsekakor marsikatere vrline; more takorekoč posnemati orkester; 
pa s tem še ni upravičeno njegovo razširjanje v vseh slojih družabnega 
življenja. Klavir nadvladuje dandanes vsa druga godala; postal je tako­
rekoč „modni inštrument“. Radi tega je nehalo domače petje, ki je poprej 
tako cvelo in bilo najlepši izraz družabnosti. Pristna in prvotna oblika 
glasbe je le petje; petje je neposredni izraz našega čuvstvovanja. Petje 
je podlaga vsaki glasbi in s p e v s k i m  p o u k o m  s e  m o r a  z a č e t i  
v s a k a  g l a s b e n a  o d g o j a.
21
ki izgubi to prepotrebno zvezo, mora ginevati  in končno  
usahniti.  A ne sam o um etnost  trpi škodo,  tem več  tudi narod  
sam, ako začne pri njem pojemati ljubezen do u m etnosti ;  
to čutimo p oseb no  trpko v današnjih časih. Nasledki tega  
pojava so podivjanost  ljudstva v nekaterih krajih in p o ­
manjkanje pravega verskega č u ta 1). K e h r  pravi: »P oseb n o  
danes, ko hoče  enostransko n egovan je  d u ševn e  naobrazbe  
v zvezi z materijalnimi težnjami življenja uničiti ves  čut za 
lepoto  in vzore, baš v sedanjih časih je treba delovati pod  
praporom um etnosti  za ideale in za č lovečnost.«
Prišel je torej čas, da g o j im o  realno g la sb en o  polit iko,  
in ze lo  je obžalovati,  da in teligenca ne podpira g lasb en ik ov  
v tem stremljenju, dasi bi ob svoji večji izomiki morala  
biti naklonjena takemu prizadevanju.2)
To trditev potrjuje še dejstvo, da g lasben ike kaj radi 
prezirajo v društvenem  življenju. Pravi g lasben ik  nadkriljuje 
ljudi, ki se  ne bavijo z g lasbo,  pa so  z njim na isti stopinji  
sp lošn e  izomike, po svojem  nežnočutju in navduševanju za vse
') „In solcher Zeit des immer mehr sich breit machenden derben 
Realismus ist es hoch nötig, daß alle idealen Mächte, statt in Mißtrauen, 
Feindseligkeiten oder doch unfruchtbarer Isolierung einander gegenüber 
zu stehen, sich fest an einander anschließen zum Bunde gegen die rohe 
Gewalt der Massenschaften. Eben darum ist cs sehr zu wünschen, daß 
Musik und Religion in der innigen Gemeinschaft verbleiben möchten, in 
welcher sie von alters her standen, ohne daß damit der vollen Selbstän­
digkeit der ersteren als weltlicher Kunst der geringste Abbruch geschehen 
soll. Die Religion, welche die Menschheit zur letzten Quelle des Lebens 
führt, bringt frisches Leben in die Künste, sie ist das Salz, das auch auf 
diesem Gebiet seine erhaltende und reinigende Kraft bewährt. Wo die Re­
ligion aus einem Volke scheidet, da gewinnt naturnotwendig der Materia­
lismus die Herrschaft, der Feind alles Idealismus und jedes Enthusiasmus
für das wahrhaft Schöne.“ „ v .........................
(Dr. A. S h i i t z :  Zur Ästhetik der Musik.)
“) Pri takozvanih omikaneih je glasba žalibog često stvar mode in 
spada#po njih mnenju k „dobremu tonu“. Marsikdo se bavi z glasbo le 
zaradi tega, ker mu je s tem olajšan vstop v salone in sploh v boljše
kroge; marsikdo si išče z njo vse svoje življenske sreče.
22
dobro in l e p o ; 1) m n o g o  bolj g lobokočuten  je in milosrčen,  
pa tudi takten v vseh slučajih, kjer ima govoriti  in od ločevati  
srce;  v vprašanjih pravice in krivice mu n jeg o v o  čuvstvo-  
vanje da več inom a pravo razsodbo. Spričo tega  m orem o  
trditi: M u z i k a l n a  n a d a r j e n o s t  i n o d g o j a  p o d e l i  
d u š i  n e k o  p l e m e n i t o s t  i n o d s t r a n j u j e  t u d i  p o ­
m a n j k l j i v o s t i  v s p l o š n i  n a o b r a z b i . * )
W.  S h a k e s p e a r e  pravi:
»Mož, ki nima v sebi g lasb e  in ki ga  ne gane sog lasje  
sladkih g lasov ,  je zm ožen  vsakega  hudodelstva,  izdajstva,  
tolovajstva in vsake zvijače. N jegova  poželjivost  je črna kakor 
noč. N e  zaupaj takemu človeku!«
‘) S l o m š e k  pravi: „Pesmi le tamo slišati ni, kjer ni poštenih
ljudi.“ Odgojno moč pesmi izražajo tudi sledeče besede:
„Kdor peva, zlo ne misli.“
„Le tam se naseli, kjer pesmi done, 
kjer rož’ce cvetejo in ptički žgole; 
tam vedno boš našel najboljše ljudi, 
hudobnim za petje in cvetje mar ni.“
Glede blažilnega vpliva glasbe na človeško čuvstvovanjc je zani­
mivo tudi poročilo, ki ga je objavil glasbeni poročevalec in nadzornik 
mestnih godbenih društev, K. Armbrustcr v Londonu. Ta pravi: „V svojem 
poslu sem imel dokaj prilike opazovati, kako more glasba krotiti človeško 
hodobijo. Društvena uprava je nastavila godbene zbore, ki igrajo po leti 
na raznih javnih prostorih. Vsi koncerti so prosti vstopnine ter se vrše 
po dvakrat na teden. Devet let se že igra v najlepših, pa tudi v najsiro- 
mašnejših in najnesnažnejših delih mesta. V teh-le so se poslušalci (veči­
noma sami izprijenci) v početku vedli tako nesramno, da so pregnali god­
benike. Deca in tudi odrasli so tako kričali, da sc godba niti ni slišala. 
Toda v nekaj letih sc je vse izpretnenilo; poslušalci so se umirili in če 
jim skladbe ugajajo, izražajo svoje veselje s ploskanjem. Pa tudi v zu­
nanjem nastopu se je očividno marsikaj predrugačilo. Dočim so dohajali 
prebivalci poprej umazani in razcapani k koncertom, se podvizajo sedaj 
— osobito žene — da bi se pokazali v lepši in čisti obleki, kolikor to 
pripuščajo razmere.“
*) Tu je g. pisatelj segel precej daleč. Vsekakor bi bilo poudariti, 
da je mnogo ljudi, ki n i s o  muzikalno nadarjeni in izobraženi, ki torej 
n i s o  „pravi glasbeniki“, a l j u b i j o  petje nad vse.
Uredništvo.
23
Kakor vsak božji dar, tako m oram o tudi muzikalni dar 
prav umevati  in uporabljati. I vino postane za nas lahko  
strup, če ga uživam o n e z m e r n o ; enako napravi lahko kriva 
g lasbena odgoja  č loveka sužnjem svojih strasti. Glasba tako  
om am i čud (naravo) nekaterih ljudi in jih vklene v svoje  
spone, da pozabijo često  njen glavni smoter in njena glavna  
svojstva. N aš  nervozni čas nagiba p o seb n o  rad na to stran; 
to se  vidi iz m nogih  modernih kompozicij ,  ki jim nedostaje  
večkrat vsake zdrave p odlage .  Vsekakor nas pa lahko tolaži 
zavest, da je značaj časa in n jegov  muzikalni okus podvržen  
raznim izpremembam.
Pevski pouk, ki zastopa v ljudski šoli  pouk g la sb e  
sploh, mora torej imeti n a lo g o :  v z g a j a t i  m l a d i n o  t a k o ,  
d a  b o d e  k d a j  n a r o d  u m e v a l  i n u ž i v a l  p r a v o  g l a s ­
b e n o  u m e t n o s t  t e r  i m e l  s m i s e l  z a  l e p o t o  g l a s b e . 1)
H.  R i t t e r  izraža ta sm oter s s ledeč im i b esedam i:  »Der  
Hauptfaktor in der m usikalischen Erziehung d es  Volkes soll 
nicht die musikalisch-technische A usü bu ng  bilden, sondern  
eine M ethode,  durch w elche  dem  zu Erziehenden die  F ä h ig ­
keit g eg e b e n  wird, richtig und eigentlich  Musik aufzunehmen,  
zu hören und zu g en ie ß e n .« 2)
U čni načrt za petje označuje smoter t a k o - le :  Z b u ­
j a n j e  i n i z o b r a ž e v a n j e  s m i s l a  z a  g l a s b o ,  o p l e  m e- 
n i t e v  s r c a  i n  o ž i v l j a n j e  p a t r i j o t i č n i h  č u v s t e v .
Č u v s t v e n a  n a o b r a z b a  je torej prva naloga našemu  
predmetu.
S e r  i n g  pravi: »An Stelle  des  G e sa n g e s  andere Mittel  
der Einwirkung auf das M enschenherz zu setzen, würde die  
Verzichtle istung auf die durch den G e sa n g  zu erzielenden  
Resultate in sich sch ließ en ;  denn die  Sprache, w elche  die
') Slično se sedaj ustanavlja tudi s m o t e r  r i s a n j u  v l j u d s k i  
š o l i .  Oba predmeta, ki zastopata med ljudskošolskimi predmeti umetnost, 
imata torej isto smer in večkrat tudi slično metodo.
s) Dr. A. B. M a r x  pa pravi: „Die Hauptaufgabe des Gesangsunter­
richtes ist, das musikalische Vermögen im Menschen zu erhöhen.“
24
M usik redet, wird sonst  nicht gesprochen,  und w as d iese  
Sprache mitzuteilen vermag, kann anderweit ig  nicht zu so  
(un-? urcdn.) mittelbarer Überlieferung ge langen« .
Pevski pouk pa mora tudi navajati k pravemu u ž i ­
v a n j u  l e p o t e . 1) Lepo petje nam blaži okus in posredno  
s tem tudi našo sp lošn o  in sog lasn o  odgojo .  V mladih letih,  
ko še prevladuje čuvstveno ž ivljenje ,  je pač najlepša pri­
lika, da izobražujemo estetične nazore. Pevski pouk naj 
navaja učenca, že v enostavnih in preprostih melodijah iskati 
lep o to ;  seveda morajo take m elodije  tudi z muzikalnega  
stališča zaslužiti ta pridevek .“)
‘) Blagoglasje jc za naše uho istega pomena kakor lepota za oko.
a) Tega stavka si pa ne smemo krivo tolmačiti. Govoriti o bistvu 
lepote v pesmih, bi bilo v ljudski šoli neumestno; kajti za take abstrakcije 
učenci niso zreli. Za odgojo čuvstvenega življenja delujemo le tedaj, če 
podajamo otrokom najlepše pesmi ter zabranjujemo, da bi se vtihotapile 
proste pouličnice. Na ta način zadobe učenci polagoma smisel za umetnost 
(umetniški pouk); prvi početki estetičnih čuvstev se dakako nahajajo v njih 
že kot estetični nagoni, akoravno še v skromni meri. O razvoju teh na­
gonov nam podajajo poizkusi zanimive podatke. Znano je, da pojo otroci 
posebno radi to ali ono pesem ; pri tem odločuje navadno napev in ne 
besedilo. M. L o b  si en  je priobčil naslednje podatke, ki kažejo, za katere 
pesmi se otroci v raznih šolskih dobah najbolj zanimajo. Pesmi so raz­
vrščene v proste pouličnice, v šolske (narodne), cerkvene in domoljubne.
Od 100 dečkov se je odločilo Od 100 deklic ;a
v šolski za po ­ šolske cer­ d o m o ­ po ­ šolske cer ­ d o m o ­
dobi ulične (narod.) kvene ljubne ulične (narod.) kvene ljubne
I. 6 19 _
II. 4 11 — — — 2 4 2 4 —
III. 8 31 11 8 — 12 5 —
IV. 10 2 9 6 6 7 3 6 —
v. 2 7 5 2 9 5 5 —
VI. 9 22 8 9 — -- -- —
Iz tega pregleda razvidimo, kako tekom šolske dobe če dalje bolj 
dobivajo prednost lepe pesmi in kako pojema ugajanje malovrednih. Vpliv 
šolskega pouka je torej očividen. Značilno je tudi, da se deklice ne odlo­
čujejo za domoljubne pesmi, ampak v večji meri za nabožne. Ker je pri 
prvih napev navadno bolj krepak, vpliva v večji meri na deško naravo.
25
Kar je zares lepo, je zmeraj izraževanje kakega čuv-  
s tven ega  razpoloženja; v lepem  napevu mora torej pri vsej 
raznovrstnosti vladati neka enota in neko soglasje .  »Milo-
vanje lepega  in n ep o g o d n o st  grdega  je v marsičem s o ­
rodno našem u nravstvenemu veselju z dobrim in našemu  
odurjavanju zlega. E s t e t i č n a  o d g o j a  s e  t o r e j  p o  p r a ­
v i c i  l a h k o  i m e n u j e :  p r i p r a v a  z a  n r a v s t v e n o  s t « . ' )  
( O s t e r m a n  n).
Buditev  sm isla  za lepoto  se poudarja tudi pri m o ­
dernem pouku risanja. Iz tega  razvidimo, da sta oba pred­
meta več  nego  go la  ročnost.
R i s a n j e  i n  p e t j e  s t a  i z o b r a z i l i  p r v e  v r s t e  
in želeti je le , da se  j ima m ed  ljudskošolsk im i predmeti pri-
pozna m esto ,  ki jima pristoja.
Pevski pouk vpliva tudi na r a z u m  n n o  s t ,  krepi 
s p o m i n  in oživlja d o m i š l j i j o .
Velik je tudi dobiček, ki ga  ima od  pravilnega p ev ­
skega  pouka j e z i k o v n i  p o u k  in z njim jezik sam.
L. K e l l n e r  pravi o t e m : »Wie w ich t ig  ist doch das  
Verhältnis d es  Gesangsunterrichtes zum Unterrichte in der 
Muttersprache! Man darf in der Tat nur d iese  Saite an­
schlagen, um den Anklang in Kopf und Herzen zu spüren. 
Singen  mit Ausdruck und Lesen mit Betonung,  rein und  
scharf artikuliertes Sprechen und G e sa n g  mit  Verständnis  
der Textworte,  Takt und B eobachtu ng  der Scheidezeichen,  
lautes und doch nicht schreiendes  Lesen und G esan g  ohne
') Moralni pomen glasbe je torej zavisen od njenih estetiških 
učinkov. Moč lepega besedila s plemenito vsebino dvigne uprav g lasba; 
da, glasba more celo paralizovati učinke neplemenite vsebine, a ne more 
nikoli služiti podlim namenom. V tem momentu leži kulturni pomen glasbe. 
Ker nas glasba povzdiguje k lepemu in dobremu ter nas vodi k pravemu 
in čistemu veselju, jev is t in i  uvaževanja vreden f a k t o r  n r a v s t v e n o s t i .  
S p e n c e r  pravi: »Glasba pospešuje raznolično izraževanje naših čuvstev, 
poinnožujc našo zmožnost v razodevanju misli, s tem budi v bližnjiku 
sočuvstvovanje in vzajemnost. Na ta način se prilagodi razvoj glasbe vsa­
kemu splošnemu napredku.“
26
Geschrei,  —  das sind Parallelen, deren Verwandtschaft und  
w ec h se lw e ise  sich b ed in gen d e  W irkung jeder le icht e insehen  
kann. Aber nicht häufig wird im Schulleben ernstlich und 
p lanm äßig  darauf Rücksicht g e n o m m e n « 1).
» S o l a n g e  a b e r  d i e  V o r b i l d u n g  d e s  L e h r e r s  
i n  d i e s e r  S a c h e  u n t e r b l e i b t ,  k a n n  n i c h t s  e r ­
r e i c h t  w e r d e n ,  w eder in Städten noch auf dem  Lande;  
und hier wie dort kann man s in gen  —  m eist  aber schreien  
—  hören ohne richtige Vokalisierung, ohne die ger ingste  
Spur einer vernünftigen A te m -Ö k o n o m ie ,  ohne auch nur 
den Versuch einer entsprechenden Phrasierung«. (C. . l u l i e r . )
»D eshalb  m üsste  der Musikunterricht auf den Lehrer- 
Seminarien nicht Chorsänger, sondern S o losänger  ausbilden,  
Gesanglehrer,  die die Natur der Kinderstim m e genau kennen  
und die verstehen, die Ju gen d  bei den m usikalischen  E le ­
m enten zu fesse ln  und durch die  E lem en te  lernfreudig zu 
machen«. ( K r e t z s c h m a r . )
O m eniti  je na tem mestu, da so  v Nem čiji ,  kjer se  
p onekod  že m očn o  zavzem ajo za p ovzd igo  ljudskošo lskega  
petja in pravilno od g o jo  glasu, za učitelje otvoril i p oseb n e  
tečaje o  novem  načinu p evsk ega  pouka.
Petje p ospešuje  delovanje pljuč in krvnega obtoka ter 
o ž i v l j a  n a š e  t e l o  i n n a š e g a  d u h a .  Dihala in tudi govorila  
se  morejo tem eljito  razvijati le ob pravilnem pevskem  pouku.
Izsledovanja so  dokazala, da je prsni o b s e g  pri pevcih  
izdatno večji n eg o  pri ljudeh ki ne p ojo;  istotako so  pljuča  
pri pevcih m n o g o  krepkejša.2) Petje je že  radi tega  izvrstno
‘) Pri petju je upoštevati sledeče mom ente: melodijo, ritem in di­
namiko. To velja istotako za vsako izrazito čitanje; tudi tukaj moramo paziti 
na melodiko (ki jo izraža povzdigovanje in padanje tonove višine), na ritem 
(razločevanje dolgih in kratkih, naglašenih in nenaglašenih zlogov) ter na 
dinamiko (poudarjanje in naglaševanje zlogov in besed). Če nam glasbenik 
označi vse to natanko, nastane pesem, oziroma skladba.
2) Znan je pojav, da so znameniti pevci in pevke navadno tudi čvrst
rasti in krepkega zdravja. To ni slučajno, ampak posledica njihovega dela in 
življenja. Dokazano je s tem tudi, kako deluje redno pevanje na razvoj telesa.
N
27
sredstvo zoper pljučne bolezni.  V tem oziru m oram o našem u  
predmetu pripisovati tisto važnost , ki gre te lo v a d b i .1)
M o d e r n i  p e v s k i  p o u k  m o r a  h o d i t i  p o t a ,  
k i  m u  j i h  o d k a z u j e t a  n a  e n i  s t r a n i  u m e t n o s t ,  
n a  d r u g i  p a  p s i h o l o g i j a  i n  f i z i o l o g i j a ;  p o p o l ­
nom a je torej nezavisen od tega, česar se  je učenec  že pri­
učil dom a v predšolski d o b i2). Č e se  učiteljstvo ravna po  
teh načelih, se  nam ni treba bati, da bi po lagom a zaspala  
naša narodna glasba.
Kakor pri vsakem  drugem umetniškem  pouku, tako je 
tudi pri ljudskošolskem  petju odv isen  uspeh v prvi vrsti od
*) Pevski pouk pa je tudi p o d l a g a  v s a k e m u  i n s t r u m e n ­
t a l n e m u  p o u k u .  Žalibog se danes ta točka pri pouku na glasbilih 
premalo — da ne rečem : nič — ne poudarja, akoravno so že stari prakti- 
čarji zahtevali, naj učenec (seveda v okviru glasovnega obsega) poje, kar 
igra. V dokaz sledeče vrstice iz 16. stoletja:
„Wiltn ein recht Fundament begreiffen 
Auff Flöten, Kromhörner, künstlich pfeiffen.
Vnd auff zincken, Bomhart, Schalmeyn mit list 
So merke das volgend zu aller Frist.
Wiltn ein recht Fundament oberkomen 
So bring dir der gsang grossen Fromen.
Auff den Instrumenten gehts also zu 
Wer den gsang versteth der mag mit rw.
In einem halben Quartal (wann er vleis thut)
Mehr fassen vnd lernen ynn seinem mut.
Als einer des gesangs vnerfaren 
Ynn eim halben iar mag ersparen.
Denn die Musica ist das Fundament 
Daraus her fliessen alle Instrument.
Darümb schepfft ewren grund aus dieser kunst 
So werdet yhr erlangen grosse gunst.“
„Drum lern singen du Kneblein klein 
Itzund jnn den jungen jarn dein 
Recht nach Musikalischer art 
Las aber keinen vleis gespart.“
( A g r i c o l a :  Musica instrumentalis 1545.)
a) Ta trditev se pač močno kosa s prejšnjo omembo p s i h o l o g i j e .
Uredništvo.
28
učiteljeve osebnosti .  Le za g lasb o  zavzet učitelj more na­
vduševati  učenca za stvar, le on najde najboljši učni način.  
A. B. M a r x  pravi: »D ie  Kunst ist weder b loße Technik,  
noch bloße Verstandes- oder b loße Gefühlssache. Sie ist 
der Ausdruck des  ganzen  M enschen,  und nur wer sie so  
in ihrer Ganzheit erfaßt, kann wahrhafte B i ldung für sie  
erteilen«.
Svetovati  je zaradi tega, da prevzame na večrazrednicah  
petje tisti učitelj, ki je g lasb en o  najviše naobražen in ki 
ima tudi pravo vnem o za p r ed m et1). Ta uredba ima še  to  
prednost, da bo ves  pevski pouk t istega zavoda enoten.
Reformatorji p evsk ega  pouka gredö  pa še  za korak 
dalje ter zahtevajo za naš predmet tudi posebnih s t r o ­
k o v n i h  n a d z o r n i k o v  (kakor jih im am o pri nas na 
srednjih šolah za risanje in v Nem čiji  za g lasbeni pouk na 
učiteljskih sem eniščih ) .  V Belgij i  in na A nglešk em  se  je ta 
ustrojba izborno obnesla  in tudi m esto  Rostock je 1. 1881. na­
stavilo  p oseb n e g a  nadzornika za šo lsko  petje.  Uspeh te uredbe  
se  je pokazal kmalu; kajti učenci so  4 leta na to že sodeloval i  
pri večjem  pevskem  koncertu. Ker se  je pri tem tudi d o ­
kazalo, kako se ob m etodičnem  pevskem  pouku očuva glas  
in zdravje, so  po lagom a utihnili nasprotniki nove ustrojbe. 
D anes je l judskošolsko petje najbolj urejeno in razvito v 
Švici,  Belgij i  in na N izozem skem . V Švici so  uvedli  že v 
prvi p o lo v ic1 prošlega stoletja ob ligatno  petje po notah.
') O pevskem učitelju pravi H e n t s c h e l :  „Heiter sei der Sang­
meister, verstimmt weder sein Instrument, noch sein Gemüt. Griesgram 
sieht alles grau, und es wird auch alles grau um ihn her. Sei heiter, aber 
nicht in gemachter, forcierter Weise; Wie Frühlingssonnenschein wird diese 
deine Heiterkeit leuchten und wärmen.“
29
II. Tvarina pevskega pouka.
»Slajše reči na svetu ni, kakor  je  
pesem lepa.«
»Lepa pesem je zlata, draga  reč«.
A. M. S l o m š e k .
Če izbiramo gradivo za petje, m oram o g ledati  v prvi 
vrsti na to, da je pesem  primerna d uševnem u  obzorju učenca.  
Učitelj  se mora že, ko začnejo otroci hodit i v šolo ,  prepri­
čati, kaj in koliko znajo peti;  šolski pouk mora torej biti
nekako nadaljevanje petja, ki so  se  ga otroci naučil i doma.  
Pesm i,  ki jih poje otrok, so lastnina naroda; učitelj mora
poznati te pesm i in sploh m išljenje in čuvstvovanje ljudstva;
to je n eob h od n o  potrebno; zakaj le tedaj more učno tvarino  
spraviti v sog las je  z narodnimi p oseb nostm i in se  s tem  
nadejati u spehov  p evsk ega  pouka. Otroški naravi ustreza  
torej najbolj n a r o d n a  p e s e m ; 1) pevski pouk mora to v 
prvi vrsti uvaževati ter seznanjati učence z najboljšimi pro­
izvodi narodne glasbe.
M elodije  narodnih pesm i so  preproste in prijetne; baš  
zato se  prilegajo otroški naravi in zato se jih deca tudi  
hitro in lahko nauče. Da bi s  p om očjo  ljudske šo le  spravili 
narodno pesem  zopet do prave veljave, to stremljenje je  
torej jako hvalevredno, p oseb n o  če p om is lim o,  kako g ineva
*) M a r x  pravi: „Das Volkslied ist dic UnsteiWichkeit der Musik. 
Es ist immer dasselbe, wenngleich es in seiner Ausprägung nach Ort 
und Zeit wechselt. Es gehört der grauesten Vergangenheit, wie der blü­
henden und bestaubten Gegenwart an, und zugleich ist es die eigentliche 
Zukunftsmusik. Sein Schöpfer und Inhalt ist überall und alle Zeit derselbe: 
das Volk selber und der in das Lied übergegangene Inhalt des Volks­
lebens. Die Volksstimmung ist der Grundgehalt des Volksliedes. Unbe­
rechenbar ist seine Wichtigkeit“.
30
v sedanji dobi narodno p e sn iš tv o .1) V narodni pesm i se  
zrcali življenje naroda; vse, kar je narod doživel,  izraža 
v svojih pesmih. U m e m o  pa lahko, da uživajo posam ezne  
p esm i le v izvestnem času sp lošno  priznanje. P esem , ki je  
bila n. pr. v 16. stoletju narodna p esen ,  nima danes m ed  
l judstvom  življenske moči.
Ker so  narodne pesm i nastale ob gotovih  časovnih in 
krajevnih razmerah, se  pač ne sm em o  čuditi, če najdem o v 
njih često  trivijalnosti in vsakdanjosti .  Takih seved a  ne  
pojem o z d eco ;  zakaj vsaka p esem , ki jo podajem o učencem ,  
mora biti po besedilu  in napevu izborna. B e s e d e  m o ­
r a j o  i m e t i  p o e t i č n o ,  m e l o d i j a  p a  g l a s b e n o  v r e d ­
n o s t .
P esm i je tudi treba primerno izbrati in se  pri tem  
ozirati na starost  učencev, ne njih m išljenje in čuvstvovanje.  
Na srednji in višji stopnji ne sm em o  popevati  preotročjih
') Primerno je, omeniti na tem mestu, da je pri vsaki pesmi, torej 
tudi pri narodni pesmi besedilo tehtnejši del. Besede vplivajo na poslu­
šalca tudi brez napeva, dočim ta sam ne učinkuje nikoli v tej meri in to 
baš radi tega ne, ker nima samostojne vsebine. Napev je posledica dojma, 
ki ga je učinilo besedilo na čuvstvovanje skladateljevo. Melodija se pri­
druži besedilu, kakor barve risbi; obraten slučaj je nemogoč. (? Ured.) 
Umevno je torej, da ustvarjajo le n e s t v o r e ’ tisti, ki podlagajo znanim 
napevom druga besedila. „Meistersängerji“ srednjega veka so postopali 
tako in glasbena zgodovina je že davno izrekla o njih pravično sodbo: 
bili so glasbeni k r p a č i .  O takem početju piše dr. K r a n e r  doslovno: 
„Wenn man den künftigen Jünglingen und Jungfrauen die Fähigkeit zu­
traut, aus Quellen a u ß e r h a l b  der Schule den e c h t e n  Text nach­
träglich zu gewinnen, so braucht man sich doch um die bißchen M e- 
l o d i e  keine frühen Sorgen zu machen! Sie wird sicherlich ganz von 
selbst mit kommen. Zum ändern : Durch Verbalhornungen und Ver­
wässerungen wird dem Echten der Weg nicht b e r e i t e t ,  sondern v e r ­
b a h n t .  Von dem faden Geschmack der süßlichen Limonade bleibt immer 
ein unangenehmer Nachgeschmack zurück und beeinträchtigt den Genuß 
der kräftigen Originalfüllung. Es kann aber auch geschehen, daß die in 
den Schulen mit Hochdruck eingeübte Um- und Nachdichtung den po­
etisch weit wertvolleren Urtext allmählich ganz in Vergessenheit bringt. 
Also k e i n e  Undichtung und unterlegten Texte. Lasse man doch dem
31
pesm i. P esm i višje stopnje morajo biti uporabne za vsak ­
danje življenje. Tudi ne pojo učenci radi pesm i,  kojih b e ­
sed ilo  ima poučen  namen. Pri izboru se je že ozirati na 
spol učen cev;  dečki pojo rajši druge pesm i n eg o  deklice.  
(To se mora upoštevati  p oseb n o  na šolah, ki so  po spolih  
ločene).  Ozirati se  m oram o tudi še na posam ezne le tne  
čase, na patrijotične in druge praznike, na cerkveno leto,  
na zvezo z drugimi predmeti i. t. d.
Šola  mora učence seznanjati tudi s sk ladbam i dobrih 
skladateljev, torej z u m e t n i m i  p e s m i m i ,  ki pa morajo  
biti z ložene v n a r o d n e m  d u h u ;  če nimajo tega  svojstva,  
se  ne b odo  nikoli u dom ačile  m ed  ljudstvom, tem več  se  
b odo  kmalu zopet izgubile ;  čas, ki sm o  ga porabili za njih 
priučenje,  je izgub ljen .1)
V narodnem duhu kom p onovan e um etne pesm i imajo  
n am en,  seznanjati  ljudstvo z n ovim i g lasben im i proizvodi  
ter na ta način oplem enitit i  in oblažiti  njega muzikalni okus.
späteren Alter auch noch etwas zu tun übrig ! Unsere schönen Liebes­
lieder sind auf uns gekommen, o h n e  daß die Volksschule sich ihrer 
annahm, neue, von denen man nicht weiß, woher sie stammen, werden 
in wenigen Wochen Gemeingut des Volkes, o h n e  unser Zutun! Warum 
sorgt man sich da um die künftigen Geschlechter? Es will mich über­
haupt bedtinken, als ob wir von unserer Pflicht, Bewahrer und Vermittler 
des in unserem Volke lebenden alten Liedergutes zu sein, eine viel zu 
engherzige Auffassung hatten. Natürlich leugne ich nicht, daß uns als 
Lehrern des Volkes diese Pflicht überhaupt zukommt. Eine andere Frage 
aber ist, in welchem U m f a n g e  sie uns auferlegt weden darf“.
(Neue Bahnen 1905.)
(Zgodovina kulture se upira takemu ekstremnemu naziranju. Širom 
znane in slavne so mnoge pesmi, kojih besedilo je bilo podvrženo melo­
diji narodnih popevk. Vsa ilirska glasba se je v prvi polovici prošlega 
veka tako preporodila in je postala silen činitelj v zgodovini jugoslo­
vanskih narodov. Prim. o tem Kuhačevo delo „Lisinski i njegovo doba“. 
Zagreb 1904. — Op. uredništva).
‘) „Alle Lieder, von welchen die Erfahrung lehrt, daß sie nicht 
in das Leben gefrömmen werden, tangen nicht in die Schule; das Volk 
läßt sich in dieser Beziehung nichts aufdrängen“ ( C u r t m a n n ) .
32
N eo b h o d n o  so  potrebne;  saj m oram o napredovati tudi v g la s ­
beni p rosve t i .1) Tukuj torej velja n ačelo:  P r a v a  m e r a  
v i z b o r u  n a r o d n i h  i n  u m e t n i h  p e s m i !
Izmed obojih  pa so  najboljši  proizvodi jedva zadosti  
dobri za učence.
V oživljanje ljubezni d o  očetnjave in d om o v in e  ter v o
janje patrijotičnih čuvstev  je treba v ljudski šoli  gojiti  še  
d o m o l j u b n e  p e s m i .  Te sp ozn am o takoj po njih znači l ­
nemu in čvrstem ritmu ter krepkem izražanju m is li ;  zaradi 
tega  jih m oram o popevati  s primernim poudarkom  in na­
vdušenjem . To velja p o seb n o  o naši  cesarski p esm i,  ki se  
poje več inom a brez vsak ega  predavanja.
Veliki od gojn i  pom en  p evsk ega  pouka zahteva še  zvezo  
tega  predmeta z verouk om ; kajti s petjem se  zbuja in goji  
tudi versko življenje. Znano nam je, da so  širitelji krščan­
stva več  d o se g l i  z b ogoslužnim  petjem  n eg o  z znanstvenim i  
dokazi. U čenc i  naj torej pojo c e r k v e n e  p e s m i ,  ki pa 
p o le g  v se g a  svo jega  n abožnega značaja ne sm ejo  biti tuje 
narodnemu mišljenju. Š o l s k a  c e r k v e n a  p e s e m  m o r a  
p o  t e m  t a k e m  b i t i  c e r k v e n o - n a r o d n a  p e s e m .
Če učitelj pri šolskih mašah spremlja petje u čen cev  z 
orglami, ne sm e z org lam i nikoli siliti v ospredje;  glavna  
stvar je petje učencev.
Ako učitelj skrbno goji p et je ,  si pridobi kmalu in 
lahkim potem naklonjenost  ljudstva; kajti z otroškim petjem  
g a n em o često  bodis i  še tako trdosrčnega človeka.
Zanimanje za šo lo  in petje zbujajo tudi šo lske  veselice ,  
izleti in te lovad ne igre, ki si jih brez petja ne m orem o
*) „Wie das moderne Lesebuch, so muß auch das moderne Lieder­
buch das Apostelamt mit übernehmen, der Kunst u n s e r e r  Tage freudig 
genießende Kenner und Bekenner zu werben. Ich verkenne die Schwierig­
keiten nicht, die sich der Einbürgerung neuen Liederstoffes entgegen- 
stellen. Sie können uns aber doch unmöglich zwingen, in unserem Schul- 
gesange auf einer Stufe zu verharren, die bereits vor einem halben 
Jahrhundert erreicht war und die unseren Bedürfnissen in vielen Stücken 
durchaus nicht mehr entspricht“. (Dr. Kraner).
33
misliti.  V ugodnih  okolišč inah je še uprizarjati s p e v o i g r e 1) 
(zbori, sam ospev i  in deklamacije) s spremljevanjem kla ­
virja ali harmonija. (D o  sedaj so  se  pri nas že  na raznih 
šolah z velik im uspehom  proizvajale take spevoigre.  Zelo  
hvaležne so  sk ladbe Petzove , ki jih je z g la sb en ega  stališča  
priporočati. —  Prva s lovenska  spevoigra  so  »Letni časi«,  
ki jih je izdal A. Kosi,  učitelj v Središču na Štajerskem,  
cena 3 K 20  h. (Op. ured).
O p o m b a .  Za moderni pouk v risanju velja danes  
n ačelo:  Narava naj prevzame ta pouk, učitelj naj učenca sam o  
vod i  pri opazovanju njenih lepot. Zato se  zam eta vsaka  
uporaba p red log ;  oko naj se  učencu bistri na istinitih pred­
metih. Ako se  v g la sb en em  pouku postav im o na to stališče,
‘) O takih javnih nastopih pravi F. Pol ack:  „Bei der Menge 
darf man nur Münzen verausgaben, deren Prägung bekannt ist. Der 
äußere  Eindruck bestimmt bei den meisten das Urteil über den inneren 
Wert, er vertieft und befestigt aber auch die Wirkung bei Urteilsfähigen. 
Die äußere Wirkung der festlichen Zurüstung bei Schulakten darf nicht 
unterschätzt werden; sie hilft S t i m m u n g  für  die  Schul e  machen, 
Stimmung, ohne welche heute nichts mehr zu erreichen ist. Gewinnen 
wir Augen und Ohren der Eltern, dann haben wir Wege zum Herzen 
und — zum Beutel. Ohne Teilnahme des Hauses an der Arbeit der Schule 
ist unsere Mühe ein Schwimmen gegen den Strom“. Brosamen III.).
In dr. Küf fner :  „Die Kunstübung der Schule verlangt nach der 
Öffentlichkeit. Es ist dies einmal so und wird bei der Musik mehr als 
bei anderen Künsten auch immer so bleiben. Dadurch wird Eifer und 
Fleiß angespornt, der Ehrgeiz bekommt neue Nahrung, das Urteil neue 
wertvolle Maßstäbe. Was die Noten und Zeugnisse für die anderen Fächer, 
das sind die öffentlichen Aufführungen für die Musik. Derartige Pro­
duktionen haben ihren Zweck in sich selbst; sie sind pädagogische Ein­
richtungen und stehen auf ganz anderer Linie wie repräsentative Veran­
staltungen.“
Nikakor pa se ne bi moglo odobravati, ako bi bili omenjeni na­
stopi le nekak okit na zunaj. Pripeti se tudi, da se vežbajo učenci le za 
spevoigre, dočim se ves drugi pevski pouk zanemarja ali goji premalo. 
Javni nastopi naj bodo le dokaz učiteljevega stremljenja v pevskem 
pouku. Isto velja o telovadnih igrah, ki so navadno tudi spojene 
s petjem.
3
34
moram o tudi zahtevati,  da se  izobražuj učencu uho na isti- 
nitih g lasbeno-um etniških  proizvodih. Praktično se  je začelo  
to izvajati v H am burgu ,  kler se  je sploh najprej naglašala  
potreba umetniške vzgoje.  Tam se  v koncertnih dvoranah  
prirejajo koncerti za deco. P očetk om a so  bila mnenja o 
koristi teh priredeb zelo  različna, pa praksa je pokazala naj­
sijajnejše uspehe. N am en teh koncertov je, pridobiti otroška  
srca za pravo in dobro g la sb o  ter jih odvračati od slabih  
sk ladeb  in pouličnih proizvodov. Te priredbe trajajo vsaki-  
krat jedva eno uro, ker so  na sporedu le krajše skladbe  
(uverture, s im fonične stavke i. dr.). Pred proizvajanjem p o ­
sam eznih  toček razloži dirigent v kratkih besedah vsebino  
in pom en sk ladbe ter naved e najvažnejše m otive .  Uspeh  
teh priredeb pa se  je pokazal tedaj, ko se  je dovolil  vstop  
tud : tistim otrokom , ki so  iz šo le  izstopil i;  prišli so  zopet  
v velikem številu.
Enake koncerte prirejajo istotako druga večja mesta,  v 
zadnjem času tudi na Češkem  (Libcrci, Jablonec,  Rum burg  
i. dr.). V Berolinu je v zim skem  tečaju 1903/4  p oset i lo  nad 
25 .000  učencev  11 takih koncertov.
Manj uspeha je pričakovati od  takozvanih potujočih  
umetnikov, ki si jih že le  znam eniti  g lasben i  p ed agog i ,  kakor 
M. Battke. Potujoči  umetniki naj bi ob določenih  časih na 
raznih učnih zavodih  prirejali koncerte v m anjšem  obsegu .
35
III. Splošne opazke o učnem 
postopanju.
»Die Kraft un d  S chönheit  d e r  m e n sc h ­
lichen S tim me b e ru h t  nicht in e iner  einse itigen 
S tim m band- u nd  Kehlanlage, sond ern  darin, dall 
s ä m t l i c h e  zum  m enschlichen  G esangso rga ­
n ism us gehörigen  Te ile in h a rm o n ischer  Tätigkeit  
v o n  s e l b s t  arbeiten.«
Dr. I. H. W a g e n  m a n n .
H o č em o  li petje u spešno poučevati,  moram o biti pred 
v sem  sami vzor pevca. Pevska ura zahteva enako temeljito  
pripravo, kakor vsaka druga učna ura.
Učitelj  mora znati pesem  tehnično, kakor tudi m uzi­
kalno pravilno predavati,  če pa tega  ne more, pa vsaj izra­
zito zaigrati na goslih.
D obrem u predavanju je v prid:
Pravilno držanje telesa, p o seb n o  pa ust;  ekonom ična  
funkcija dihal, razločno izgovarjanje besedila  in primeren  
čas za petje.
1. Kako je stati pri petju?
Pri petju naj učenec  vselej  stoji, in sicer neprisi ljeno  
ravno. Glava ne sm e biti nagnjena ne naprej in ne nazaj .1) 
Prsi morajo biti popo lnom a p r o s t e ; zaradi tega je svetovati,  
da naj otroci drže roke križem na hrbtu. Vratu in prsi ne sm e  
tiščati nobena preozka obleka. Vsako nepotrebno g ib anje  je  
pri petju opuščati .
Če pojo učenci iz knjižic (na višji stopnji),  jih morajo  
držati v ravni smeri pred seboj.
') Nc smemo trpeti, da bi otroci pri naglaševanju važrteših besedi 
in zlogov prikimavali z glavo.
3 *
36
2. Kako je držati usta?
Človeško  govori lo  m orem o primerjati piščalki z jezikom.  
Pljuča opravljajo posel m eh a;  v jabolku se  tvorijo g lasovi ,  
ker so  g lasovn ice  različno napete in stresejo zrak, a v ustih 
se  g las  še  le obrazi. Usta imajo torej enako nalogo,  
kakor nastavec pri p iš č a l ih ; vplivajo namreč na barvitost  
glasu. H o č em o  li izgovarjati različne sam og lasn ik e  jasno,  
nam je treba vselej tudi primerno izpreminjati le g o  p o sa ­
meznih d elov  ust.
Pevski ton mora biti poln, p lem enit  in čist ter prost  
vseh stranskih g lasov .  Razločevati pa je dober g las  od  lepega.  
L[ep in prijeten g las  je dar Stvarnikov; tega  si ne m orem o  
pridobiti,  ker je od v isen  od  raznih svojstev  g lasila .  Pač pa
si vsakdo lahko prisvoji d o b e r  glas,  in to s sistematičnim
vežbanjem organov, ki vplivajo na kakovost  glasu.
Pri petju moram o usta toliko odpirati, da bi m ogli  
m ed zobe  vtakniti p a le c .1) Jezik  naj bo ploščat in miren;  
n jegov  konec se  mora neprisi ljeno prilegati zadnji strani 
spodnjih zob. Norm alno držimo usta takrat, kadar izgovar­
jam o sam oglasn ik  a (n. pr. v b e se d i:  mati).  U sta  moramo  
pravilno odpirati že prej, n eg o  začnem o p e t i ; le tedaj d o ­
b im o jasen in čist glas.  Če tega ne storimo, s l i š im o v za ­
četku b ese d e  navadno zam olkel »n« ali »m«.
P ev č ev  obraz bodi prijazen, ne pa spačen. Če opazu ­
jem o pri učencih v tem oziru grde razvade —  in to se  
zgod i p o seb n o  pri kričečem petju —  tedaj jih je treba takoj 
na to opozoriti , sicer se  take navade preveč ukoreninijo.
3. Kako in kdaj moramo pri petju dihati?
Pljuča so  organ, ki pripravljajo g las.  Kakor je treba 
vaditi glasi lo ,  tako moram o svojo  pozornost  obračati tudi 
na dihala. Pljuča se  morajo vaditi ,  da uporabljajo zrak, ki
’) To sc mora v početku v istini tudi storiti, da se privadijo učenci 
pravilnemu odpiranju ust.
37
se  nahaja v njih, primerno in varčno; kajti le tedaj moreta  
tudi grlo in usta opravljati z u spehom  svoj posel.
A ko g ovor im o  ali pa m olčim o,  ne pazimo prav nič na 
to, kako d iham o;  dihanje se vrši instinktivno. Pri tem nam  
tudi ni treba biti varčnim z zrakom, ki sm o ga  prejeli v 
pljuča; kajti vsak hip ga  lahko nadom est im o,  ako nam ga  
zmanjkuje,  in to se  često  prigodi,  n. pr. pri hitrem g o v o r ­
jenju, v razburjenosti i. dr.
Drugače je v tem oziru pri govorniku. H oč e  li ta 
vplivati  na poslušalca,  mora paziti pred vsem  na pravilno  
in umetniško predavanje; g ledati  mora tudi, da konča svoje  
stavke vse lej poprej, n eg o  mu zmanjka potrebnega zraka. 
Prav tako mora tudi čuvati govorila ,  da mu predčasno ne  
opešajo.
Še več  previdnosti pa je treba p e v c u ; pri njem mora  
zrak, ki ga  izdiha, še  spraviti g lasotvornice  v intenzivne  
tresaje; zrak ima tu torej s l ično nalogo ,  kakor goslarjev  
lok, od  katerega je največ od v isen  lep, močen  in izrazit 
glas  godala .
Pri petju m oram o kratko, g lo b o k o  in izdatno dihati.  
Izdih bodi nepretrgan in miren, pa p o č a s e n ; izdihniti je  
treba ves  zrak, ki se nahaja v pljučih. To pa m orem o le 
tedaj, če s tesn im o trebušno duplino ter pritiskamo na prsno  
votlino in p ljuča.1)
Da je zdrav in čist zrak za pevca n eob hod no  potreben  
in da pospešuje  petje,  je ob sebi umljivo.  V šolski sobi,  
kjer se  poje, pa mora biti tudi primerna toplota.
O d  pravilnega dihanja je od v isen  poln  in lep glas.  
Naravno dihanje pri petju koristi zdravju, krepi prsi in 
pljuča, dočim nepravilno dihanje škoduje  zdravju.2)
’) Steznik (korzet), ki bi se utegnil že tu pa tam vtihotapiti na 
najvišji stopnji dekliških šol, je treba takoj strogo prepovedati, ker ob­
čutno ovira dihanje pri petju.
a) Gojiti je v ta namen tudi posebne v a j e  v d i h a n j u .  N ata  način 
si krepimo dihala ter zadobimo popolno oblast nad zrakom, ki se nahaja
38
Učitelj mora otroke p o lagom a privaditi, da popevajo  
p osam ezn e  tone delj časa zdržema ter da na en dihljaj za- 
pojo tudi po več  tonov. S tem krepimo dihala. Pri pesmih  
in m etodičnih  vajah naj učitelj vselej  opozarja, kdaj da  
morajo dihati;  najbolje je, da store to izprva na d o ločen  
migljaj učiteljev.
P ev e c  mora dihati mirno, počasi  in tako, da ne s l i ­
š im o dihanja. Dihati je treba vselej  skozi nos in ne skozi  
usta;  kajti zrak pride s tem zaradi daljšega  pota že  bolj 
segret  v pljuča, a to je za zdravje važno.
O d  pravilnega dihanja je pri petju od v isno  lepo  pre­
davanje;  dober p evec  ne pači z nepravilnim dihanjem nikoli  
zveze  m elod ije  in besedila .  Kakor za pouk v deklamovanju,  
tako velja tudi tukaj načelo:  z d o b r i m  z g l e d o m  d o s e ­
ž e m o  v e č  n e g o  z b o d i s i  š e  t a k o  t e m e l j i t i m  r a z ­
l a g a n j e m .
Izmed posebnih  pravil za dihanje o m en im o  sam o to-le:
Nikoli  ne sm em o  ločiti,  kar se  mora vezati;  torej: ne 
predloga,  zaimka, števnika in pridevnika od samostalnika,  
ne posam eznih  b esed  in muzikalnih fraz.1) Gläsu, pred ka­
terim dihamo, ne sm e m o  znižati vrednosti,  ampak v takih 
slučajih m oram o skrajšati predstoječo noto (ali konec prej­
šnje fraze).
Najbolje je, ako d iham o pri od m orih ,  koronah, pred 
daljšimi g lasovi  in pri ločilih.
T em  občim do loč i lom , ki se  b odo  zdela le t istim odveč,  
ki se  ne zaveda, koliko činite ljev vpliva pri vsaki stvari na 
končni učinek, naj podam dvoje  z g led o v :
v pljučih. Take vaje, ki se prav lahko tudi spoje s telovadnimi vajami, 
naj sc vrše tako-le:
Učenci stoje ravno, z rokama ob kolkih. Učitelj zapoveduje: Usta 
zaprite! Vdihajte: 1—2—3! Sapo zadržujte: 1—2—3! Izdihajte: 1—2—3!
‘) Že učence elementarnega razreda je treba vaditi, da ne dihajo 
sredi besedi.
39
N. pr.
;  - 4 N -- k t : — j-»-!» ... >
i W  i  - • ~ 'I¥
*  * # j
Bog o - lira-ni, Bog ob - va - ri nam ce - sar-ja ,  Av - stri-
-  1 - N
/ L > f  l ~ J  - j  - j b = j = " s r  r  p  1
J -  • '  '1 — * — 0 ----------------------0 —
V - J ..... - * - • f  - 1
jo! Mo - dro da nam go -spo da - ri s sve-te
[t~Q l" • 1 '1 - 1 :fw=
l-- ^ P  £»  j1 ---J-.-.-Jmi.- -j ■-- 0  1
- p- * n
ve - rc po - moč - jo. I. t. d.
Izvaja se to tako-le:
^  > 7‘ '"Vf r " ' ~fr ■ .j,- ^  .;^-hJ -Sh -jtr*’ - --f•z
Bog o hra - ni, Bog ob ri nam ce-
 -j fr- ' h - 7
i m  ' •*
Y  • 0 i
sar - ja, Av - stri - jo! M o-dro  da nam go - spo-
Ü Ü ä Ü
da s svc- tc ve - re po - moč jo-
I. t. d.
Slabo bi bilo,  pri s ledeči  p esm i dihati na mestih ,  za- 
znam enovanih  z *
(Majcenova pesmarica.)
^ - j ^ T J T j - 'T i  3 m  i-r:
Na tra - ti - co se-dem, po - č i-vam slad - ko, mrak
■ ^ 3 =  ' ■ p TJ
1- F —£ 3 - T  -f E?E ---F— V—h
sv o - je  gri - nja - lo raz - pe - nja tem - no, mrak svo-je  gri-
i. t. d.
40
tem več:
Na tra - ti - co se -dem , po - č i-vam  slad-ko, mrak
svo - je  g r i - n j a - l o  raz - pe - nja tem - no, mrak svo - je gri-
i. t. d.
4. Kako moramo besede izgovarjati?
Pri petju m oram o p oseb no  paziti na čisto in razločno  
izgovarjanje b esed ila ;  le ako to uvažujemo, dajem o petju 
pravo življenje. Če vežbam o pesmi,  moramo gledati  najprej 
na to, kako se  izgovarjajo b esede ,  in še le potem na napev.  
B esed i lo  m oram o že poprej predavati,  razločno izgovarjajoč in 
ritmično poudarjajoč; zakaj dobro predavanje je že pol 
p et ja .J) Razločno izgovarjanje besedila  d osežem o ,  če pazimo  
na to, kako tvorimo sam og lasn ik e ;  kajti ti-le so  nositelj i 
m uzikalnega tona, dočim soglasnik i  ovirajo njega obrazo-  
vanje.  S a m o g l a s n i k e  m o r e m o  p o p e v a t i ,  s o g l a s ­
n i k e  p a  g o v o r i t i .  O d  sam og lasn ik ov  je torej odv isno  
lepo  petje ,  od sog lasn ik ov  pa razločnost in razumljivost  
besedila .
Najvažnejša pravila o izgovarjanju sam og lasn ik ov  in 
sog lasn ik ov  so  s ledeča:
oj  S a m o g l a s n i k i  m o r a j o  b i t i  č i s t i .  Tej zahtevi
u god im o,  če pazimo pri petju na to, kako drži učenec
') Pomniti je, da se najvažnejša beseda v stavku vselej tudi z več­
jim poudarkom izgovori nego druge. Na take besede je treba učence 
vselej opozarjati in umestno je, če so v pesemskih zbirkah tudi primerno 
označene. N. pr.
Na g o r o ,  na go ro ,  
na s t r m e  v rhe !
T j a kliče in miče 
in vabi srce.
41
usta. Kadar pojem o a, so  usta ležeče ovalna, kadar 
pa pojem o o, so  stoječe  ovalna. Pri u-ju zož im o ust ­
nice še  bolj n eg o  pri o-ju (a ne sm em o  usten naprej 
pomakniti).
Izgovarjajoč e in i, razširimo usta ležeče ovalno, pa še 
bolj n eg o  pri a-ju (tudi privzdignemo m alce konec jezika).
V besedah s sa m o g la sn im  r-om je tvoriti ton na 
polglasniku pred r.
b) Ako se  končuje b eseda  na sam oglasn ik  in se začenja 
sledeča  tudi s sam oglasn ikom , tedaj je treba vsako  
razločno izgovorit i;  nikoli  ne sm em o  obeli sa m o g la s ­
nikov spajati v enega.
N. pr.
£ ne p a :
 —  ~  1
en - krat en - krat
c) Pred začetnim sam oglasn ikom  ne sm em o  nikoli slišati  
zam olklega  »n-a« ali »h-ja«; to se  lahko pripeti, če ne  
odprem o ust prej, n eg o  začnem o popevati.
N.
ne p a :
men. n’A - men.
r~i
fr Ü
h ’O če.
č) Ako zapremo usta prej, n eg o  prestanemo s petjem,  
sl i š im o na koncu b esed e  »m«.
N. pr.
ne pa:' i S
Na-zaj v planinski raj! Na-zaj v planinski raj’m !
42
d) S o g l a s n i k e  je kratko, a razločno izgovarjati.
S og lasnike  tvorimo z jezikom, z zobm i in z nebom .  
Razločevati m oram o zv en eče  in n em e soglasn ike.  Na  
nemih (t, p, f, k, h, c, č, s  in š) ne m orem o tvoriti g lasu.  
K ončne sog lasn ik e  b ese d  izgovorim o še le  v zadnjem  
hipu; glasiti  s e  mora vse lej  le  prejšnji sam oglasnik .
N. pr.
e) Soglasnika na koncu b ese d e  ne sm em o  zvezati z za ­
četnim sam oglasn ikom  s le d e če  b esede .  Tem u se  najlaže  
od pom ore  s prav kratkim odm orom  m ed  ob em a b e s e ­
dama, a pri tem se ne sm e  dihati.
N. pr.
Bog [j o - hra - ni B o g ^ g o  - hra - ni
f )  To velja tudi o zvezi končnega  soglasn ika  z začetnim  
enakim ali s ličnim sog lasn ik om  s le d e če  b e se d e :
N.
ne pa: 5 = r
Pod ' 'tr to
g ) Ako p ojem o na en sam oglasn ik  več  tonov,  ne sm em o  
pri s ledečih  tonih sam oglasn ika  še  enkrat ponovit i.
N. pr.
f e — J — ^  ne  Pa:
^ha - men.
43
h) Posam eznih  tonov ne sm em o  vleči k drugim, ampak  
vsak ton je treba natanko in d o ločn o  zapeti.
N. pr.
j> j  j  i J p P  nc pa:
Po je - ze - ru Po je - zc ru
i) Paziti je pri petju tudi na b esedn o  naglaševanje,  to je, 
poudarjati moramo vselej  glavni z lo g  b esede .  Ge je  
na lahkem zlogu  višji ton, ga  ne sm em o  zaradi tega  
preveč poudarjati. B e s e d n o  n a g l a š e v a n j e  i m a  
p r e d n o s t  p r e d  m e l o d i č n i m  n a g l a s o m .
Slaba razvada je tudi, naglaševati  končni z lo g  p o sa ­
meznih vrstic.
N. pr.
1 j  ne p a : ^
Pod tr-to  bivam zdaj Pod tr- to  bivam zdaj
j )  Pri petju ne sm em o  delit i b esed  po slovniških  pravilih, 
ampak edino le po blagoglasju .  Gledati  moramo, da 
je na koncu z loga  ved n o  sam oglasnik .  N. pr. pe-vci,  
ne pa: pev-ci;  la-sto-vka, ne pa: las-tov-ka.  
k) Važna je za razločno izgovarjanje tudi primerna m oč  
glasu. Petje mora biti g lasno,  a ne kričeče.
O p o m b a .  G led e  tonske barvitosti nahajamo pri 
pevcih često hude pregreške. Ker nastane tonska barva v 
ustni duplini,  je treba usta toliko odpirati, da zadene sapa, 
prihajajoč iz pljuč, zgornjo ustnico blizu zob. Jezik mora  
biti pri tem v ravni le g i ;  če pa ga p o te g n e m o  tako nazaj, 
da pritiska na goltanec,  tedaj nastanejo neprijetni g o l t n i  
g lasovi .
Zamolkli  n e b n i  toni nastanejo ,  ako privzdignem o  
konec jezika proti trdemu nebu.
44
Če sili nekaj sape v nosno duplino, nastanejo n o s n i  
glasovi .
Goltne in nebne tone od prav im o ,  ako vadimo  
učenca v pravilnem držanju jezika; nosnih tonov se  pa iz­
nebimo, če zapremo nozdrvi .1)
5. Kdaj naj pojemo?
V ljudski šoli  naj se  poje v s a k  d a n  nekoliko. To 
poseb no  treba uvaževati na nižji stopnji, kjer še  učenci niso  
vajeni petju niti ne morejo popevati  nepretrgoma po pol 
ure.a) V tem oziru greše  tudi m n og i  otroški vrtci, kjer pojo  
često  nepretrgoma d o lg o  časa, in to še kr ičaje; ti zavodi  
so  že marsikateremu otroku pogubil i  g las  za zmeraj.
‘) O p o m b a .  J e z i k o v n i  p o u k ,  osobito pa elementarni jezikovni 
pouk bi se moral v večji meri baviti z obravnavo govornih elementov, 
torej s pravilnim tvarjanjem samoglasnikov in soglasnikov. Čuditi se mo­
ramo, kako natančni smo pri pravopisnih in drugih slovniških pravilih in 
kako zanikami smo gledč pravilnega in lepega govora. Slaba in nejasna 
govorica je vendar prav tako zlo kakor različni pravopisni pogreški v 
spisih. Novejši metodičarji jezikovnega pouka poudarjajo po pravici veliko 
važnost f o n e t i k e  že v začetnem jezikovnem pouku. Tukaj se strem­
ljenja modernega pevskega pouka popolnoma strinjajo z željami pristašev 
fonetičnega jezikovnega pouka (glej D ostavek!); oba predmeta se izpo­
polnjujeta in podpirata, kajti v petju je treba istotako jasne vokalizacije 
kakor v govoru. Dočim gre jezikovnemu pouku za odstranitev očividnih 
nedostatkov v izgovarjanju, ima pevski pouk nalogo, s i s t e m a t i č n o  
učiti govorila v tvarjanju jasnih samoglasnikov.
Omeniti še je zanimive poizkuse z j e c l j a j o č i m i  otroki. Ti-le 
rabijo normalno svoje govorilo večinoma tedaj, če pojo. Ko pa bi morali 
isto besedilo zopet govoriti, se prikažejo takoj njihove govorne hibe.
*) Če pojemo delj časa, nam opeša g la s ; ako sc tedaj še dalje silimo 
peti, otrpnejo prav lahko jabolčne mišice. To se tudi zgodi, če pojemo v 
previsokih legah. Na ta način lahko pokvarimo glas za delj časa ali za 
vse življenje. Zdravniki trde, da izvira največ bolezni v grlu iz preve­
likega napenjanja jabolčnih mišic, pa tudi iz razdraževanja sluznic. Da 
mišice oslabe po prevelikem naporu, razvidimo iz tega, da začne pevec 
potem nizko peti. Tega pojava torej ne smemo vselej pripisovati nedo- 
statnemu muzikalnemu posluhu, ampak često tudi pevčevi utrujenosti.
45
Otrok še  d uševno  in te lesno  ni sp osoben,  popevati  
del j časa;  a vsako nasilje bi tu bilo škodljivo zdravju, pa 
tudi u spešnem u  napredovanju v petju; s si lo  najhitreje v 
deci zamorimo zanimanje in veselje  do predmeta.
Škodlj ivo je za razvoj g lasu  in za vzdržavanje potrebne  
pozornost i,  če pojo učenci po celo uro, kar se  često  god i  
na višji stopnji. Celo uro popevati  ne more brez škode na 
glasu  niti p evec  po poklicu.
Ako pojem o večkrat in vsakikrat le nekaj časa, si iz­
urimo posluh  m n o g o  bolj, nego  pa z dolgotrajnimi lekci­
jami;  to je p oseb no  uvaževati pri začetnikih,  ki še d os le  
niso popevali .  Z večkratnim petjem pa se  učenci privadijo  
predmetu ter mu postanejo  prej n a k lo n je n i ; pridobe vese lje  
zanj, ker vidijo,  da se  lahko uče peti.
L j u d s k o š o l s k o  p e t j e  m o r a  b i t i  o t r o k o m  
v e d n o  v r a z v e s e l j e v a n j e  in v nekak odpoč itek  od  
drugega pouka. Zelo  nepriličen čas za petje je torej konec  
šo lskega  pouka;  kajti takrat so  otroci že d uševno  kakor 
te lesno  preveč utrujeni; in vendar se  poje več in om a tedaj!
N e u g o d n o  je tudi popevati  takoj p o  k o s i l u ; 1) naj­
primernejši je čas m ed  dvem a učnima urama.2)
P o  petju takoj piti, je škodlj ivo,  ker so  dihala vsled  
napora preveč razgreta.3)
Petje škoduje tudi po telesnih vajah, po te lovadbi in ig r a h ; 
če sm o  dalje časa zaporedom a govorili ,  ne sm em o  še popevati .4)
‘) Po vsakem kosilu opažamo duševno utrujenost. Fizijološki si to 
tolmačimo z dejstvom, da sili kri močneje k prebavilom, ki imajo tedaj 
več posla ; posledica je pomanjkanje krvi v možganih, a to povzročuje 
nekako nevoljnost. Pa tudi na funkcijo dihal vpliva poln želodec.
s) Najbolje je, če pride pevska ura za risanjem ali pisanjem.
-1) Pevec naj se čuva prehlajenja. Takoj po pevski uri ne smemo 
puščati otrok na mrzel in vlažen zrak ali na veter; treba je, da se 
poprej malo olilade njih ugreta govorila.
4) V sobi, kjer pojemo, mora biti čist zrak; zaradi tega je sveto­
vati, da se pred pevskim poukom soba nekoliko prevetri. T u d i  t e m p e ­
r a t u r a  v p l i v a  n a  n a š a  g l a s i l a .  V sobah, kjer vlada vročina (nad
46
B o l e h n i  otroci n iso sp osob n i  za p e t je ,1) ker jim 
manjka k temu duševno  in te lesno  razpoloženje .“) T o  velja  
tudi o takih dečkih, pri katerih se  vrši m e n j a v a  g l  a s ü . 3)
Učitelj mora skrbno paziti na otroške g lasove ,  in to 
p oseb n o  takrat, ko so  učenci stari 12 do 13 let. Sopraniste  
m oram o takrat, ko ne morejo več  popevati  v prejšnji tonski  
višini,  prideliti alt istom. Znamenja, da se  vrši menjava glasu, so:
Tonski o b s e g  se  zniža; višji toni preskočijo radi v 
nižjo oktavo;  g las  je hripav in p evec  hitro op eša  pri petju. 
Pri dečkih se  vrši menjava glasu  o d  13. d o  15. leta ter 
traja po 6 m ese ce v  do 2 le ti ;  g las  se  zniža za ce lo  oktavo,  
se  izpremeni v moški glas.
Pri deklicah se  ta izprememba ne vrši tako oč iv idno  
in navadno že v 13. letu. Sopranistinje d obe  le  večjo  tonsko  
m o č  in altistinje večji tonski o b s e g  navzdol.
Končno je še  omeniti ,  da m oram o oproščati  petja vse  
t is te otroke, ki imajo kašelj ali v s led  prehlada hripav glas.
6 . Katere učne pripomočke naj rabi učitelj pri 
pevskem pouku?
Ker nima vsak učitelj lepega,  p o lnega  in m očn ega  
g lasu  in ker je pouk v petju precej naporen ,  si olajša  
učitelj svoje  delo  lahko s kakim god a lom . Izmed god al  so  
v  ta namen najbolj pripravne g o s l i , 4) ker njih tonska višina  
in barvitost najbolje odgovarja otroškem u glasu.
18° C), postaja naše dilianjc počasnejše, glasovi oslabč ter čedalje bolj 
zamolknejo in padajo. Zelo sovražen je pevcem tudi vlažni zrak.
‘) Učenci z nahodom ne smejo popevati.
!) Za petje mora biti o t r o k  d u š e v n o  r a z p o l o ž e n .  Otroke, 
ki jih tlači velika duševna bol (izguba staršev ali sorodnikov), je oproš­
čati od pevske ure.
") Pri teli je treba posebne pozornosti. Dečki si pokvarijo v tem 
času večinoma svoje glasove; zato imamo dandanes tako malo dobrih 
tenoristov.
4) V prejšjijih časih je učitelj pri pevskem pouku brenkal na l u t n j o  
(Laute), h a r p o  ali pa piskal na f r u l o  (flavto). Pfeiffer-Nägeli priporočata v
47
Na goslih  lahko igramo absolutno  čisto  ter predstav­
ljamo posam ezne tone po njihovi d o lgost i  in m oči;  z gos l im i  
m orem o tudi najjasneje izražati čuvstva, ki jih im amo sami  
in ki jih zbujajo v nas posam ezn e  skladbe. Z lokom zopet  
lahko n am ign em o učencem, kdaj jim je začeti in kdaj kon ­
čati, kar je p oseb no  važno na težavnejših  ritmičnih mestih.
Š olsko  disciplino učitelj gos laje  prav lahko vzdržuje,  
ker pri uporabi tega godala  še  zmeraj lahko pregleda ves  
razred.
Gosl i  je treba ved n o  čisto  in normalno ubrati in učitelj 
mora znati šo lske pesm i pravilno na njih igrati. Z goslanjem  
pa tudi m očn o  go j im o  posluh pri učencih;  vendar naj ne  
sega  učitelj v tem oziru predaleč,  igrajoč otrokom stvari, 
za katere njih posluh še  ni dostopen.
Vendar g o s l i  ne morejo učite ljevega petja nadomestit i;  
zapeti mora učitelj pesem  ved n o  s a m ; instrument je pouku  
le  v podporo.
Vežbajoč pesem , m oram o igrati m elod ijo  toliko časa,  
da si jo učenci zapom nijo;  če jo  znajo, jo je treba le 
intonirati.
Pri enoglasn ih  pesm ih  ne sm e m o  igrati spodnjega  
glasu. Iz muzikalno-estetičnih vzrokov nikakor ne m orem o  
tega  odobravati;  kajti g o s l i  imajo drugo tonsko barvo n ego  
otroški g las  in en sam instrument ne more tolikim g la sovom  
dajati harmonične podlage .  To velja tudi za slučaj, ko bi 
hotel učitelj sam peti takozvani »drugi« glas.
D e lom a  upravičeno je tako postopanje  le pri vežbanju  
dvoglasnih  pesmi,  dokler jih učenci docela  ne znajo.
D vo-  in večglasnih  p esm i se  učim o najlaže ob uporabi  
h a r m o n i j a .  S tem god a lom  m orem o z m elod ijo  vred 
otrokom podajati še  njeno harmonično podlago .  Želeti  bi
ta namen tudi posebne mizne orglice. G o s l i  so pri pevskem pouku še le 
kakih 50 let v rabi. Obžalovati je, da pouk v goslanju ni obvezen pred­
met ženskih učiteljišč; marsikatera učiteljica bi si laže varovala svoja 
pljuča in uspešneje poučevala petje.
48
bilo,  da bi im ela  vsaka šola  harmonij,  ki se  ne more p o ­
grešati tudi pri šolskih  svečanostih  in o raznih drugih pri­
likah. Pozabit i pa pri tem ne sm em o ,  da ni smoter ljudsko-  
šo lskem u p evskem u pouku petje  s spremljevanjem g la sb i la ,1) 
ampak z b o r n o  i n  p o s a m e z n o  p e t j e  b r e z  v s a k e  i n ­
s t r u m e n t a l n e  p o d p o r e .
Učitelj, ki ne zna igrati na godalu,  pa mora imeti pri 
rokah vsaj majhno p i š č a l k o ,  da z njo naznačuje p osa ­
m ezne tone (T o n a n g e b e r ) ;2) le  tedaj more p esem  pravilno  
zapeti in sigurno popravljati pogreške.
K koncu naj še  om en im o,  da rabimo za pevski pouk  
po notah p oseb n o  t a b l o  s črtami za note.
□
*) Ko znajo učenci pesem sigurno peti, je treba s s p r e m l j a n j e m  
na g o d a l u  nehati.
Umestno pa je, da taktuje učitelj pri petju. S pravim taktovanjem 
oživljamo pevski zbor. Pri tem seveda ne smemo ritma pačiti s tem, da 
bi udarjali n. pr. pri vsaki osminski noti, pri polovičnih notah pa izpu­
ščali en udarec in bi ne udarjali pavz. Čut za strogo ritmiko moramo 
v učencih oživljati, ne pa uničevati.
*) Dobi se za 3 K  (z vsemi kromatičnimi glasovi) pri vsakem iz- 
delovatelju glasbil.
49
IV. Pevski pouk.
> Aller K unstun terr ich t und  mithin auch 
der  M usikun terr ich t  gehö r t  zu  den  edelsten 
Berufen im  weiten Reiche d e r  gesam ten  
Lebens tä t igke i t :  d enn  er is t geistige Mit ­
te ilung im Dienste  des  H öchs ten  u nd  
Ewigen. N ur  m uß  m an dar in  die  Kunst- 
vo n  den  H a n d w e rk s -P ä d a g o g e n  s treng  
unterscheiden«.
L. K ü h l e  r.
A. Elementarni pevski pouk.
(1. šolsko leto.)
S m o t e r :  Obujanje sm isla  in veselja  za predmet.
S r e d s t v o :  Popevanje  preprostih (enoglasn ih)  pesm ic .
Kakor pri vsaki drugi ljudskošolsk i disciplini,  tako je 
tudi pri petju uspeh delom a odvisen  od  u č n e  t v a r i n e ,  
d elom a pa tudi od n j e n e  o b r a v n a v e ;  govoriti  nam bo  
o  vsaki’ posebe.
1. Učna tvarina.
O začetnem  pevskem  pouku so  nazori metodičarjev  
prav različni; večina zanemarja elem entarno stopnjo p o p o l ­
nom a ali pa jo om enja le z nekoliko besedam i.  In vendar  
je baš elementarni pevski pouk  največje važnost i;  kajti 
tukaj p o lagam o temelj  vsem u  poznejšem u pouku. E lem en ­
tarne učence m oram o takorekoč še  le pripravljati za petje  
in v njih zbujati zanimanje za stvar; to pa d osež em o  sam o  
tedaj, če m n o g o  p op e vam o z njimi. Na elementarni stopnji  
še ne sm em o  toliko g ledati  na kakovost  petja; zakaj s tem 
bi zašli od  svo jega  že d o lo če n e g a  smotra v  stran ter lahko
4
50
zamorili  v otrocih zanimanje in vese lje  za p r ed m et1). Lepo  
petje je gojiti  še le na poznejših  stopnjah, ko so  učenci  
zanj že zadostno  pripravljeni. V elementarni razred zaradi 
tega tudi ne sodijo  razne m etod ične  vaje, ki imajo le namen,  
izvežbati posluh, ritmiko in g la s ;  tako postopanje bi naspro­
tovalo  psihološkim  načelom.
Da je tako postopanje protinaravno, nas uči z g o d o ­
vinski razvoj glasbe.  Že v najstarejši dobi je popeval človek,  
ne da bi kaj vedel o imenih tonov, o njih napisovanju, o 
harmoniki i. t. d. Še le p o lagom a se  je razvila potreba,  
dajati raznim tonom  imena in jih zaznamenovati  s p o se b ­
nimi znamenji .  Zap isovale  so  se  prvotno le t o n s k e  v i ­
š i n e ,  zatem je nastala tudi potreba,  poočitovati  d o l g o s t  
posameznih  t o n o v ,  in nazadnje se  je m etodik i in ritmiki še  
pridružila h a r m o n i k a .
To nam kaže, da m oram o v početku popevati  le  p o sn e ­
m aje;  še  le  pozneje je spoznavati  m etod ične  in ritmične  
posebnost i  (m etod ične  vaje naslednje  stopnje).  Zaznameno-  
vanje tonov (notacija) in harmonika (večg lasno  petje)  morata  
učencem  zaključiti g la sb en o  izobrazbo.
Da nahajamo navzlic temu po m etodičnih  navodil ih  za 
petje že na tej stopnji razne e lementarne vaje in ce lo  vaje 
z notam i,  to izvira iz preozkosrčnega tolmačenja Pesta-  
lozzijevega pravila: od en ostavnega  k sestavljenemu. Res 
je, da so  take vaje en ostavnejše  n e g o  pesmi,  ali lažje niso  
za otroka. Enostavnost  je za otroka često  težko umljiva in 
to velja p oseb n o  pri našem  predmetu. Anal itični učni poti 
gre torej tukaj prednost.
P os led ice  o m en je n e ga  nenaravnega postopanja se  pa 
tudi kažejo v neuspehih, ki jih moramo često  opažati baš  
pri našem predmetu. L. K e l l n e r  pravi: »Pevski pouk v
') Tudi reformatorji r i s a r s k e g a  p o u k a  hodijo na tej stopnji slično 
pot. Pravijo: V prvem letu ne gre za to, kako riše učenec, temveč za to, 
da riše rad in mnogo. ( Pr ang . )
51
naših ljudskih šolah je tudi tam, kjer se  goji  z vso  marlji ­
vostjo in spretnostjo, le preveč suhoparen, trezen in šolski;  
ne sega  iz učilnice do veselih  livad in pašnikov.«
Prvi pevski pouk, ki naj v otrocih obuja :n oživlja ljubezen  
in vese lje  do petja, mora nadaljevati  to, česar se  je učenec  učil 
že d om a;  pa tudi na noben učni predmet navadno učenci niso  
z doma toliko pripravljeni, kakor baš na pevski pouk.
Nekaterim otrokom je naklonjenost  do g la sb e  že pri­
rojena; hrepene po tem, da bi se  jim pelo ,  in popevanje je 
njih največje veselje .  Razen teh za g la sb o  p oseb no  nadarjenih 
orrok najdem o tudi take, pri katerih se  je nagib  k glasbi razvijal 
še le vs led  zunanjih vplivov. V tem oziru vplivajo na otroka  
odnošaji,  ki je v njih vzrastel, dom ača od goja  in tudi zgled  
staršev. Če se  dom a poje, dobi otrok zanimanje za p e t je 1). 
Učitelj  naj se  torej brž v početku uveri o tem, kaj učenci že  
znajo. Takim učencem  pa, ki pridejo g le d e  muzikalnega znanja 
p opoln om a prazni v šolo,  mora šola dajati priliko, da čujejo  
prav m n o g o  peti in se  tako tudi v njih zbudi čut za glasbo.
Znano je, da uspehi g la sb en e  o d g o je  n iso odvisn i  sam o  
od m uzikalnega talenta,  ampak tudi od  sp lošn e  nadarjenosti  
in izomike. Tako n. pr. ne m orem o trditi, da je tisti č lovek  
nemuzikalen, ki ne zna zapeti  d o loče n e ga  tona. Vzroka takim 
pojavom je često  iskati v grlu, ne pa v ušesu. M elod ično  
nadarjen je vsak, ki razločuje sam oglasn ike ,  in ritmičen čut 
ima že tisti, ki zna ločiti težek z lo g  od lahkega. Velike  
previdnost i je torej treba, predno izrečemo so d b o  o glasbeni  
nadarjenost i kakega č lovek a;  zakaj grlo in posluh se  dasta 
z d o lg o  in vztrajno vajo tudi izpopo ln it ia).
‘) Vsi otroci imajo v večji ali manjši meri veselje z glasbo. Kjer 
je slišati gosli ali kako trobilo, tam se bodo gotovo zbirali otroci. Če se 
prikaže beraški muzikant v vasi, takoj ima okrog sebe hvaležen in pazljiv 
mali avditorij. Treba je tukaj le videti vesele obraze otrok, ki izražajo 
navdušenje in zanimanje za godbo. Tudi pri igrah si deca kaj radi pojo.
4) Skoro vsak človek zna razločevati višje in nižje tone; kdor ima 
slabši posluh, zna to le pri bolj oddaljenih intervalih. B. M a r x  je našel
4*
52
O p o m b a .  Napakam v pevskem  izraževanju pravimo  
a m u z i j a .  Če kdo razume petje drugih, sam  pa ne zna 
peti, je to m o t o r i č n a  a m u z i j a .  O  s e n z o r i č n i  amuziji  
govorim o,  če zna kdo sam prav dobro popevati ,  a ne raz­
um e petja drugih. Za p a r a m u z i j o  trpi tisti, ki poje vedno  
p ogrešno  in ne zapazi tega, za a m n e s t r i č n o  amuzijo pa 
so  bolni taki, katerim ni dano, popevati  sam ostojno ,  ampak  
ved n o  le  posnem aje.  Pri zadnjih treh napakah m oram o iskati 
vzroka v m ožgan ih;  najdem o pa take bolezni več inom a pri 
starejših pevcih.
Vrnimo se  zopet  k elem entarnem u petju!
V prvem šo lskem  letu m oram o peti  le pesm ice ,  k
primerne otroškem u čuvstvovanju in duševnem u  obzorju. 
Izbirajoč take pesm ice ,  m oram o že vselej upoštevati razvijajoči 
se  g lasben i  čut učencev.  To pa je navadno težko in je  
treba k temu prav m n o g e  spretnosti;  istotako je tudi za
med 1000 otroki le enega, ki ni mogel razločiti višjega tona od nižjega, 
in zopet le enega, ki mu je bila glasba zoprna.
Dr. E. C h e v č  je v 20 letih poučeval v Parizu v 100 javnih tečajih 
12.500 oseb v petju. Prišel je pri tem do zaključka, da se po sistematiškem 
pevskem pouku priuči od 100 učencev poprečno 90—95 popevati s a m o ­
s t o j n o .
Glede kakovosti muzikalnega posluha razločuje K. M e y  štiri stopnje, 
izmed katerih združuje vsaka naslednja v sebi vse prejšnje. Te stopnje so:
1. R i t m i č n i  posluh, ki umeva samo takt in ki smatra glasbo za 
več ali manj pravilno zaporedbo tonov ali šumov. To je posluh takozvanih 
nemuzikalnih ljudi. Sem je prištevati ples divjakov, ki ga spremlja ie ritmičen 
vrišč in hrušč.
2. M e t o d i č n i  posluh sprejema pravilno le napeve. Pri Italijanih 
je ta vrsta posluha posebno razvita. Krasna narava, toplo solnce in jasno 
nebo je pri tem narodu zbudilo milovanje melodike. V narodnih plesih 
(tarantella) sta združeni ritmika in melodika.
3. H a r m o n i č n i  posluh more zasledovati skrajnje izpreniembe v 
harmonični in modulatorični podlagi melodije.
4. P o l i r i t m i č n o - p o l i f o n i č n i  posluh ima tisti, ki umeva isto­
časno zvezo različnih ritmov in melodij (glasov) v večjih skladbah.
53
skladatelja težavno,  pisati p esm ice ,  ki bi bile primerne  
takim otrokom , ob en em  pa tudi ustrezale sp lošn im  muzi-  
kalnoestetiškim z a h tev a m 1).
N a č e l a ,  p o  k a t e r i h  n a m  j e  i z b i r a t i  p e s m i c e  
z a  e l e m e n t a r n i  r a z r e d :
a) B esed i lo  in napev pesm i morata biti p r i m e r n a  d u ­
š e v n e m u  o b z o r j u  u čen cev ;  pesmi daljšega ob sega  
zaradi tega niso pripravne za to stopnjo.  N apev mora  
biti vseskoz i  vese le ga  značaja; majhen otrok poje rad 
le v ese le  p esm i;  le take so  primerne n jegovem u  čuvstvo-  
vanju, njegov i  vese l i  naravi. Vsaka druga pesem  je za 
njega neumlj iva in vs led  tega  mrtva.
b) Kolikor je m o g o č e ,  oziraj se  učitelj vedno tudi na
k o n c e n t r a c i j o  p o u k a ;  treba je torej b esed ilo  tako 
izbrati, da je v kaki zvezi z drugo učno tvarino, p o ­
se b n o  pa z nazornim naukom. Na tak način oživljamo  
ves  pouk in zbujamo pravo zanimanje.
c) Pri izboru se  je še ravnati po načelu: od l a ž j e g a
k t e ž j e m u .  Vsaka pesem  mora biti pripravljena v
prejšnji. Težko je to pogodit i  p oseb no  pri začetnikih,  
ki so  zelo različno pripravljeni na ta pouk.
Poizkusiti h očem o  orisati tako u č n o  p o t  z a  p e t j e  
v e l e m e n t a r n e m  r a z r e d u .
Enako, kakor n. pr. pri pisanju, pri nazornem nauku,  
čitanju i. dr., moramo začetnike pripravljati za naš predmet.  
Takoj prve dni šo lskega  pouka so  s e  učenci g o to v o  že
naučili kratke p esm ice  na pamet. Učitelj naj sedaj poizkuša,  
z učenci predavati p esm ico  v enem  ter :stem tonu, in sicer  
v strogem  taktu. Najbolj  pripraven je za to v početku
‘) Dr. K r a n e r  pravi: „Ei n  tüchtiger Musiker mit feinem Ver­
ständnis für das Dichterische und e i n  wahrhaftiger Poet mit einer musi­
kalischen Ader, und beide wohl zu Hause in der Kinder Land: das wäre 
das Rechte!“
54
govorni  ton učencev,  ki je navadno d (pa tudi e ali / ) J). 
Drugikrat se  vadi to v v išjem tonu in tako zmeraj dalje, vsak  
dan više, dokler ne d o sež em o  tonskega  ob seg a  kvinte (rf— a).
') Prof. E. E n g e l  (v Badenu) je preiskal glasovni obseg pri 624 
šestletnih dečkih in 691 deklicah iste starosti. Našel je, da je bil tonski 
obseg pri njili s ledeči:
D ečki: Deklice:
7'85(l/o 
C I Z ---------------------- 1
= 1
—  - j 6' 10°/o J j  8*10°/o
b i s
2-89°/„ £ -j 217  X
=z3 = — -
1 -28% l'72°/0 
1 '92#/0 4'00u/o 
_| 2-25 °/0 . 10-28°/o 
J 13'30u/„ s--------------a 8'97 •/„ 
: vr ■ -----j
> ±  *
m 14'59°/0 5'35'Vo 
16 67“/„ 13-39"/o 
93 0  °/„ m 5-35“/„ 
3-36°/0 l ‘45°/0
H t =±r
11 
*
55
N. pr.: (Prvi dan):  (Drugi dan):
nF P --i--T~—r't~
• [rpL
Sem šo-lar-ček mlad i. t. d. Sem šo-Iar-ček mlad i.t .d .
Če učimo otroke recitovati  v posameznih  tonih ,  d o ­
se že m o  jasno intonacijo ter obujam o tudi pri slabših pevcih  
čut za tonsko viš ino in ritem. Ako še  pazimo pri teh vajah 
na razločno in enakom erno izgovarjanje besed,  potem sm o  
učence že zadostno  pripravili za početno  petje.
Prve p esm ice  morajo biti ze lo kratke in njih napevi  
v formalnem oziru jasno členasti;  le tedaj si jih morejo  
učenci te stopnje tudi kmalu zapomnit i.  Enako p ostopam o  
pri prvih govornih  vajah, kjer rabimo le  kratke, a jedrnate  
stavke. Pa tudi čut za obliko zbujamo na ta način, kar je 
g o to v o  važno že  iz e s te t :čnih vzrokov.
Melodija p esm ic  mora v zunanjem sestavu predstavljati 
perijodo,  ki sestoji iz prednjega in iz zadnjega stavka; stavka 
sta v obliki strogo  ločena, vendar se  nam po svoji vsebin i  
morata zdeti enota. Da se  učenci tako težko priuče m nogim  
pesm im , namenjenim  ljudski šoli, tega  je p o le g  nedostatne  
muzikalne v sebine  v prvi vrsti kriva njihova pomanjkljiva  
oklika. A ne sam o to;  tudi razmerja intervalov, melodike,  
kakor tudi ritmike morajo biti najenostavnejša.  V začetku  
morajo v pesmih prevladovati manjši  postopi tonov (do  
kvinte)  in tudi najpreprostejši ritmi; pesmi,  v katerih se  poje  
po več  tonov na en zlog, n iso pripravne za začetnike.
Napevi,  ki se  naslanjajo na harmonični e l e m e n t ,1) torej 
na akorde, ter so  brez stranskih tonov, t. j. strogo  diatonični,  
so  za učence te stopnje  najbolj pripravni in najlaže umljivi.
V predšolski dobi še ni popevalo 56”/,, dečkov in 51% deklic; dober 
muzikalni posluh je imelo 83°/0 dečkov in 79°/0 deklic.
Skupni govorni ton določimo najhitreje, če govore učenci kak stavek 
v zboru.
‘) »Daß unser Harmoniesystem kein willkürlich ersonnenes, künstlich 
gemachtes, sondern ein objektives, natürlich gegebenes ist, beweist die
56
Kar sm o  doslej  om enili  o obliki,  to si h očem o  sedaj  
na nekaterih pesm icah natančneje og led at i ;  te p esm ice  nam  
pokažejo tudi v glavnih  potezah učno pot za petje v e lem en ­
tarnem razredu.
Prednji stavek
M otiv
3=l=g = £ =
Res maj-lini smo še u - čcn - ci mi vsi, pa
Zadnji stavek
I — r — \------ n
iü i J... ;ü jl
pe - smi k '  - pe pre - pe - va - mo že.
O b l i k a :  D vode ln a  perijoda  
(sestoječa iz 2 stavkov).
V tej p esm i se  ponavlja vseskozi prvotni m otiv;  uč
si zaradi tega  p esm ico  prav lahko zapom nijo .  Kjer imajo  
učenci govorni ton rf, tam se  poje pesm ica v d-duru; kjer 
je govorni ton višji, tam se  poje primeroma više . To velja 
tudi o s ledečih  pesmih.
r r t - f - j - " I "  J I I i : i ~ — r F F : i • ’~lh  " t — ;■ p j  ß ~
I *  i  d
Ko - g a  lju-bim vpra-šaš me? Star-še, bra - te in s e - s t r e ;
r ^ - j y  j  j t |i
lju-bim tu - di vse lju - di, ker me Bog ta - ko u - či.
Ta pesm ica  zahteva že razširjen tonski o b s e g  (od  d 
do  /;). Ritmika in m elodika sta enostavni.
Existenz der Obertöne. Also nicht irgend eine Tonleiter, sondern der Dur­
dreiklang ist maß- und gesetzgebend für jede Tonverbinduug, für die 
aufeinanderfolgende in der Melodie, wie für die gleichzeitige in der Har­
monie.“ ( S c h ü t z :  Zur Ästhetik der Musik.)
di-te; nič se, de-ca mo-ja dra-ga, šol-ske-ga ne boj-te pra-ga!
S to p esm ico  razširimo tonski o b s e g  navzdol do c in 
navzgor do 7. Ritmika ni več  tako enostavna kakor d o s le ;  
na tretjem taktovem delu se  pojeta zmeraj po 2 tona (osminski  
noti). Za predvajo je treba b esed i lo  govoriti  v do ločenem  ritmu.
4. f >  h - - s — fr ]1 - -'1j-- > *
« • m —jr— ft]b ±  _ _r ...N , !i i
9 ~  0
= ^ E F * = g -
Mir-ni, ti - hi, po - slu - šlji - vi, v šo - li bi - ti mo - ra-
i  N ' * ,
# * /
mo; do-bra
Pričujoča pesm ica  zahteva razširjen glasovni obseg ,  
navzgor do d.
D o sle  so  popevali  učenci v pesm ih  le  terce in sekunde;  
v tej p esm i najdem o že tudi kvinte.
5. j  'I  J* 1 *
Lj u- bi  an - gel va - ruh moj, v e d -n o  po - leg  me - n e
J' J1! r*-ll
stoj; bo-di z ma-no dan in noč, v raj pri - ve - di me ne -koč .
K dosedanjim  intervalom se  pridružijo v tej pesmici  
še  kvarte, ki so  za učence težje n e g o  kvinte.
58
•
•  m  I -IS— -fr » i
j ' ± i r T T T r +  *
gram; vse gre po mo-ji že-lji, ker v sr-cu mir i - mam.
Izmed daljših intervalskih p ostop ov  najdem o v tej pesmi  
na n ovo  sekste.
1 :t 'iiS, I"" ' i i' 'I [ ' | l  - - f l '- r  -T—  . -n
: r v  > 4 •  • i— m" m' r J _ i . . J - J - E - 3
Sem šo - lar - ček mlad, ve se - lo ži-
1— --1-»------- 1 -
iz  ? * m P 0
vim, me vsak i - ma rad, se p r i-dno  u - čim.
S to pesm ijo  sm o  uvedli  vezane tone (dva tona na en zlog).
8. *»
Ob go - ri zvon-ček po - j e : bim-bom bim-bom bim
L J I l |» [3~ J—f̂ J
bom; mo - li-tve mo-lim svo-je, na de-lo  hi - tel bom.
P .  A. H r i b a r .
V
Brž, o - tro - ci, u - sta - ni - te, se u - mi j - te
-N V .N  ■- 
P P L C: C. m  J
in mo - li - te; ta, ki dol - go spi, pač nič vre-den ni:
g- ■p’' .[-—C.--g.
Ki - ki - ri - ki, Ki - ki - ri - ki, Ki - ki - ri - ki!
V obeli pesmicah nahajamo s le d e čo  n ovo  tvar in o : post
oktave, malo  sept im o in težavnejše  ritme (note s piko in 
polovične note). G lasovni o b s e g  je razširjen do es.
59
Pripomniti  še  moramo, da nam n aved en e p esm ice  ka­
žejo le  način, po katerem m oram o izbirati gradivo za petje  
v 1. šo lskem  letu. M ed posam ezn e uvrst imo še  druge; to 
je potem  sn ov  za to učno stopnjo.  Praksa je pokazala,  
da se  na ta način prav lahko poje v e n e m  l e t u  20  d o  
30 pesmi c .
Praktični del tega navodila  prinese tudi primerno š te ­
vi lo elementarnih pesm ic ,  urejenih po omenjenih  načelih.
2. Učno postopanje.
Učiteljev duh  oživlja m etodo.
(J. J a c o t o  t).
a) P esm ic e  se  morajo otrok dojmiti ter jih mikati. Za­
radi tega ne sm e m o  popevati  ene  ter tiste pesm i pre­
d o lg o  časa in prevečkrat. Pri petju je treba m n o g o  
m enjave in zmeraj je treba učiti novih pesm ic,  da ne  
utrudimo malih pevcev  in ne uničim o v njih potrebnega  
zanimanja. Zaradi tega naj se  na tej stopnji poje vsa-  
kikrat le malo,  pa zato vsak dan.
b) N o v o  pesem  vadim o s tem, da jo večkrat zapojem o.  
Ko so  dobil i učenci celotni vtisk pesmi,  potem  še  le 
naj jo poizkušajo prav tiho popevati za učitel jem. Ako  
storimo to nekaj dni,  jo b od o  znali prav kmalu na 
pamet. Za to stopnjo torej ni svetovati  vežbanja po  
poedinih  o d s ta v k ih ; to je za otroke presuhoparno in 
pri teh lahkih pesmih tudi nepotrebno.
c) So  li v novi pesm i melodični postopi,  ki bi jih učenci še  
ne znali takoj jasno zapeti, jih je treba nekaterekrati  
vaditi na dotičnem mestu. Težave provzročajo v začetku  
le padajoče kvarte in s e k s t e 1).
Če vežba učitelj na ta način, mu bodo otroci z vese ljem  
peli in učno postopanje ne bo suhoparen mehanizem.
‘) Ako zapojo učenci ton napačno, je treba, da ga učitelj zaigra in 
od napačnega tona stopoma preide k zaželenemu.
60
č) Najboljše p evce  je združiti v poseben ,  majhen oddelek,  
ki slabšim pevcem  večkrat zapoje katero. Znano nam  
je, da vpliva otroško petje na drugo d eco  m n o g o  bolj 
n eg o  pa petje  odraslega  človeka. Otrok nauči otroka prav 
kmalu peti;  s svojim petjem mu daje potrebnega p o ­
gum a in mu obuja s tem zanimanje za predmet.  Za­
radi tega je tudi svetovati ,  da stoje  slabši  pevci pri 
boljš ih ali pa v bližini učiteljevi.
S l a b i h  p e v c e v  n e  s m e m o  n i k o l i  z a n e m a r ­
j a t i  ali pa ce lo  od p evsk ega  pouka izključiti; kajti 
nekateri se  tekom časa lahko preobrazijo v prav dobre  
p e v c e 1). Zaradi tega  naj poje učitelj z njimi sam im i  
večkrat kako lahko, že znano pesem  in uveril se  bode,  
da je tudi pri teh n jegov  trud obrodil sadu in da se 
p olagom a tudi pri njih razvija posluh in grlo. P o s l u h  
j e  r a z v i j a t i  k a k o r  v s a k  d r u g  č u t ;  kakor povsod,  
velja tudi tukaj izrek, da »dela  vaja mojstra«. V zboru 
vendar naj slabši  učenci pojo ved n o  bolj tiho n eg o  drugi;  
to velja p oseb no  pri pesmih , ki jih vadimo na novo.
d) Kadar znajo učenci v d o ločen em  tonskem  o b segu  s i ­
gurno p op evat i2), ga  lahko po potrebi razširimo na­
vzgor ali navzdol.  Najhitreje in najlaže se  zgod i  to, če  
prestavimo znano pesem  za pol tona ali za cel ton;  
pesem , ki sledi ,  ima lahko že novi g lasovn i  o b s e g 3).
‘) Slabši pevci kvečjemu ne pojo pri javnih nastopih, kjer gre za 
lepo predavanje.
a) Tonski obseg je razširiti v prvem letu od d do n oziroma od <■ do c . 
Mnogo preglavice delajo učitelju takozvani „ m r m r a č i " .  Ti otroci 
imajo predčasno razvit glas, torej dečki tenor in deklice nizek alt. Radi 
tega hočejo melodijo popevati za oktavo niže, a dosledno pa seveda 
ne morejo tega, ker je glasovni obseg le majhen in grlo navadno zelo 
neokretno.
:l) Preglavico dela često učitelju razredovanje malih pevcev. Pra­
vično postopamo, če se držimo sledečih načel:
1. r e d  dobe učenci, ki pojo brez vsakega pogreška, s čisto in
nacijo in sigurnim predavanjem.
61
Iz dosedanje razprave smo razvideli, da je uspeh v 
petju na elementarni stopnji ljudske šole odvisen od tva­
rine, pa tudi od njene obravnave. Uč i t e l j  mo r a  p o u k  
o ž i v l j a t i  še s s v o j o  o s e b n o s t j o 1) in uspeh mu je zago­
tovljen; učenci mu postanejo kdaj veseli pevci.
2. r e d  je odmeriti učencem, ki intonujejo deloma nejasno. Pri tem 
pa se je ozirati na dejstvo, da je pri nekaterih glasovni obseg zelo majhen 
in da pojo taki nepravilno, £e morajo popevati v višjih ali nižjih legah.
3. r e d  se določi tistim, pri katerih je intonacija deloma tako ne­
jasna, da nastanejo druge melodije. Pri vsem tem pa znajo taki pevci v 
svojem glasovnem obsegu še sigurno zapeti nekatere to n e ; njih posluh 
sc razvija le polagoma.
4. r e d  je odkazati tistim, ki ne znajo popevati melodij; njihov 
glasovni obseg šteje le nekaj posameznih tonov. Vsekakor pa razločuje 
njih posluh posamezne tone po visokosti. Pri muzikalnem diktatu se poz­
neje lahko prepričamo, je li leži krivda v posluhu ali pa v grlu.
5. r e d  dobč učenci z nedostatnim glasbenim posluhom. Ker ne 
razločujejo sigurno tonov, pojo navadno le z istim tonom (govornim tonom).
Če razvrstimo učence strogo po teh načelih, bodemo prav lahko za­
sledovali napredek, in to tekom enega ali več let.
Tako je bila n. pr. s l i k a  r a z r e d o v a n j a  v I. (deškem) razredu 
okol. šole v P. v šolskem letu 1902/3 sledeča;
I. četrtletje: IV. četrtletje:
1. red 10 u. 18 °/0 19 u. 34u/„
2. 20 „ 36'5°/0 18 , 34°/0
3. „ 17 „ =  31 °,0 14 , =  25°/0
4. n 7 . -  12'5°/0 3 . 5°/,
5. » 1 . — 2 »/„ , 1 n 2 «/„
. (dekliškem) razredu iste šole pa v šolskem letu
I. četrtletje: II. četrtletje:
1. red 18 u. 29% 29 u. 46°/„
2. 9 . =  14°/0 17 „ 27°/0
3. 25 , =  39°/0 15 . 24°/0
4. 11 n — 18»/. 2 „ =  3°/0
5. „ 0 » 0 ,
‘) „Die Persönlichkeit des Lehrers ist gerade in der Qesangstunde 
von größtem Einflüsse. Kein barsches, mürrisches Wesen, kein unfreund­
liches Gesicht bei jedem kleinen Fehler! Eigene Lust am Gesänge, welche
62
Življenje in veselje ,  ki sta podlaga  vsaki umetnosti ,  
morata vladati pri vsakem umetniškem  pouku; in to —  (ne  
pa ročnost)  je vsekakor pevski pouk v ljudski šoli.
B. Pripravljalna stopnja za pevski pouk po notah.
(2. oziroma 3. šolsko leto).
S m o t e r :  Vežbanje posluha in ritmiškega čuta; izob ­
raževanje glasil. Navajanje k lepem u petju.
S r e d s t v a :  1. Vaje za izobraževanje posluha in g lasu  
( m e t o d i č n e  v a j e ) .  2. Popevanje  (dvoglasnih )  pesmi.
V so  učno tvarino te stopnje d el im o  v dva tečaja: v 
vaje posluha in g lasu ( m e t o d i č n e  v a j e )  in v p e s m i .  
O b a tečaja sta neodvisna  drug od drugega ter se obravna­
vata vzporedno, t. j., drug p o leg  drugega.
M etod ične  vaje d e l im o  v m e l o d i č n e ,  r i t m i č n e ,  
d i n a m i č n e ,  h a r m o n i č n e  in v g l a s o v n e  v a j e ,  ki pa 
tvorijo skupaj organično ce loto  in se  ne sm ejo  ločen o  obrav­
navati. Zveza teh vaj je lahko tako tesna, da zadošča ena 
sam a vaja vsem  zahtevam.
M elod ičn e  vaje se  naslanjajo ved n o  na harmonijo (na 
akorde);  harmonija jim daje potrebno obliko in podlago .  
Da si učenci laže predstavljajo v iš ino posameznih  tonov,  
jih zaznam enujem o ved n o  s številkami.  Om eniti  pa moramo  
takoj, da to ponazorovanje ne pom eni popevanja po štev i l ­
kah, kakor ga goje  nekateri metodičarji , ampak številke so  
le  nekako ponazorilo.
eine gewisse, gerade für diesen Lehrgegenstand nötige Heiterkeit des 
Geistes erhält, wird den Lehrer auch zu stets sorgfältiger Vorbereitung, 
ununterbrochenem Fleiße und zur Beachtung auch der kleinsten Fehler 
führen. Möge jedem Gesanglehrer ein recht fröhliches Sangesgcmüt be- 
schieden sein!“ jq  He c h t ) .
63
1. Metodične vaje. 
a . U č n a  tvarina.
n. V a j e  p o s l u h a  (m elod ičn e  vaje).
M otto: P oučeva je  se učimo.
Že na prejšnji stopnji sm o  om enili ,  kako se  tekom  
en ega  leta lahko izobrazi p osluh ,  če m n o g o  in m n o g o  p o ­
jem o.  Hitreje pa še d o sež em o  to, ako začnem o z urejenimi  
vajami uriti p o s lu h ’) in grlo. Čas za take vaje je prišel 
sedaj ,  ko so  otroci nanje že  dokaj pripravljeni, ker so  že  
en o  leto popevali  in poslušali  petje.
M etodične  vaje zavzem ajo v pevskem  pouku enako  
m esto  kakor računanje z brezimenimi števili  v računstvu.  
To-le  je v prvi vrsti f o r m a l n e  v r e d n o s t i ,  nekako bistrenje  
uma in priprava za uporabno računanje, ki tvori praktični 
del računskega pouka. S lično tudi naše m etodične  vaje le 
u r i j o  uhö, da more sprejemati in umevati  m elod ične  p o se b ­
nosti  raznih pesmi,  urijo pa tudi grlo, da jih more podajati.
Take formalne vaje najdem o še  n. pr. pri risanju, pi­
sanju,  igranju na raznih glasbil ih  i. dr.; tu je treba roko 
in oko s is tematično uriti in pripravljati, če h očem o  pri p oz ­
nejšem  pouku imeti uspehe.
Z godovinski  razvoj našega  predmeta nam kaže tudi 
tukaj v glavnih  potezah pot, po kateri moramo hodit i pri 
tem  pouku. S eved a  je pri tem prezreti tnnogobrojne zmote,  
ki so  zadrževale č loveštvo  v g la sb en em  naobraževanju.
V em o, da so  bili človeku izprva znani le tisti inter­
vali, ki so  m ed  seboj v najbližjem sorodstvu. Le počasi  se
') Izobrazba posluha je pri pevskem pouku eden izmed glavnih 
momentov. Posluh je za vidom tisti čut, ki nas najjače veže z zunanjim 
svetom. K d o r  t a n k o  s l i š i ,  t u d i  j a s n o  g o v o r i ;  izobražen posluh 
oplemeniti in omika človeka. Dober posluh je sicer dar narave, vendar 
si ga moremo tudi razvijati z vztrajno vajo. Posebno lahko se to zgodi 
v šolski d ob i; pozneje je težje, v tem oziru doseči povoljnih uspehov.
64
je uho privadilo, umevati  tudi druge tonske postope.  Nekateri  
izmed teh so  nam še  danes  zoprni (d isonance);  nekateri narodi 
se  še  dandenes  og ib ljo  intervalov, katerim se  je naše uho  
prilagodilo že izdavna. (Kitajci n. pr. se  og ib ljejo  poltona).
Protinaravno bi torej bilo, začeti m elod ične  vaje na 
podlagi  tonske lestve ,  ki se  je izcimila še  le po d o lg em  
č a s u ; edino prava pot je tista, ki nam je kažejo zakoni  
harmonije,  utemeljeni v a k u s t i k i .
Znano nam je,  da nas zadovoljujejo  najbolj konso-  
nance;  to so  g lasov i ,  pri katerih se  izraža razmerje m ed  
števil i tresajev z najmanjšimi števil i.  N ajpopolnejše  sog las je  
je torej zaporednost  dveh enakih tonov  ( p r i ma ;  razmerje 1:1).  
Učenci —  tukaj im amo v mislih redno najslabše p evce  —  
naj torej pri več  zaporednih  g lasov ih  d o loč i jo ,  ali so  to 
isti g lasovi  ali pa drugi. Isti ton zap išem o ved n o  tudi z isto  
številko,  tukaj torej s številko : 1.
Za primo sledi v vrsti konzonanc o k t a v a  (razmerje
1 : 2). U čenci  naj vedo,  da je drugi ton v i š j i  v primeri s 
prvim in prvi zaradi tega  n i ž j i .  Razločujemo torej v isoke  
(tanke) in nizke (g loboke,  d eb e le )  g lasove .  Iz lastne izkušnje  
bodo  učenci tudi vedel i  povedati ,  kje so  že  slišali višje in 
kje nižje g lasove .  (Mali zvonec,  velik i zvon, piščal i. t. d.).
Da si učenci tudi predstavijo oktavo, jo zaznam enujem o  
z večjim številom, z 8. (Treba je tukaj povedati ,  da storimo  
to zategadelj ,  ker je m ed ob em a tonom a še več  drugih g la ­
sov,  ki so  tudi višji, n eg o  je prvi; v dokaz zaigra učitelj 
lahko vso  škalo).
Sedaj, ko poznajo učenci primo in oktavo, jih je treba 
vaditi v popevanju teh intervalov, in sicer v raznih tonih,  
kolikor dopušča  to njih g lasovn i  ob seg .  Ker pa take vaje 
postanejo  enolične  in suhoparne, jih lahko p ojem o še s 
primernim besedilom .
N. pr. (prima in oktava):
1 8  1 8  1 8 8 1 1 8
Mo - li, de - laj rad! Star - še mi spo - štuj.
65
Vaditi je učence že sedaj sam ostojn ost i ;  treba je torej, 
da pojo večkrat p osam ez  in da zapojo p oed ine  intervale  
tudi sami, torej brez učiteljeve pom oči .  —  Tako naj n. pr. 
učitelj zaigra primo, u čen ec  pa naj zapoje njeno oktavo.  
S tem oživljamo pevski pouk in zbujamo v učencih pogum .  
Toda pri takih vajah m oram o postopati  p očas i ;  to je p o ­
sebn o  važno tam, kjer m oram o s temi vajami še le  razvi­
jati posluh. Če obravnavamo vsak m ese c  n. pr. en interval, 
d osež em o  lahko tekom leta lepe uspehe, in to zlasti, če v a ­
d im o vsak dan nekaj.
Za oktavo je najpopolnejša  konzonanca k v i n t a  (raz­
merje 2 : 3 ) .  Učenci določi jo  sami, da je nižja n eg o  oktava, a 
višja n e g o  pr:ma; zaznam enujem o jo s številko 5. (Om eniti  
je, da v ljudski šoli  ne uporabljamo prav nobenih  drugih  
im en za intervale, n e g o  sam o  številke).  Vaje s kvintami so  
enake prejšnjim; učenci b odo  prav lahko razločevali v se  tri 
intervale, ker so  precej oddaljeni drug od drugega.
P opevati  je zdaj na razne tone kvinte in oktave, z 
b esed i lom  in tudi na razne sam oglasn ike ,  p osam ez  in v zboru.
M n o g o  veselja dela  učencem  do ločevanje  poedinih  
intervalov. To se  lahko god i  ustno, pa tudi p ism eno.  U č i ­
telj zapoje n. pr. katerikoli ton ter pove,  da je to to n :  1. 
N ato  zapoje ali oktavo ali pa kvinto ,  in u čen ec  mora p o ­
vedati ali zapisati dotično intervalsko številko (8 ali 5). To  
so  početne  vaje v m u z i k a l n e m  d i k t a t u ,  in te so  dan­
danes  izdatno sredstvo muzikalne odgoje ,  ker se  z njimi 
najlaže in najhitreje uverimo o  muzikalni nadarjenost i učen ­
cev.  Pri tem se  često  pripeti, da učenec,  ki ne zna peti, 
vendar le  vsakikrat pravilno pove  ali zapiše dotični to n ;  
n jegov  posluh je torej razvit, a n jegovo  grlo ni sp osobn o  
za petje.  Muzikalne nadarjenost i ne sm e m o  torej nikoli  sodit i  
sam o po tem, kako učen ec  poje.
Muzikalni diktat izpodbuja otroka k premišljevanju ter 
spravi v pevsk o  uro u go d n o  m en javo;  ta je dobro došla  
p oseb n o  takrat, če so  učenci potrebni kratkega počitka.
5
66
V vrsti konzonanc pride za kvinto k v a r t a  (razme
3 : 4 ) .  Za kvarto nam sedaj še ni treba p oseb ne  štev ilke;  
kajti ta interval dob im o,  če zvežem o  kvinto in oktavo. (1 5 §). 
Če torej p ojem o za kvinto še  oktavo, sm o  zapeli s tem  
tudi že kvarto. N. pr.
1 5  8 5 8
Mo - li, de - laj r a d !
Da izpopoln im o trizvok, ki je p od laga  našim vajam, nam  
je  treba še  v e l i k e  t e r c e  (razmerje 4 : 5 ) .  V dur-trizvoku  
najdemo tudi m a l o  s e k s t o  ( 5 : 8 )  in m a l o  t e r c o  ( 5 : 6 ) .  
Najbolje je ,  ako vadim o vsako teh posebe,  ker drugače ne 
izvabimo nikoli  iz naših p evcev  prav č istega  trizvoka.
N. pr. 1 3  1 3  1; 3 8 3 8 3 ;  3 5 3 5 3.
M etodične  vaje na p od lag i  dur-trizvoka tvorijo prvo  
in tem eljno skupino teh v a j ; ponavljati  in vaditi jih je treba 
skozi vso  šo lsko  d obo  v vseh legah in v celem g lasovn em  
o b s e g u ;  le  na ta način m orem o v učencih utrditi pravi čut 
za harmonijo.
Pa tudi d v o g lasn o  je treba take vaje popevati  ( h a r ­
m o n i č n e  vaje).
N. pr. 1. g la s :  3 5 8 3 \ (Intervale višje oktave
2. » 1 3  5  8  1 zaznamenujenio s pre-
Krcpko za - p o j! črtano številko.
Kakor je razvidno iz slike,  pojo  altisti trizvok, sopra­
nisti pa sekstakord; altisti pojo tudi lahko sekstakord, sopra­
nisti pa kvartsekstakord.
N. pr. 1. g la s :  5 8 3 S l
2. » 3 5 8 3 /
S takimi vajami pripravimo otroke prav lahko in hitro 
za d vog lasn o  petje, ki se torej z u spehom  lahko goji  že  na 
tej stopnji.
67
O d konzonanc nam preostaja sam o  še v e l i k a  s e k s t a  
(razmerje 3 : 5 ) ;  zaznam enujem o jo s številko 6 1). Popevali  
sm o  jo d os le  kot 5— a sedaj jo h očem o  uvrstiti s kvarto 
vred v še  n ep opoln o  tonsko vrsto. Ta se  g las i :  1 3 4 5 6 8. 
Podlaga  tej vrsti so  ved n o  posam ezni toni t r iz vok a; z njih 
pom očjo  se  orijentuje otrok v vrsti. Drugi toni (4 in 6) na­
polnjujejo le prostor m ed  posam eznim i toni trizvoka.
Ako pojem o to tonsko vrsto, sm o  peli  že tudi v e l i k o  
in m a l o  s e k u n d o  kot d isonanci.  Vaditi ju pa m oram o še  
p osebe ,  pa tudi v zvezi. Tos e  lahko zgod i  tako:
4 5 4 3 4
Star - še - mi spo - š tu j !
P o seb n o  važno je, vaditi malo  sekundo  (3— 4); ta se  
navadno poje s labo, ker ji uho ni zadosti privajeno.
S tema dvem a intervaloma sm o  izpopolnil i vso  tonsko  
vrsto. Učenci so  videli,  kako je p o lagom a nastajala, in p o ­
znajo sedaj tudi pom en  posameznih številk, izmed katerih
‘) Seksto učenci kaj radi pozabijo; zapomnijo si jo najhitreje, če 
zapojo poprej vselej kvinto.
N. pr.
1
Pozneje so tudi dobre sledeče v a je :
Sigurnost v popevanju posameznih težjih intervalov si sploh pri­
dobimo, če se vselej oziramo na bližnje tone trizvoka, ki tvorijo nekako 
podlago vsem drugim intervalom. Pri kvarti n. pr., ki se tudi kaj rada 
pozabi, sc je treba opirati samo na veliko terco.
N "  t f : 1  m
Pa tudi s tem olajšujemo reprodukcijo, da opozorimo otroka na 
z n a n o  p e s e m ,  v kateri se nahaja dotični interval.
N. pr. Velika seksta v pesm i: Po jezeru. Otok bleški.
68
zaznam enuje vsaka večja vse lej višji ton. Popevati  pa znajo  
tudi že v se  intervale, ki se  navadno nahajajo v pesmih. Intona­
cija p esm ic  mora biti od š le  torej popo lnom a jasna in sigurna.
Z m etodičnim i vajami sm o  pripravili trdno p od lago  
za petje po notah in baš zaradi tega  nazivljemo to stopnjo  
pripravljalno stopnjo  za pouk petja po notah.  Razlika m ed  
o b em a stopnjama je ta, da zaznamenujejo številke vedno  
r e l a t i v n o  tonsko viš ino (torej drugi ton v primeri s prvim, 
ki pa lahko menjuje viš ino),  dočim m isl im o pri notah vedno  
na neko d o ločen o  ( a b s o l u t n o ,  vselej enako) tonsko višino.
N a v z g o r  pojemo, ako s le d e  v m elodij i  zaporedom a  
višji toni, n a v z d o l ,  ako pojem o ved n o  nižje tone. S k a l o ,  
ki sm o  jo razvili, pojem o torej lahko navzgor in navzdol,  
in sicer na sam oglasnikih  ali z b esed i lom ,  e n og lasn o  in pa 
d v og lasn o  (v tercah in sekstali).
Da d obe  učenci prav jasno sl iko skale  ter pomikanja  
njenih posameznih  stopic navzgor ali navzdol,  jim jo pred­
stav im o tudi v obliki stoječe  lestv ice  (a tu nam še  ni treba 
delati razlike m ed celimi in polovičnim i toni).
N. pr.
a) _________ „ b)
8 še; 8 zdaj
vi- ______ 7/ ______
7 pa
A  I
I 6 6 raj ______ c0.______ paz-
zmi- oC no
4 no 4A zo­
ur- ___ oo_____ pet
IH
2 mo 2 ni­
1 Poj- 1 že
69
C)
8 C 0 rU\ 1) 8
7 O 0 7
'  1
<1 6— cL 0 0 6
5 e O 0 Uk
4 O 0 4
3 OQ
e >r i 1 T
2 nv/  nU oz
1 1
d )  d v o g l a s n o :
1. g la s 2. g l a s
še; 3 zdaj še; 8 zdaj
*a* ■ pa 7 pa
raj 8-1 pa z raj — 6 — pa-
7 no ztni- 5
CO. t7uA. 4
5 pet 3 pct
mo 4 2
Poj- 3 že Poj- 1 že
70
Tvarina, ki sm o  jo obravnavali  dosle ,  se naslanja na 
dur-trizvok ter tvori p r v o  s k u p i n o  m e t o d i č n i h  v a j .  
Da- jo lahko obravnavam o tekom en ega  šo lskega  leta, sm o  
om enil i  že na drugem  mestu.
M etodične  vaje nam je gojiti skozi vso  šo lsko  dobo,  torej 
tudi še takrat, k o ž e  pojem o po n o ta h ; da pa d ob im o  ce lotno  sl iko  
vseh metodičnih  vaj, b om o govori l i  tudi o njih nadaljevanju.
Vaje d r u g e  in t r e t j e  s k u p i n e  imajo p o d la g o  v 
glavn em  četverozvoku (dom inantnem  septakordu) in v mol-  
trizvoku. Prvi akord najdem o m nogokrat  v harmonizacijah  
in bi ga zaradi tega  le  težko pogreša l i;  drugi je pa zopet  
važen zato,  ker se nahaja na raznih stopnjah dur-skale.
G l a v n i  č e t v e r o z v o k  ima malo  s e p t i m o ; ker je v dur- 
skali na prvi stopnji vel ika septima, zaznam enujem o m alo  se p ­
t imo zzn iževa ln im  znam enjem  (!?) pred številko 7. Učenci ved o  
torej že sedaj,  kaj pom eni »be« pred številko.  Vadim o p a ta  če ­
tverozvok v njega različnih podobah (kot septakord v pravem  
pom enu, kot kvintsekstakord, terckvartakord in sekundakord).
N. pr. 1 3  5 |?7; 3 5 i>7 8 ;  5 ?7  8 3 ;  >7 8 3 5.
Kakor dur-trizvok, tako p ojem o tudi četverozvok na 
raznih tonih g la so v n eg a  o b se g a  in sicer e n og lasn o  in d v o ­
g lasno ,  z besed i lom , pa tudi na raznih sam oglasnikih .
N. pr. 3 5 \>7 8  3 1. glas
1 3  5 >7  8 2. glas
Vedno pevaj rad !
M o l - t r i z v o k  ima značilno malo  terco na prvi stopnji;  
to zopet  zaznam enujem o z zniževalnim znam enjem  pred š t e ­
vilko 3. Vaditi je ta trizvok tako, kakor sm o  vadili  dur- 
trizvok in četverozvok.
N. pr. 1 >3  5 8;  b»3 5 8 ?%  5 8 >3  ü.
Tvarina om enjenih  treh skupin zadošča  našim potre­
b am ;  učenci so  spoznali  z njo najvažnejše m elod ične  oblike,  
pa tudi najnavadnejše njihove harmonične podlage .
71
Iz navedenih vrstic sm o  razvideli, kako nam je na 
podlagi akustičnih zakonov pri deci razvijati posluh. A ni 
d ovo lj ,  da razvijamo tega;  tudi čut za ritmiko se mora  
buditi s temelj it imi in vztrajnimi vajami;  kako moramo  
ritmične in razne dinam ične vaje spajati z dosedanjim i m e ­
lodičnimi,  o tem h o čem o  govoriti  v s ledečih  odstavkih.
ß. R i t m i č n e  v a j e .
»Das Notw end igs te  u nd  Härte ste  und  
d ie  H aup tsache  in der  Musik  is t das 
Tempo.« M o z a r t .
Čut za takt je čoveku delom a že prirojen.1) Srce nam  
utripa navadno enakomerno in tudi hoja in dihanje je več inom a  
is tomerno. Vsekakor pa bi se  ze lo  motil , kdor bi misli l,  da  
nam ritmiškega čuta ni treba prav nič razvijati in da v to 
ni treba posebnih  vaj. Le pom is l im o,  kako težko je otroke  
cesto  privaditi enakom ernem u korakanju pri te lovadbi!  Kakor 
je tukaj uspeh od v isen  od tega, da li vsi poed in i  telovadci  
izvršujejo vaje popolnom a enakomerno,  tako učinkuje tudi
___________________ t
') Glede ritmiškega čuta pri otrocih so dali poizkusi prav zanimive 
podatke. M. L o b s i e n ,  ki je v tem oziru opazoval 996 dečkov in 384 
deklic, je našel, da je dala večina otrok prednost tridelnemu, ne pa dvo­
delnemu ritmu. Razmerje je bilo sledeče: trohej (— u ) 9, jamb (u —) 13, 
daktil (— u u) 18. Omeniti je, da so bile razlike tudi v starosti in spolu. 
Dečki se zanimajo bolj za gibčni daktil ( 8 : 8 :  23), deklice pa dado pred­
nost jambu (10: 17 : 13). Razlike starosti pa nam predočuje sledeči pregled:
Šolska dečki deklice
doba
v  — 7  *' ” — u u — --- U \J
I. „ __ __ 38 60 2 °//o
11. 8 22 70 26 55 19 °/o
III. 17 25 58 24 26 50 °/o
IV. 29 16 55 19 19 62 °/10
V. 22 22 56 18 44 38 °l/o
VI. 24 27 49 — — ---
72
skladba m n o g o  bolj, če pojo vsi pevci doccia  enakomerno  
in točno. R i t m i k a  j e  v g l a s b i  o g r o d j e ,  ki  d a j a  p r o ­
i z v a j a n j u  š e  l e  t r d n o  i n z a n e s l j i v o  p o d l a g o . 1)
Najhitreje razvijamo pri otrocih čut za ritmiko z m nogim  
taktovanjem in z ritmičnim predavanjem p esm i.  Ritmične  
vaje spajamo prav lahko z m elod ičnim i,  in sicer tako, da 
p ojem o vsako m elod ičn o  vajo strogo  v taktu in tudi v d o ­
ločeni muzikalni obliki. Da se  stvar deci ponazori, je treba 
n aglašen e  z lo g e  vse lej zaznam enovati  s črtico ( — ), nena-  
g laše n e  pa s po lkrogom  (u ) .  Pri črtici je vse lej udarjati 
z d esn o  roko navzdol (ali pa tudi vodoravno),  pri polkrožcu  
pa navzgor (ali pa v stran). Kjer m oram o molčati,  zap išem o  
vselej  n ičlo;  vendar je treba tudi na takih mest ih  taktovati.  
Težki deli takta, ki so  zaznam enovani s črtico, se  nagla-  
šajo pri petju m očn eje  n eg o  lahki deli (zaznam enovani s u).
N. pr.
1. V a j e  v a/4 taktu.
Učenci udarjajo takt tako-le: I t
p
1 2
  yj ! — w | — \j I
Vaja: 1 3 , 8 5 3 o '
5 3 1 1 3 1 0 1|. (S sam oglasn iki .)
2. V a j e  v3 /4 taktu.
s/4 takt se udarja t a k o :
') „Groß ist die Macht des Rhythmus in der Musik. Der Rhythmus 
verleiht dem Tone erst gleichsam einen Willen, er bekommt durch ihn die 
lebendige, herzbewegende, alles mit sich fortreißende Kraft.“ ( S c h ü t z :  
„Zur Ästhetik d. M.“)
\
73
Vaja: 1 3 5  | 8 O O fl
Krepko zapoj,
8 5 3 1 0  0  ||
da zazveni!
3. V a j e  v 4/4 taktu.
l
4/4 takt je tako udarjati: 3
2
V a ja : 1 3 5 \,7 j 8 0 0 0  ||
8 [>7 5 3 1 0  0 0 (S sam oglasn ik i  in z b e ­
sedilom .)
K ritmičnim vajam štejem o tudi vaje v razločevanju  
d o l g i h  in k r a t k i h  t o n o v .  U čencem  je treba vedeti,  da
z o v e m o  take tone,  ki trajajo le malo  časa (pri njih udarimo le
enkrat z roko) k r a t k e ,  a one,  ki trajajo več  časa (pri njih 
m ah n em o z roko po. dva- ali večkrat) d o l g e  t o n e .
Otrokom pojasnim o to tudi s s le d e čo  s l iko:
---  u ---  \J ---  U ---  w v_> ---  \j \j I ---- u  kj
P l 3"~3 5 0 i ' l T i 3 ~ 3  5 8 0 0
De - laj rad! a a a a . .
  vj u I -- \j   u yj
8'~8~8 5 ~ 5  3 1 0  0
a a a a . .
Kje so  dolg i  in kje kratki toni?
Dosedaj  sm o  obravnavali ritme, pri katerih udarjamo  
po enkrat ali dvakrat ob posam eznih  tonih.  M o g o č e  pa je 
tudi, da zapojem o po več tonov k vsakem u udarcu; taki
74
toni so  torej še  krajši n eg o  prej navedeni.  Poočitovati  je  
take vaje na šolski tabli s s le d e čo  s l iko:
N. pr. —  u I —  u I
13  5 3 '  5 0 0 0:;
e c c c c
8 5 3 5 1 0  0  0  I
S tem sm o  razpravili najvažnejše ritmične vaje, ki
spadajo v ljudsko š o lo ;  da d o sež em o  na tem polju povoljnih  
uspehov,  jih je treba gojiti v prav izdatni meri. Om enit i  je 
še, da set aktujejo ved n o  le m etod ične  vaje, nikoli  pa ne
p esm i;  pri t e h - le  že  m oram o opaziti  uspehe rednih rit­
mičnih vaj.
y. D i n a m i č n e  v a j e .
(Vaje v predavanju.)
Z m elod ičn im i in ritmičnimi vajami spajam o tudi p o ­
sebn e  vaje za predavanje.
U čenc i  naj vedo,  da im enujem o take tone, ki jih p o ­
jem o krepko, m o č n e ,  tiste pa, ki jih zapojem o bolj tiho in 
nežno, s l a b e j š e .  Razne m elod ičn e  vaje pojem o torej sedaj  
m očneje,  drugikrat s labeje;  paziti pa m oram o pri tem, da  
ostane m oč  g lasu  ved n o  enakomerna.
Na višji stopnji  vad im o popevati  še z n a r a š č a j o č i m  
in p o j e m a j o č i m  g lasom . Zelo  pripravne so  za take vaje  
skale;  zakaj rastoča m elodija  zahteva tudi naraščanje g lasu  
in padajoča zopet  njega pojemanje .
<3‘. V a j e  z a  i z o b r a z b o  g l a s u .
>Das iilteste, echtes te  und  schönste  
O rgan de r  Musik, das  O rgan, dem  unsere 
Musik al lein ihr D asein  verdank t ,  ist die 
menschliche  Stimme«. Rjci, Wagner.
Pevski pouk, kakor se  navadno goji  dandanes,  pozabi  
popolnom a, da je treba g l a s  z a  p e t j e  š e  l e  p r i p r a v l j a t i
75
ter ga izobraževati1). T ega  nedostatka ne nahajamo sam o  
v ljudski šoli, ampak tudi na srednjih šolah, kjer je pevski  
pouk istotako cesto na jako slabem.
N avadn o  so  misli , da je že  narava našem u glasilu  dala 
pravilno funkcijo in da je grlo vs led  tega  že p opoln om a  
pripravno za petje. Tem u pa ni tako. D ober in za petje  
p ovsem  pripraven glas  m orem o dobiti  še  le  s s is tematičnimi  
vajami, prav tako, kakor m orem o doseč i  spretnost v pisanju, 
igranju i. t. d. le  po m nogih  in vztrajnih vajah. Ker pa 
takih vaj navadno ni pri p evskem  pouku, najdem o često  v 
zborih tako slabe,  hripave, kričeče in neskladne g lasove ,  
pokvarjena govori la  in docela  nerazumljivo'izgovarjanje b e ­
sed ila !  N ajveč  zagreši v tem oziru ljudska šola, ki p o k v a r i  
m n o g o  g l a s o v  ž e  v n e ž n i  m l a d o s t i ,  i n t o  s p r e ­
g l a s n i m  g o v o r j e n j e m  i n p e t j e m ,  da ne rečem o: kri­
čanjem.
Kako vestno se  mora n. pr. pri pouku pisanja paziti 
na to, da otrok drži pisalo pravilno, da sedi  primerno, da
‘) Otrok sc sicer posnemaje nauči govoriti; ker se govoriti ne uči 
sistematično, marveč brez posebnega navodila, je umevno, da ne uporablja 
svojega govorila umno. A naše uho ni vajeno jasnemu in pravilnemu go­
vorjenju ; zato ne zapazimo tega nedostatka. Pri otrocih v predšolski dobi 
bi morali torej začeti z izobraževanjem glasil. Vse samoglasnike bi morali 
tvarjati jasno, naglaševanje naj bi bilo določeno in vselej bi bilo treba 
gledati na to, da se govorila čuvajo in ne utrujajo preveč. „Noben otrok 
ne pride z dovolj izobraženim glasom v šolo. Narava mu je pač podelila 
glas, ali kako ga je uporabljati pri govoru in petju, tega se morajo otroci 
še le učiti“ (E. E n g e l ) .  Otrok se kmalu privadi pravilnemu uporabljanju 
govoril, ako je učitelj v svojih zahtevah dosleden. (V posebnem dostavku 
hočemo tudi pokazati, kako je take vaje vpletati že v prve govorne vaje 
v elementarnem razredu. Treba je torej, da prevzame kos te naloge 
jezikovni pouk).
Ako si z navedenega stališča pogledamo smoter ljudskošolskega 
petja, rečemo: Treba je pri petju dosle šc nepokvarjene, a neizobražene 
glasove jačiti in izobraževati, tako da bodo učenci na koncu šolske dobe 
mogli popevati z lepim glasom in s pravim muzikalnim umevanjem. K temu 
je seveda treba, da ima tudi učitelj dovolj izobražen glas.
76
je razsvetljava ugodna i. t. d.! Izkorišča se  vse ,  kar pospešuje  
lepo  pisavo. Prav tako bi lahko šola  izkazala č loveštvu  veliko  
dobroto tudi s tem, da bi vsakega  otroka navajala, pravilno  
uporabljati svoja glasi la .  Na ta način bi ostal g las  skozi vse  
življenje čist in p o lnod oneč  in izostala bi p opolnom a marsi ­
katera bolezen  v grlu, ki je često  le posled ica  nepravilnega  
delovanja posameznih  n jegovih  delov.  Ako pazimo na o m e ­
njene n edosta tke ,  najdemo pač redko človeka,  ki bi znal  
govorit i  s pravim naglasom , s čistimi in b lagodon eč im i  s a m o ­
glasniki ter z jasnimi soglasniki.  Največ ljudi govori neraz­
ločno in nerazumljivo. Tega  pojava ne najdem o sam o  pri 
n avadnem  ljudstvu, tem več  tudi pri inte ligenci.  Že od mladih  
n o g  so  navajeni ljudje raznim grdim razvadam pri g o v o r je n ju ; 
te pa sčasom a rastejo in končno se  jih človek ne more več  
otresti. Tudi pri učiteljih je govorica večkrat pomanjklj iva;  
kako bi sicer m ogli  poredni dečki dobit i tolikokrat povod,  
oponašati  razne posebnost i  učite ljevega govora.
Lepega  in razločnega govorjenja se mora človek torej 
še le učiti; gov o re č  vsak dan in pojoč večkrat, še ne d oka ­
žem o, da znam o tudi pravilno govoriti in peti. Saj tudi ne 
zna vsakdo dobro plavati, četudi ima za to potrebne ude.
V tem oziru čaka torej ljudsko šo lo  in v prvi vr
nje pevski pouk velika,  a hvaležna naloga:  n a v a j a t i
u č e n c e  k p r a v i l n e m u  i n n a r a v n e m u  u p o r a b l j a n j u  
g l a s i l a .  Baš to zahtevo so začeli merodajni g lasbenik i in 
metodičarji dandanes  od ločn eje  poudarjati. Z vztrajnimi in 
urejenimi vajami d osež em o  prav lahko, da deluje ves  m eh a ­
nizem v grlu, kjer se  tvori g las,  točno in sigurno, in prav tako 
tudi posam ezni deli ust,  ki obrazijo g la sove  in jim pode le  
znači lno barvitost. Z v a j o  s i  t o r e j  l a h k o  p r i d o b i m o  
d o b e r  g l a s .  Tudi gos l i  d one  lepše ,  ako jih ima v rokah 
spreten mojster, ne pa navaden šušmar. Enako je pri petju. 
Spreten pevec ,  ki nima morda baš lepega  glasu —  saj je vendar  
dober g las  le dar Stvarnikov —  d oseže  pri vsem  tem več  uspehov  
n eg o  neizobražen p evec  z bodisi  še  tako krasnim g lasom .
77
V ljudski šoli  je torej tudi treba odgajati glas .
Kako je učitelju pri tem postopati?
Povedali  sm o  že, da so  sam oglasniki nositelji  m uzikalnega  
elem enta v govoric i;  paziti moramo torej v prvi vrsti na te in š e  
le potem na sog lasn ike ,  ki dado govoru  sam o potrebno jasnost .
Če h očem o  sam og lasn ike  jasno izgovarjati , m oram o držati 
usta v ob če  tako, kakor jih držimo pri izgovarjanju čistega a 
(ustna duplina mora biti lijasta). Pri vseh sam oglasn ikih  osta ­
nejo deli ust v tej l e g i ,  izvzeinši ustnice in jezikov konec.
Ako leži jezik popolnom a miren in ako zožim o in zaokro­
ž imo ustn ice ,  zas l iš im o zaporedom a sam oglasn ika  o in u.
A ko ustnice pust im o v n avedenem  položaju in privzdig­
nem o počasi  le konec jezika, tedaj d ob im o  zaporedom a  
sam oglasn ika  e in i .
Iz a-ja se  izvajata dve vrsti sa m o g la s n ik o v : a-o-u in a-e-i').
Vaditi pa je  treba pravilno izgovarjanje sam og lasn ikov  to ­
liko časa, da morejo učenci storiti to že m ehanično in s igurno;  
le tedaj sm em o  pri p evskem  pouku pričakovati izdatnih uspehov.  
Da se  stare in s labe razvade v izgovarjanju ne povrnejo zopet,  
je treba te vaje negovati  skozi v so  šo lsko  dobo,  in sicer vedno  
v tesni zvezi z m etodičnim i vajami in pozneje  tudi s petjem po  
notah (posam ezne vaje s e  pojo n. pr. na samoglasnikih).
Vsaka metodična vaja postane s tem, da jo izved em o na 
kakem sam oglasn iku ,  že  vaja v izobrazbo glasu.  Na ta način 
spajamo torej vse d osedanje  vaje v organično ce loto  in vsaka  
posam ezna vaja že lahko zadošča vsem  zahtevam. S ledeči  pre­
g led  naj nam pokaže zvezo in razporedbo metodičnih  vaj, ki so  
potrebne v ljudski šoli. Vaje 1. skupine se  obravnavajo v 2. šo l ­
skem letu, s ledeč i  dve skupini pa pozneje,  ko se  učenci že uče not.
‘) Svoja govorila dobimo v popolno oblast s takozvanimi m e z z a  
d i v o c e - v a j a m i ;  to so vaje v naraščajočem in pojemajočem glasu. Ako 
napolnimo pljuča z zrakom ter začnemo popevati p p  in nato polagoma 
močneje do / / ,  tedaj se privadimo štediti z zrakom, tako da nam ga ne 
zmanjka nikoli. Glas zadobi po takih vajah tudi neko sigurnost, a postane 
tudi l e p  in p o l n o d o n e č .
78
O O O O 
GO ec r-HI 03 lO  O  i—h o
Jc2
00 W 00 rt *—< O LO  o  
r—. C3 0 0  W LO o  LO  o
^2 00 « 
O LO  O O
> r—• cC *-H O o
N
O
3
UlOSKjS
<v Ul
03 R
O3 W ) 1
03
> T Ilcu o
c d
O3 <u
OJ Ou <3
> o > 03
-4—*
0 D 00 o D O
<u E b
T 3 o >C
3
u bß * o j cinO
O 'ST 'S OJ > c T3
cn  
-4-» > o
J 2  
CJ E OJ    o
O D 00 J2 00 StJ* O)
D LO
c i-.
XJ
s 03 c x >
E o o
E £
<u -*—1 I ^  -S 00.1 Š *> |
>
J*2 •a
03 C/3
C C r—• D 00 S r-. >£ c
D LO  .g  LO
O -+->
cx -♦—* C
03 a j O E
Wh a £ <L>
> C/)
n > >
c/) o 03
co
‘o
a ,
OJ
c/)
taj
>cö' LO
QJ
r/)
> 0>3
03
03 . g
S ‘ >
O *
D in a ­
m ičn e
v a je
79
o  o O O
1 0  3  r-H 3 T~' OJ r~~> OJ
00 3 LO 3 .lO  /LO CO cu ’—1 cj 
( 3 ( 3
LO  3  0 0  3 lO  LO CO a> CO <u
0 0  3  LO  = -  ,00 r—< <L> LO  V
T—! 3 T—. 3 L  3  (c o 3 r-H O  CO ^
•9faqB(s ui a f a u p o u i  9S o f o j
>
oc / ) ____
—c32> O O
bß DO D O D O
 r - . «s CT3
1 00 — — cj 00 -a
"a;
> >
D lO lO a D ,L O  / lO D CO c  CO 3  D .C 0  /L O
(
OJ
1 00 00 lO  LO I -  r  lO  ' I CO LO
*----- ja
D LO  ^ »o >5 —b£ D /’—1 d) /00 o S C O  "  CO
| - I ( 
00 <u O I — Q ( E
0 0 i - s  -
> Q
03
0 0  ^ ca
o V co
LO  1—  I
4 I Mj
tc3
03 t  —
4> T_' 03
'ČJ
>
=\D->
X>
80
<JJ
TO
> O  o o  o
O
o O o  o  c o  o o c o  o
O
O .
o o 00  1— OJ j *
(/) ,00 LO ,LO CO
c
LO — <L> C /) ‘00 LO
c o  c o TO LO c o
c o
T J bo
LO LO O o
CO —  LO b ,LO c o ^00 LO
TO TO
co —  LO CO 00 X) 'lo co 00 LO
F
—  — 00 ^  c o o C
c x <v ,CO r—< ,CO 00
O C>/ )
'c o  t - . c o  o o
M
*ofDqB|s ui afaujoui ds aloj
QJ
T3
B 3 D o o D O  O o  o o  o
£S D O O o  o o  o
  
 ^-2 D O o
T>O -*r-a* i
V) _ 1 I  t-T *a 
CO £ CO w CO  0 0 'o '
C CO ,~~i
00 - l
_ * _  E
Sc E 03
D  LO N c o D 00 £ LO 0 0  LO «d
N LO  CO
> D c o  o LO D LO  KJ o o  £ LO  co o 0 0  LO
<L> cx
1 - <u 00 I
to' i  co D  CO -o co «— • u -
£ a o CO 0 0
w
> *
’bb’bi)
CO * - •  CM
oo CO co oo
T3 T
LO OUh q j_i oo >O 00 LO 
■Ä  c o TO LO <L> '~'W_ LO CO
<C
C /) C TO/)O H —co —
CL> bo
CD o
cs« ^ >
Q
d) Dur-trizvok:
da za - zven i!
‘fod -
81
X:
\SS LO 15
r o  o
03
/v® !”
1 0 bJO
O CD ^
E
I© 00 a
00 cer 
co rear >ccj
N CD
lO  \SS 03
CD
Cd
rLO  r\cr
•afaqejs ui afaujoui as afoj
D O
D o o D O  O O  o 1 LO
00
D O o D O  O o  o
| iQr tu LO a  CD 
uJ. | tO CCr LO CO D » '< atn>
o *a
1 ja CD
O l/J 1 ' 5̂
D cc Vtn- 00 bo D CO 00 00 LO too ----
D 00 _o &3 cu D 00 LO ccroo <u D CD 1—H a
•c <r>>
(/2 ~cG >VN3 K<a
\sts ca Ju CD a>
1 10 Ö | LO CO >
iß f  CO 
\S8 c/) cer cd
C0 CÖ CO" 0 0  
> * OC/J3
00 <L> 0 0  LO
03 LO
L cCn 
O a 'AJ LO co
'bb ID
o >
> IU
Q n r r
6
f) KVartsekstakord:
De - lo
dni.
Bog.
82
O o o O
o o o
CM o O o  o  o o o
' t  rt 00 LO
o o
- cm CD LO co co CO CJ o CD
CO cm --- — CM ^ CM 3 »—< 3 CD r̂ -
co (N /lO / CD ------ --- --- CD t"-
— — I10 ( c D CO LO co o co ^
cm co in (<n t—i LO 00
ec —
— co LO oo
— co LO 00
•afoqBls ui afaujoiu ds ofoj
D O 3 O o D O o D O
II ~  2 Ja= | ^ ce
'p 1 •o 'č č '
N T3 LO r_
N ec 1 0 0 N cT
j* NJ
" «o7) " c
 C 0Q
D CN o<u o C
j CD 3 «  & nco Q . C <L> CD
(rt D CO <U M
K/j Id D t"-
KO
’> Q- *->
cn ‘>
<U LO  3 Ou
N c/)
03 1 ^ co 1
<*“
3
O O
D CM S</)  CD —■* CO D — cC
E C , D l O c eC
0 0 O*
I ~  >  m  « co o • o
m2  '
1 ^ cu C
1 10 cu 0 0 c
uc3  ucd
’
TCS j>o ‘>
Tt« jd o
S' 3 o
( N C3 ’S o
O h co o,
<u cs C3 CD
$ co
¥ |  g JU
p LO
bß.  '^čS 
c/) C/3  
M ^
S '
h) Velika sekunda:
njih
83
1
03 E
co
£<L>
C (CN jC <D
*N5 'C
03
to c o Um >
/in
viO r'■*
0C3'f T
V 3DJ
'o C
1 0 Ou •’-*
(CO ,<c o <u j f i
V c o  V<CO C l ,
c/) S
03 c
C/D £
(N t''- CS 03
C oo d  
CO otuO -»—»
C00 E 03
•buoj nfuBiuatod ui nfuBjgBjBu a a[By\
5 W oT
k /j c o
>
CA c j ( M
D CO 2 CO 'S 'Hw'D  tH
o L O
c °' E
l l O  N  ^  N I C
^ N O
D Tt* O LO g 3 C D O
i E N
| co 3 co S. p
1 10
O cn o «C
D  C M  g  S . 2> ^ . E C.
I -  I  °0 !g 'c'
l' C O a cer ■o
N N
Qo.
00 m co w
CO * LO
co O 0O
lO n3
, rrH
ä co
03 <v
CO 'c
cs< ^
6 :i;
4. Vaje v enostavnem š t i r i -  
l) Skala: delnem taktu.
84
>cc/) i*-
‘5 7
vD—h TD b
a P
u 4 l _  
oC "
^  • c>
5 ^ • _
v C 
0c3 - O*
J ä  n
(—D OJ
E 03
Ccx -  E
03 ■c/so  JI5
'S
> 'T<VJ M i
'Eno} nfuBiuafod ui ii[ubd§bjbu a o[ba
C D
Oc
C0/32
bJD •
O E
.2 . ’S
oCu 1/3
<u
(/3
03
co
43
03
as 0 _ _  
QJ ♦  - 
a_ Kl_
J5s»
03 ! ♦ -
C/D
Skala  v tercah:
85
ffl
O
oo - h Š o  o O
o o
r c ' rt* co
cO
co LO
ra r.CV Ps.
LO LO C (CN
CO
oo LO 00
jJ* LO /CO 70
C  (
*uiosi;|S luijofBuiDfod
Ul UIROfejgBJBU z ‘ofoqujs Ul Ob>|dDJ>J o[od os ofi?y\
D O o D o o D O o
I ° o I ° o I ° o
D °  _. o D O o D O o
<y
00 «fi il LO Il w -ug
co
c
D N  3̂ CO E LO C 
—^  O «g 3 00 to
T3 
CO O Ä
LO •° LO O. LO o 1£  s .Cv
D co 03 Cd 0)
z> co o LO  ̂LO g 00
_ B o -o
N ca « < 3
II. s k u p i n a .  Harmonična podlaga: g l a v n i  č e t v e r o z v o k .
ve-se - l i  se Bog.
86
o  o  
W5 o  o O  o
LO
h- co
es.
rLO  VrCO
& LO — -v
JV' .co
( co c
.£  J co ( o
h-
fs. «(*
cs< ^
•uiosb[3
uiijofBuisfod ui iiiijofBjSBJBU z ‘afaqBjs ui afä>(ilai>| o [od as o(b/\
=
D o  o  O O 3 O o D o o
j o  o  O O I ° o 1 ° o
3 0 0 o  o D O o 3 o o  ^
es
I1  ^  'S£ I *» s 50 5
o
5 OO N LO co cL D LO .S co ~ D 70
JR. Cv ,
II  N in 'E u
<=  *o n
^  ^  „ 35
Ico o N  >
 c 00 C 00 >g
Dioco * O  
H  o° _tC>N. 3  
: i o  | CO X—5 = > £  -8 CO KJ
CO ' c c  oo -5 I1  CO ov .N C.c V I “3 d
( M N- TD
—  >  O
0 4 CO
>3 $ 03 ^ 03
a g d 00
0
<Cv a  >C«/5 >3
LO
in
j v J2 'c ' C JCS.
co lJ
b 03 03 <-uH
oß H
> S  I
Q m f r
87
• f o j d
D O o O  o O  O O  O O  O
I ° o o  o O  O O  O O  O
z> O o o  o O  O O  O O  O
rt o
T LO CO "03
CO
si)
A T3 G. LO CO <(/y3 oo r-
QJ A N r—i ’ 1
> >
OJ
O CO 00 <U
C h- LO > LO O CC
C0 -H C
u. «a CS-
O co E
I ° ° TODJ 00 h- 5 00 •5 LO CO o LO C0 TJ
O
.A. N C/)
D — C •»-*
<v LO •5> <u h- LO >
lO «c
J* CO 00 '!/) CO »-H -Cs. O
T3 >N? C-
I r^ 1"- E «J o 00 h- o
cl __£v o LO C0 O)
N LO co o
t/3 > u CQ Cs. t
>
>
FF RT
h»
jCS. 5i5
c <) m 0>3
TC3T3n P» co OcJ >Nl_
J3 ■“k C/3 i t — 
*
OJ p l~
C/D JS .a . bX) to v -
o>
Tts^P Q t i
' m
J) Opombo najdeš na sledeči strani.
88
UTI
H 
*-
Važne so še sledeče vaje:
89
o o
o o o O
oo , ccr t-M
co 00 LO
LO
(X LO CO
LO co _es.
cv . oo LO
co LO LO 00
CS.
-H LO co CQ-
_es.
oo
• f a j d  j o j j b 'm
<L>
T 3
O O O O O
> D o  O D O  O
o O O O
I ’ö •o 
03 00 2 -2 cer — co c
E _ C S .  T D  - A .  * o
CT3
> E OJ
C / ) LO  ^  CO V 00
T3 CL» ' -C\
C o
> D CO lO "č/5
V S I  00 | CO o CO'
cs 'V  7  _ Cv .
> H To00 3 co « ccr «j
•N Q  c
LO
00 Jw5».
* •
O LO «ij 00
> o
N $  CO
CS. -Cv 03 LO
T
C /5
O d) ■ 4 CO
c "S.
S n
t l #
III. s k u p i n a .  Harmonična podlaga: m o l - t r i z v o k .
90
O o o o
o o c o 00
cv
o o LO CCT
Cv
00 r"H oo VZ'
LO LO LO c o .
c o
cs. _CCOw c o oo
c v
LO 00 — LO
to to
“ “
•fajdod jo>)b>i
o
O
o  o o  o  D O
O
o
DOO O o O
D o
O
o  o O O o TJ O
I COOO . CO T—*
1 cs. I kCŽ
_A. LO
o ------
rf* o 00
LO CO r \
-) ce r > 00
3 LO CO
_CV CO'
00 c
CO T
es. ceoo g«
■a
C c o
D o u > C v
CcOs. T co oo 0 2
_5X lO *a
o
CO 1 1 0 X u ^r
<u o
C C3 lO 
>S* c/) CCr 
<CL> <
C/3 -+c/
v
->3
oo 
V0 .LO
>3
-  
tOUD
&
>
O
da se boš naučil kaj!
•fo jd o d
o  o o  o
o  o o  o
o  o O  O
o  o O  O
o  o O  O
LO CO 
rv LO CO
*0 JSl
cc
CCO
\—
V_ 00 00 io
CO 00 o 00 IO
B
C
00 LO ČČ' rs0. 00
00 LO "o CO 00
■o jes.
lO CO o IO CrOv c
C0 •<oD LO CO
LO-Cw >
"V-- — -/—
0>3
CD
C
bß
o>
Q
92
b. U č n o  p o s t o p a n j e  p r i  o b r a v n a v a n j u  m e t o d i č n i h  v a j .
M etodične  vaje moramo izvajati v vsaki pevski uri; naj- 
pripravneje je, ako jim odm erim o po */s do 1/i  č a s a 1), k i j e  
nam enjen  petju; v osta lem  času se  pojo p e s m i2).
Pri m etodičnih  vajah značijo številke vse lej le relativno  
tonsko viš ino  (torej vsakikratno oddaljenost  drugega  tona  
od  prvega) . Treba je te vaje s številkami poočitovati ,  da 
so  učencem  tem jasnejše;  s tem jih ob en em  tudi najbolje  
pripravljamo na poznejši  pouk po notah.
Vaditi m oram o učence tudi v sam ostojnem  določevanju  
posam eznih  intervalov. Učitelj  zaigra n. pr. katerisikoli ton 
ter ga zaznamenuje z 1. Nato zaigra drugega in učenci  
naj s številko določi jo  n je govo  oddaljenost  od  prvega tona. 
(Najbolj  pripravni so  za take vaje toni trizvoka in četvero-  
zvoka.)  Če učenci zapišejo narekovane intervale na šo lsko  
tablo,  pravimo takim vajam m u z i k a l n i  d i k t a t .  Tudi učenci  
sam i naj se  vadijo v narekovanju posameznih  ton ov;  to jih 
m očn o  veseli.
Pri m etodičnih  vajah moramo zmeraj udarjati takt; takt 
je voditelj  petja in brez njega si ne m orem o misliti  ureje­
n ega  in točn ega  p e t j a ; s  taktovanjem pa tudi oživ ljamo in 
n egu jem o  ritmiški čut, ki je često  pomanjklj ivo razvit. Učenci  
udarjajo takt ved n o  s ce lo  podiaktjo; kajti le z m očnim  mahanjem  
postane  gibanje tudi e n a k o m e rn o ; to pa je važno pri naših vajah.
Učna snov  metodičnih  vaj se razdeli tako, da se  n. pr. 
tvarina 1. skupine obravnava tekom en ega  leta. Po preteku  
tega  časa so  učenci že  zadostno  pripravljeni na pouk petja 
po notah in lahko začnem o z obravnavo not. Vaje 2. in 3. 
skupine se  razdele  na ostala šolska leta;  saj m oram o m e t o ­
dične vaje gojiti skozi vso  šo lsko  dobo.
‘) Vendar ne smemo začeti z dolgimi g lasovi; kajti s tem prehitro 
utrudimo učence.
2) Za pevskimi vajami naj pride vedno kratek odmor (dve minuti), 
da se učenci odpočijejo. Istotako je po vsaki pesmi treba nekaj odmora.
93
Pri m etodičnih  vajah, kakor sploh pri pevskem  pouku,  
se moramo ogibati vsakega  do lgotrajnega ,  suhoparnega  
in nepotrebnega razlaganja; tukaj velja načelo:  p e t j a  s e  
u č i m o  l e  s p e t j e m .
2. Pesnii.
a. T v a r i n a .
P esm i,  ki sm o jih popevali  v elem entarnem  razredu, so  
im ele namen, obujati v otrocih zanimanje in veselje  za stvar;  
njih vsebina in oblika je torej tudi p opoln om a ustrezala  
otroškem u čuvstvovanju; b ile  so  to docela  otroške pesm ice .
Na sedanji  stopnji pa mora učitelj že  g ledati  na to, 
da so  pesm i pripravne tudi za vsakdanje potrebe, da so  torej 
primerne za praktično življenje.  Pesm i sm ejo  biti vs led  tega  
daljše,  vendar pa ne p redo lge  in v tehničnem  oziru ne pretežke.
P esm i je že treba popevati  z opazovanjem  dinamičnih  
znamenj {p, f )  in s čisto  vokalizacijo. Uspehe ,  ki jih d o se ­
žem o z m etodičnim i vajami, m oram o torej uporabljati pri 
petju pesmic.
Če sm o  doseg l i ,  da pojo  učenci v šoli priučene pesmi  
tudi doma, sm o  pri izbiranju tvarine srečno p ogodil i  pravo  
smer. Ako pa s l i š im o učence dom a popevati  druge pesm i,  
potem  je to znamenje,  da naš pouk ni m oge l  v deci  obudit i  
pravega zanimanja za šo lske  pesmi,  da so  te po tem takem  
za njih neprimerne.
V 2. šo lskem  letu začnem o tudi že  lahko z d v o ­
g l a s n i m  p e t j e m .  D vo g la sn o  petje je pri nas u dom ačeno  
in učenci so  nanje že takorekoč pripravljeni. D vo g la sn o  petje  
pa je na tej stopnji tudi potrebno zaradi razlik v g la sovn em  
o b segu ,  ki se  baš sedaj že pojavljajo pri u č e n c ih ; nekateri  
ne morejo popevati  v višjih legah, drugi pa ne v nižjih. 
Če s il im o otroke, popevati  previsoke g la s o v e ,  pokvarimo  
s tem lahko njihov g las  za zmeraj.
94
P ev c e  d e l im o torej g le d e  njih tonske v iš ine v dva  
oddelka ,  v sopraniste in v altiste.  Neprimerno in krivo je, 
deli ti  otroke v tem oziru kratkomalo po spolu,  češ,  da pojo  
deklice  sopran, dečki pa alt. Znano je, da sc  nahaja med  
deklicami prav m n o g o  altistinj, a m ed dečki so  tudi često  
ze lo  rabljivi sopran ist i .1)
‘) Pri sopranistih jc jabolko manjše nego pri altistih; vsled tega 
je glas tudi višji. Ker pa imajo često tudi altisti precejšnjo tonsko višino, 
nam je pri razdelitvi pevcev treba biti zelo opreznim. Najbolj priročna 
lega za ' x ’
Da li učenec lahko poje v določenem tonskem obsegu, vidimo že na 
njegovem obrazu. Učitelju je treba paziti, da ukrene v dvomljivih slučajih 
pravo. Kot splošno pravilo velja, da je naš glas v tistih legah, v katerih 
najlaže pojemo, vselej tudi najlepši. Obseg 5—6 tonov, ki ima naš navadni 
govorni ton v svoji sredini, je tudi naravna in najprimernejša lega pev­
skega g la su ; tu je takorekoč domovina našega pevskega glasu.
Namen pevskega pouka pa je, razširjati ta naravni glasovni obseg 
navzgor in navzdol. Če se to vrši ali pa če zapoje učenec posamezne tone za­
poredoma navzgor, bomo pri nekaterih tonih zapazili isto barvo in moč, pri 
drugih pa zopet od teh različno barvitost. Glasovi enake barvitosti tvorijo 
v svoji skupnosti takozvani r e g i s t e r  (ali premeno). Pri človeškem glasu 
razločujemo dva registra: prsni in glavni (falzet). Posamezni toni prvega 
done močneje, njih rezonanca so prsi. Ako jih tvorimo, se tresejo glaso- 
tvornice po vsej dolgosti. S toni prsnega registra govorimo, se smejemo 
in vriskamo. Glasovi falzet-registra so slabejši; njih rezonanca so deli glave 
(nad goltancem). Ako jih tvorimo, se nam tresejo glasotvornice le deloma.
Meja med obema premenama je seveda pri raznih osebah tudi različna.
Pri altu sc nahaja okoli a — h , pri sopranu okoli ~d—V. Tonov, ki 
spadajo k falzet-registru, ne smemo popevati s polnim glasom, ker bi si 
s tem pokvarili glas; tudi done taki glasovi preveč kričeče. Najboljše 
sredstvo, zvezati polagoma oba registra, oziroma zenačiti barvitosti obeh 
in na ta način odstraniti različnosti, so m e z z a  d i  v o c e - v a j  e ,  ki smo 
jih že omenili na drugem mestu. Koristno pa je, te vaje začeti z močnim 
glasom, ki prehaja v slabejšega (torej decrescendo), in na to še le obratno 
(crescendo).
95
Na d v o g lasn o  petje pripravljajo de lom a d v o g la sn e  m e ­
todične  vaje;  vendar je potrebno, jim še  dodati  nekaj predvaj,  
ki imajo namen, altiste navajati k sam ostojnosti .  Ti-le  pridejo  
prevečkrat v izkušnjavo, popevati  s sopranisti , in zaradi tega  
je um estno ,  vplesti  take vaje, pri katerih poje alt delj časa  
z začetnim tonom , sopran pa posam ezn e tone  trizvoka.
Naj na.vedem nekatere take p r i p r a v l j a l n e  v a j e  z a  
d v o g l a s o  p e t j e !
1. -4------- *
f i
r fT f I I I I
Vcd-no ra - do - stni, bo - di - mo pri-
~ * -&■
ja - tc Iji!
0  /, -4- T----- r -  ■■ J  n— 4- I J *
r/r\ . J o & - -
m  4 -f5b-—fs— H s>—^6>— f : ? '-t i- -
i/ i i?  1
T T ~T~ ------- 1
V e-dno mi ra - do - stni, bo - di - mo pri­
* _ j
' f f f -— ^
ja - te - l j i !
96
f f P r m am m
(Na sam oglasnikih .)
H»— J- ,h t=t=q----1-- -- --r- =1=11
“ F=t _
N t=
■=t r i‘ f r  "
- 4 -
5. ] ;] 
f  ? I
(Na sam oglasn ik ih  in na besedilu  štev. 1.)
d - d — L j = = J 1
Alt je prem eščen  za oktavo višje.
i
h f e E E ^ E ^ E 1 *  - 1 J
lEEfE E ^ E
i
r t ' - ’t j— «L , L - J  -  -q
^ = ± = t £ = d L f ^ = a
h 1
~tr
*
97
I. II. Kanon.
8 * - 4 ~ i  - j  ■: : f : = * = $
Ta ve - lja, ki po-gtim  i - ma.
1. • II. Kanon.
4̂ S •=1 51_=1
— * _ nbd----- \\
Vse, kar na ze - mlji je, Bo - ga sla - v i !
- r - r f - L - r t P f
Mir-ni, ti - hi, p o -s lu -š l j i -v i v šo - li bi - ti
1 * ^ J_J_,
—
r hH^-f
ve-dno  ra - di slu - ša - jo.
U.
& • & *
I I T T
V c - dno mi ra - do stni, bo - di
N
? i. - j r i i j H
—
— p— b z ^ j = J
r J T 1
mo pri ja - te lju !
7
•
98
P o teh pripravljalnih vajah p ojem o lahko že d v o g la sn e  
pesm ice .  Najpripravnejše so  za začetek take pesmi,  pri katerih 
se  pom ika alt več in om a vzporedno s sopranom, in to v tercah 
ali pa v sekstah. T e r c e  i n  s e k s t e  m o r a j o  p r e v l a ­
d o v a t i  v p r v i h  d v o g l a s n i h  p e s m i h .  P o l a g o m a  s e  
j i m a  p r i d r u ž u j e j o š e d r u g e  k o n z o n a n c e  i n  k o n č n o  
t u d i  d i s o n a n c e ;  teh-le se  nikakor ne sm e m o  ogibati ,  če  
h očem o  popevati  v pravilnem d v og lasn e m  sestavu. Pomislit i  
m oramo, da je tukaj vsak glas  posebna melodija,  in še le 
o b e  melodij i  v svoji združitvi s e  nas dojmita kot celota.  
Nepravilna in vsaki g lasben i  estetiki nasprotujoča je ona 
harmonizacija,  pri kateri se  drugi g las  d o s led n o  pomika  
vzporedno s prvim v tercah ali sekstah.
Tukaj naj še  s ledi nekaj pesm ic,  iz katerih h očem o  
videti,  katero p o t  nam je hoditi  p r i  i z b i r a n j u  g r a d i v a  
z a  d v o g l a s n o  p e t j e .
Pred poukom
Pobožno. F. Reichardt.
f 11
Te - bi kli - če, ve - čni O - če, zbra-nih o - tro - či - čev
^  ; V Ni , -i :J M  -r' ''1 m\ J
- f  m  r r r t ^  r - t r r r r ä
krog; bla-go - slo-vi, pro-si vro-če, ga pri u-ku, tni-li Bog!
O p o m b a .  V pesmi s e  uporabljajo le terce in sek ste ;  
drugi g las  s e  pomika več in om a vzporedno s prvim.
Hribček.
Veselo. J. Fleischmann.
hrib-ček bom ku - pil, bom tr - te sa-
99
: :s ± 3 ; • : J
i -p- J 
i p
J Jj* f 1 F p
f I
dil, pri - ja-tlje po - va-bil, še sam ga bom pil.
O p o m b a .  V tej p esm i najdem o v sopranu prehajalne 
note  ( x ) ,  torej disonance.
S t u d e n č e k .
Krotko. A. N e d v e d .
- ä t'
*
* | | ?rr  r,  , , 'j
Iz-pod  ska - le ’z spo-ke ma - le vir-ček hla - dni vi - je
■p * v * f-  C
se; po do - li - ni in pla - ni - ni se raz - li-va, ur-no gre.
O p o m b a .  Zraven terc in sekst  se nahajajo tukaj še  
kvinte,  kvarte in oktava.
D r e v o  v c v e t u .
Živahno. J .  M ik lo š ič .
m / /
=&=t
i  i
. r r
Ko ggllee--ddaamn  po - tnla-di cve - to - če dre - vo, ve-
ut*
se - lja se Fme - je mi sr - ce slad - ko; ve-
7 *
100
N
* i4:  "i i j j j  3 :3 '- l  U
■ 1 1 • J  E  \ > j
h n  f . ih- ■ -
;< ; p ----41
1 1
se - l ja  se sme - je mi sr - ce slad ko.
O p o m b a .  Prehajalne note v altu *.
Ptiček.
Nežno.
m f
Kdo te, pti - ček ma - li, pe - ti je u čil,
u t i_________  x N Jf’*  f*P K
j V / j - r v  > 1  : i ;i
r t  *  f  h i  T   ̂ *
kje si ta - ko le - pe p e - s m i -c e  do bil?
Na g o r o !
Veselo. H. D.
I P P P «  *■M f ___3____4___:__
, , , - v  r : 1 • r
Na go - ro, na go - ro, na str - me vr-
x x S I""*! i I I
w I I
lic! Tja kli - če in m i -č e  in va - bi sr - ce.
O p o m b a .  V obeh pesmicah se  nahajajo na * ozna­
čenih mest ih  d isonan ce  ( seknnde in zvečane  kvarte).
101
b. Učno postopanje.
Predno začnem o z d vog lasn im  petjem, moramo učencem  
natanko preizkušati njihov tonski o b s e g  in kakovost  njihovega  
glasu.  G lasove,  ki ob sega jo  tonsko vrsto od c do  g,  m o ­
ramo prideliti sopranu, one pa, kojih o b s e g  se  širi navzdol  
in ki so  tudi v tej leg i  jasni in močni,  so  primerni za drugi  
glas.  Š tev ilo  alt istov sm e vse lej m alo  presegati število  s o ­
pranistov.
Sopraniste in altiste združimo najbolje v dve na vnanje  
ločeni skupin i; ' )  na to se  učitelj že lahko ozira pri d o lo ­
čevanju sedežev .  Vsaka skupina mora na tej stopnji popevati  
ved n o  le svoj g l a s ; posameznih  g la sov  torej ne vad im o  
s celim razredom, ampak v ed n o  le po oddelkih.  P otem  se  
nam ni bati z m e š n j a v ; kajti s skupnim petjem začnem o še  
le tedaj, ko zna vsaka skupina svoj g las  popevati  s igurno  
in zaneslj ivo.  V početku je tudi svetovati,  da poje alt malce  
m očneje  n e g o  sopran; zakaj alt mora postati tekom časa  
sam osto jen  in p opolnom a neodvisen  od soprana.
Predno pa pojeta oba g lasa  skupno, naj učitelj večkrat 
igra prvi g las  na goslih,  ko n. pr. poje al t;  na ta način 
d obe  učenci vtisk harm onije.2)
Na tej stopnji je učence tudi navajati k lepem u petju,
to je, jih učiti, da popevajo  s pravilnim predavanjem. Izmed  
predavalnih znamenj je sedaj le v p o š te v a t i : tnf, f  in p. 
S p l o š n a  n a p a k a  p r i  n a š e m  l j u d s k o š o l s k e m  p e t j u  
j e  ta,  d a  s e  p o j e  p r e g l a s n o , 3) da ne rečem o:  kričeče. 
St akim petjem pokvarimo, kakor sm o  že omenili  na drugem
*) Sopranisti na desni, altisti na levi strani, ali pa altisti spredi in
sopranisti zadi.
2) Spočetka je vsako pesem treba polagoma popevati in pri tem 
vedno paziti na soglasje. Noben pogrešek se ne sme udomačiti; zakaj 
pozneje ga je le težko odpraviti.
'■') V zbornem petju ne sme pevec nikoli slišati svojega lastnega 
glasu. Kričeče petje je navadno tudi znamenje slabe in pomanjkljive šolske 
discipline.
102
m estu,  otrokom g l a s o v e 1) in tako petje se  tudi nas nikakor 
ne more dojm it i;  in vendar naj blaži petje č lovešk o  srce!
Poizkušajm o po takem kričečem petju popevati  bolj 
t iho! Opazili  b o m o  takoj nejasnosti  v intonaciji, t. j., učenci  
padajo v glasu.
U čenci kriče navadno, če je pesem  previsoka za njihov  
tonski ob seg .  V tem slučaju je treba p esem  postaviti  niže, 
t. j., popevati  jo m oram o v taki legi ,  ki je otrokom ugodna.  
Transponovanja pa ne sm e m o  nadomestit i  s tem, da u g las ­
b im o gos l i  kratkomalo niže.
Znane pesmi m oram o popevati  vselej  v isti tonski višini.  
N ejasno  postaja petje p oseb n o  tudi na težjih ritmičnih in 
m elo d ič n ih a) mestih ,  pri prehodih v druge tonske načine, 
pri visokih  legah,  po dolg ih  tonih in po tonih, ki se  p o ­
navljajo'*). Treba je torej taka mesta  toliko časa vaditi in 
jih pri petju podpirati z igranjem na gosl ih ,  da jih učenci  
proizvajajo natančno in jasno. Paziti pa m oram o vselej na 
to, da v tem oziru ne zahtevam o od otrok preveč in da jim 
s takimi dolgotrajnimi in enoličn imi vajami ne jem ljem o  
veselja  do petja.
Iz najboljših p ev ce v  je tudi na tej stopnji sestaviti  
p o seb n o  skupino, ki poje večkrat, in to p oseb n o  nove  pesmi,  
pravilno in lepo;  s tem vplivam o v veliki meri na s labše  pevce.
Pri predavanju pesm ic  je paziti še na d o ločen  mah 
(časomerje ,  tempo),  na g la so v n o  m oč in pa na razločno
‘) Da najdemo v Italiji toliko lepih glasov baš med preprostim 
ljudstvom, si tolmačijo nekateri s tem, da se tam dosle v ljudski šoli ni 
gojilo petje. (Vsekakor pa je uvaževati tudi to, da zahteva blagoglasna 
italijanščina harmoničnega delovanja celega glasovnega aparata.)
Tildi zdravniki za bolezni v grlu dokazujejo, da je mnogim bo­
leznim v glasilih, čeravno se te-le pojavljajo večkrat v pozni starosti, 
iskati vzroka v napornem in kričečem petju po šolah.
*) K težjim melodičnim postopom spadajo sledeče kvarte in terce: 
II—V, IV—VII in lil—VI.
8) Nejasno začnejo otroci popevati tudi, če so utrujeni, ako se poje 
predolgo in prepočasi in če je slab ali pretopel zrak v šolski sobi.
103
izgovarjanje besedi.  Vse  p esm i naj se  popevajo strogo v 
taktu in učitelj nikoli ne sm e  dopuščati,  da skrajšajo pevci  
p osam ezn e odmore.  Ritmična natančnost pospešuje  pazlj ivost  
in je podlaga  lepem u  petju. Uspehi  m etodičnih  vaj se  torej 
pokažejo v lepem  petju,  in bolj ko jih goji učitelj,  tem  
krasneje b odo  d one le  pesm i mladih pevcev.
Predno pojem o p esem , m oram o zapeti  trizvok dotičnega  
tonsk ega  načina, v katerem je sp isana,  in sicer eno- ali 
dvoglasno .  Na ta način d osež em o  čisto  in sigurno intonacijo  
takoj v p o č e t k u ; kajti učenci imajo že vtisk tonskega  na­
čina in vsi lahko zapojejo p esem  kar naenkrat, na d o ločen  
migljaj učiteljev. Na natančen začetek je torej prav tako 
paziti, kakor na precizen konec.
Pri zbornem petju ne sm e noben p evec  p osam ez  s svojim  
g lasom  siliti v ospredje ter drugih prekričati, ampak vsi g la ­
sovi morajo kolikor m o g o č e  biti enako močni.  Svetovati  je  
tudi, postaviti  s labše p evce  k boljšim, da se  od teh uče in 
d obe  izpodbudo k petju.
Pon ek od  je pri petju udom ačena grda razvada, na d o lgo  
zavleči zadnje z lo g e  posameznih vrstic; če b o m o  gojil i ritmične  
vaje, bo takim pojavom g o to v o  ob sebi konec.
U čence  m oram o pri petju vaditi tudi s a m o s t o j n o s t i ;  
dobro je tedaj, da poizkušajo večkrat posam ezni  pevci d o ločen o  
p esem  z a p e t i1) tudi p opo ln om a sam i; kajti često  zapojo pevci  
kako pesem  za ce lo  kvarto ali še za več  previsoko ali pa prenizko.
') Pri posameznem petju je treba učitelju biti jako previdnemu in 
prizanesljivemu; kajti učenci se navadno sramujejo popevati posamez pred 
celim razredom. Besede L. K e l l n e r j e v e  o predavanju veljajo tudi 
tukaj; glase se: „Die Kleinen könnten das wohl, aber sic scheuen und 
schämen sich. Späterhin kommt das auf einmal, besonders wenn der Lehrer 
selbst ein gutes Muster ist. Oft hat man daher Gelegenheit, zu bemerken, 
daß die Kinder auswendig gelernte Sachen ganz anders in der Schule vor­
tragen, als außerhalb derselben in bekannten Kreisen, in welchen sie sich 
weniger kritisch beobachtet sehen. Der Lehrer sei daher nachsichtig und 
begnüge sich im ganzen mit dem eigenen Beispiele und freundlicher 
Hinweisung auf dieses.“
104
Če vežbam o pesem  po posluhu, se  nam je na tej 
stopnji držati s le d e č e  poti:
a) P ese m  se  obravnava stvarno in m em oruje izven časa,  
ki je do ločen  za petje.
. b) Učitelj zapoje ce lo  pesem.
c) Učitelj zapoje in zaigra le prvi del p e s m i ; ponavljajo  
ga  učenci najprej tiho in nato g lasneje .  Pri tem jih 
podpira učitelj ter popravlja pogreške.
č) Istotako se  obravnavajo drugi deli pesmi.
d) Ob koncu je vežbati ce lo pesem  skupno.
Vsako pesem  morajo učenci te stopnje popevati  na 
pamet in treba jo je vaditi toliko časa, da se  to doseže.
Nekateri metodičarji priporočajo, da naj začnem o vež ­
bati vedno drugi g las  in potem še  le p r v e g a ; vendar je bolje,  
da se vadita v isti pevski uri oba g l a s a ; s tem se  čas pri­
merno izkorišča.
Na zadnje še  m oram o pripomniti,  da ne dela  d vog lasn o  
petje  na tej stopnji takih težav, kakor bi jih utegnil  marsikdo  
na prvi hip pričakovati.
Ako postop am o po lagom a in premišljeno, se  b od e m o pre­
pričali, kako radi pojo učenci d vog lasn o;  kajti pri tem se  jim 
nudi m n o g o  več  muzikalnih vtiskov (dojm ov)  n eg o  pa pri e n o ­
g la sn em  petju. A ne sam o to. Tudi čistost  g lasu  pridobi prav 
m n o g o  z dvog lasnim  petjem, ker nam ni treba siliti p o sa m e z ­
nega  pevca, da poje v legah,  v katerih nima zad ostnega  glasu.
Dobro d v o g lasn o  petje je v čast vsakem u učitelju, ki
gag oji,  in trud se  mu obilno poplača z lepimi uspehi.
Da otroke privadimo posameznemu popevanju, je treba le pola­
goma iti dalje. V začetku naj pojo le nekateri manjši oddelki (nekaj klopi),
na to še manjši (ena klop) in tako dalje, dokler se ne oglase posamezni 
pogumniki.
Posamezno petje zahteva že H. F r a n c k e  v svoji: O r d n u n g  
u n d  L e h r a r t .  Tam pravi: „So ist auch ferner zu bemerken, daß die 
Knaben nicht beständig allesamt zugleich mitsingen, sondern zum öftern 
einige allein es versuchen müssen, da ihnen dann der Praeceptor, wenn sie 
es nicht treffen, mit aller Bescheidenheit und Freundlichkeit einhelfen soll.“
105
C. Petje po notah.
(Od 3. ozir. 4. šolskega leta dalje).
»Ne mnogo , a temeljito.«
S m o t e r :  Obujanje in oživljanje pravega sm isla  za 
glasbo .  U če n c e  je usposobit i ,  da lepo  predavajo preproste  
pesmi.
S r e d s t v a :  1. Poznavanje not. 2. V ečg lasn o  petje.
«. Učna tvarina.
O pevskem  pouku po notah so  mnenja dandanes  raz­
l ična; nekateri mu niti nočejo  pripoznati mesta  v ljudski šoli ,  
dočim ga  hočejo  drugi nadom estit i  s petjem po številkah. 
Vendar številčna metoda nima več  toliko privržencev in se  
zaradi tega tudi ne more vpoštevati ;  kajti uverili sm o se,  
da ima današnja pisava not pred vsem i drugimi ponazorili  
to prednost,  da je najbolj nazorna in jasna. Glasbeni pisatelj 
dr. H. R i e m a n n  pravi: »Es wäre sehr zu wünschen,  daß  
den unfruchtbaren Experimenten mit neuen  N o t i e r u n g sw e ise n ')
') Mnogo se je že doslej poizkušalo, dati naši pisavi not e n o ­
s t a v n e j š o  o b l i k o .  Semkaj spada tudi zaznamenovanje absolutnih 
tonskih višin s š t e v i l k a m i .  Prvi je sprožil to misel menih Sonhaitty 
(1655); J. J. Rousseau je sestavil poseben sistem te pisave in Natorp, dr. 
Cheve in dr. so se zaman trudili, da bi pridobili pisavi splošno veljavo.
1. Bistvo G a l i n - P a r i s - C h e v e j e v e g a  sistema je: 
a) Ton se zaznatnenuje s številko, odmor z ničlo. Toni višje ali nižje 
oktave dobe piko nad ali pod številko. Če se ton zviša ali zniža, 
prečrtamo številko ali na levo ali na desno.
I>) Manjšo vrednost not zaznamenujemo s črto nad številkami; poteza 
pod številkami velja za vezane tone. 
c) Prva številka nam pove, koliko stopnjo zavzema ton v c-duru; 
s tem spoznamo tonsko višino. Vpošteva se ta-le o b se g :
1 2 3 4 5 6 7 1  2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 8
c d  e f  g  a h  c d  e f  g  n h c d  e f  g  a h c
106
und neuen T on b en en n u n gen  an Stelle  unseres wirklich durch 
vortrefflichen N o te n sy s te m s  einmal von  ob en  herunter ein 
Ende g e m a c h t ,w ü r d e .  Wenn d ie Kinder unsere heutigen  
N oten  schwer lernen,  so  ist d ie  Schuld  daran einz ig  und 
allein dem  Lehrer beizum essen .«
Vsekakor pa mora učitelj pri tem pouku otrokom  
podajati le to ,  kar n eob h od n o  potrebujejo za um evanje  
tvarine in kar brezdvom no tudi lahko umejo. H. R i e -  
m a n n  pravi o tem :  »Es kann gar nicht g e n u g  davor gewarnt  
werden, zu früh mit irgend w elchen  theoretischen Begriffen  
den natürlichen Prozeß der Herste l lung fester B ez ieh u n g  zu 
stören.  Nur mit innigem  Bedauern kann man auf so lche  
E lem entargesangbücher sehen,  in denen vor der Zeit von  
Dreiklängen und Septim enakkorden geredet  wird. D ergle ichen  
geh t  die  Schüler in den ersten Jahren gar nichts an, und
II. Sorodno s številčnim sistemom je zaznamenovanje s č r k a m i .  
(Tonika-do-metoda). Izumil jo je Anglež J. S p e n c e r  C u r v e n .  Začetne 
črke solmizacijskih zlogov (do, re, mi, fa, sol, la, si) označujejo posamezne 
tone. Višja in nižja oktava se zaznamenuje s številko zgoraj ali spodaj.
Poprej navedena tonska vrsta se zapiše tako-le:
ti, r, /«, / ,  s, /j t, | d r m  f  s  l t  ; d- r ' m ' / ‘ s 1 I' t 1 
e d  e f  g  a h c d  e f  g  a h c d  e f  g  a h
III. Izmed mnogih drugih poizkusov, pojednostaviti našo pisavo not, 
omenjam samo najnovejšo, ki jo je izumil H. W a g n e r  in ki ima sedaj 
nekaj privržencev. Nje bistvo je v kratkem sledeče:
Ves sistem pisave se naslanja na tipke klavirja. Za vse tone c-dur- 
skale so note bele (kakor naše cele note), za vse druge (kromatične) pa 
črne (kakor naše četrtinske note, odgovarjajoč črnim tipkam na klavirju). 
Takti se dele v manjše dele in vrednost note se razvidi iz taktove slike. 
(Note nimajo vrata).
Da dobimo jasno sliko omenjenih treh pisav, naj sledi začetek pesmi: 
„Po j e z e r u “, v vseh treh načinih zapisan.
/ ' « Š  I  *1
-0- -5-
\ /  y  *
107
es  ist zu erw ägen ,  ob es  nicht für den V olk ssch u lgesan g-  
unterricht besser ganz und gar aus dem  Spie le  g e la ssen  
wird. —  Ein für allemall müßte den Gesanglelirern das  
Handwerk g e le g t  w erden ,  daß s ic  versuchten,  se lber eine  
M ethode zu erfinden, w obei  m ange ls  tieferer Einsicht in das  
F assu n g sv e rm ö g en  der Kinder immer w ieder  das u nse l ige  A u s ­
packen eigener  theoretischer W eisheit  das Ende vom  Liede ist.«
In K e h r  pravi:  »In der V olk ssch u le  soll w en iger  auf 
das Treffen der N oten  gehalten  werden, da dadurch zu viel 
Zeit verschwendet  wird und die  Kinder gar nicht zum e ig en t ­
lichen Singen  kom m en. Wichtiger ist es, daß der Lehrer den  
Kindern im N otensys tem  eine T o n  a n s  c h a u u n g 1) vermittelt  
und zwar dadurch, daß er ze igt,  w ie aufw ärtsste igende  
N oten  auch ein A ufste igen  der S tim m e und ab w ärtsgehend e  
Noten ein Absenken der S tim m e erfordern.«
1.
5 1. G-dur.
j 5 5 5 3 3 5 4 3 5 3 4 3 2 6 7 1 0 i
i 5  5 5 1 1 7 7 1 5 5 6 5 4 4 4 3 0 l
11.
Tonika - G.
i s, s, | 5, m m s / m •Sl' m / m  r h d 0
s l s, 5, d d d h Si / i / .  / . '«i 0
111.
G-dur.
’) „Viele Gehörsvorstellungen, welche wir bisher allein der Ver­
mittelung durch das Ohr zuschrieben, sind ebensosehr Ergebnis unseres 
R a u m s i n n e s ,  wie jeder, der ein Instrument spielt und zugleich Sänger 
ist, fortwährend an sich selber beobachten kann.“ (R. Gr ä f e ) .  Jako važno 
je torej poočitovanje skal v obliki lestvic. (Glej praktični del!)
108
Nota je in ostane torej tudi za najslabšega učenca  
p om oček ,  s katerim hitreje in laže pojmi napev in n jegove  
m elod ične  in ritmične p osebnost i;  prav tako olajšuje nota 
ponavljanje starih p e s m i ; zakaj ko jo p og led am o,  im amo že  
ton in pri več  notah oris vsega  napeva pred seboj.  Vidimo,  
kdaj se  pomika melodija navzgor in kdaj n a v z d o l , kdaj 
s topom a in kdaj skokom a i. t. d . ; istotako nam je v idno,  
koliko časa traje nota v primeri z drugimi.  Om enit i  pa m o ­
ramo takoj na tem mestu, da p o p e v a n j e  p o  n o t a h  p e t j u  
v l j u d s k i  š o l i  n i  s m o t e r ,  a m p a k  v e d n o  l e  s r e d s t v o ,  
s katerim se  doseza smoter hitreje, laže in uspešneje .
V pripravljalnem tečaju sm o  poočitovali  le relativn
razmerja m ed  posam eznim i t o n i ; u čencem  je torej znano,  
da se  višji ton v razmerju s prvim zaznam enuje z večjim  
štev ilom . Pri notah pa grem o za korak dalje ter poočitujem o  
še absolutno  tonsko višino, t. j., zaznam enujem o vsak ton 
tudi vselej  z istim znam enjem  ozir. na istem mestu.
N o te  ob sebi pojmiti učencu ni težko; a pod nje se  
navadno zapiše b esed i lo ;  tako si torej mora učenec  pred ­
stavljati dve vrsti,  tonsko vrsto in b esedn o  vrsto. To dela  
težave;  zakaj učenci si morajo predstavljati pristojne tone in jih 
vezati z besedam i.  Ako še  zahtevam o, da pojo učenci,  kakor 
je primerno vsebin i besedila ,  t. j., da predavajo, potem sm o  
uvedli  še  tretjo vrsto, namreč vsebino  pesmi.  Če pom is l im o,  
s kakimi težavami d osezam o često  lepo  in izrazito čitanje, kjer 
je u čencem  treba paziti le na dve vrsti (na tisk in na vsebino) ,  
potem  je jasno, da tudi pri petju ne sm e m o  stvari preveč za ­
plesti in otežaviti ,  marveč da sm e m o  o petju po notah za ­
htevati:  o b r a v n a v a  n a j  s e  l e  n a j p o t r e b n e j š a  t v a ­
r i n a .  S tem je tudi dokazano, kako potrebna je bila posebna  
pripravljalna stopnja za ta pouk; brez primerne priprave ne  
m orem o tukaj nikoli pričakovati temeljitih uspehov.
S ledeči  preg led  nam pokaže,  kaj in koliko je treba raz­
pravljati v ljudski šoli iz sp lošn e  —  elementarne g la sb en e  
teorije.
109
1. T o n s k a  v r s t a :
3 1  4  J-  i
T  *
2. No t e  po d o l g o s t i :
a) cela nota ,5,
b) polovična nota fy >
c) četrtinska »
0 0 0
č) osminska » •  ̂ •  ̂ • • ' • • • <
d) šestnajstinska nota
3. P o d a l j š a n j e  n o t n e  v r e d n o s t i  s piko.
a- & . (5/. . »• » .  *•
4. O d m o r i  (pavze) :
a) cel b) polovičen c) četrtinski
w m m
č) osminski d) šestnajstinski
m m d
5. T a k t n i  na č i n i :
a) dvodelni: 4 / 4  > a/4 in */.;
b) trodelni: */4, */« >n %•
6 . P r e d a v a l n a  z n a me n j a .  
P- / .  rnf, / / ,  pp;
110
7. N e k a t e r a  z a z n a m e n o v a n j a  m a h a  ( č a s o m e r j a ,
t empa) :
hitro, počasi ,  vese lo ,  živo,  p o lagom a i. dr.
8. P r e s t a v n a  z n a m e n j a :  
križec: 3, be:  !?, razveznik (oddelatelj):
9. T o n s k i  n a č i n i  ( s k a l e ) :
M o l - s k a l  a ne spada v ljudsko šo lo ,  ker naše  ljudstvo  
p opeva  p esm i le  v duru; uho učencev  se  zaradi tega tudi 
z vel iko težavo privadi značaju m ol-pesm i.  Istotako je o p u ­
stiti vsako zaznam enovanje  intervalov in drugih teoretičnih  
stvari;  brez teh izhajamo prav lahko.
Iz e l e m e n t a r n e  g l a s b e n e  t e o r i j e  naj zna učenec  
višje stopnje  odgovorit i  na s ledeča  vprašanja:
Kaj je skala? (Vrsta tonov v d o ločenem  redu). Koliko  
tonov š teje?  Povej c-dur-skalo! Kje se  nahajajo p olton i?  K o ­
liko poltonov  ima dur-skala? Koliko celih tonov?  Povej  
c-dur-trizvok! S katerim znam enjem  loč im o takte? (Z navpično  
črto od pete do prve notne črte). Kako udarjamo 2/4 takt?  
Kateri taktni del nag lašam o pri vsakem  taktu? (Prvega).  
Kaj nam pov«:  p, kaj: pp?  Kako zap ojem o note,  pri katerih 
je zapisan / ?  Katero predavalno znam enje je m ed p  in / ?  
Kdaj rabimo —- = = r ; ?  Kaj pom eni : r = = - — ? Kako zazna-  
m en u jem o  note po d o lg o s t i?  (Z različno zunanjo obliko).  
O piši  ce lo  n oto!  Katero znamenje loči  osm in sko  noto od
III
četrtinske? Kako d ob im o  šestnajstinsko noto?  Katera nota je 
toliko vredna,  kakor polovični od m or?  Kako se  zove  ta-le nota:
?
Kaj pom eni 5? Kateri predznak ima g-dur? Naštej tone v 
g-dur-skali!  Katere po ltone  ima g-dur-skala? Katere ce le  tone?  
Katero prestavno znam enje znižuje ton?  Povej skalo,  ki ima 
za predznak en l>! Dva j?! Tr.i (?! Dva J! Tri 5! Kaj pom eni 5? 
Kaj p ove  pika za noto?
Naštej taktne načine! Kaj pom eni poteza " ) ?  (Veže  
v eč  not na en zlog).  Kaj pove  ^  nad noto ali nad od m orom ?  
Kaj p om enijo  s ledeča  z n a m e n ja :
Kako pravimo kratkim in vodoravnim  črticam nad in 
pod linijaturo? (Postranske ali p om ožne  črtice). Povej noto  
pod  linijaturo, ki ima eno postransko črtico skozi vrat in 
eno skozi g lavo!
b. Učna pot (učno postopanje).
Izven p evsk ega  pouka po notah go j im o  še  m etodične  
vaje in p ojem o d vog lasn e  p esm i po p osluhu;  zakaj po notah 
m orem o začeti  peti pesm i še  le takrat, ko poznajo učenci  
že  več ino  not njihovega  tonskega  obsega .
Od vsake p evsk e  ure od m erim o po lov ico  časa notam,  
drugo po lov ico  pa p esm im  in m etodičnim  vajam. Ker sta za 
pevski pouk določeni  po dve poluri na teden (cela ura v 
višjih razredih se  v ta nam en  lahko razdeli v dve poluri), m o ­
rem o v prvi poluri obravnavati note, v drugi poluri pa peti  
p esm i;  m etodične  vaje p ojem o potem lahko vsakikrat.
N a višji stopnji m oram o urediti pevski pouk tako, da 
tvori organično celoto ,  ki ji je podlaga  poznavanje not.
112
K a k o  j e  p o u č e v a t i  p e t j e  p o  n o t a h ?
Kakor v vsakem drugem  ljudskošolskem  predmetu, tako  
je tudi tukaj začeti z znano tvarino; učna pot naj bo torej 
spočetka analitična t. j., drži naj od sestav ljenega  k e n o ­
stavnemu.
Ko sm o  dospeli  do e lem en tov  v sega  sestava not in 
napravili zvezo  z znano tvarino pripravljalne s topn je ,  tedaj 
je treba na tej podlagi  stavbo graditi dalje in dodajati  p o ­
lagom a novo  učno tvarino. D o  veljave pride sedaj tudi sinteza  
in učna pot  je po tem takem a n a l i t i č n o - s i n t e t i č n a .  Ce jo 
primerjamo z analit ično-sintetično m etod o  pri pouku čitanja, 
zas led im o pri obeh prav m n o g o  enakosti .  Pri čitanju se  drži 
učna pot  takozvanih normalnih besedi,  ki imajo v sebi učno  
snov za čitanje in pisanje. Z obravnavo normalnih besedi  
pa začne učitelj še  le  tedaj, ko šo  si e lementarni učenci  
pridobili že nekaj spretnosti  v izraževanju misli v govorjenju.  
Enako sm o  tudi mi učenca na prejšnji stopnji  pripravljali 
z e lementarnimi (m etodičnim i)  vajami,  da pojmi različne 
g lasb en e  vtiske.
Sedaj mu sm e m o  na tej podlag i  podajati novo  tvarino, 
in sicer v obliki ene ali več  n o r m a l n i h  p e s m i c ,  ki imajo  
tukaj enako nalogo ,  kakor normalne b e se d e  pri začetnem  
pouku v čitanju.
S pom očjo  normalnih pesm i lahko u čencem  p o lagom a  
ponazorimo vse  najvažnejše in najpotrebnejše pojm e iz s e ­
stava in p isave not.
Pri tem se  m oram o držati s trogo  urejene učne poti;  
zakaj le taka olajšuje a p er c e p c i jo ; ozirati se  pa m oram o  
vedno tudi na sam otvornost  učencev, ki je baš tukaj vel ikega  
pomena.
M etodične  vaje so  učence že zadostno  pripravile, in 
zaradi tega zadošča  za naše razmere e n a  s a m a  n o r ­
m a l n a  p e s e m .
Tako normalno pesem  h o čem o  sedaj obravnavati.
113
N o r m a l n a  p e s e m .
I ■
J  •  •  . S
K o-ga  lju-bim, vpra-šaš me? S tar-še ,  b r a - t e  in se -s tre ;
r rt I r J J Jl J
lju-bim tu - di vse lju - di, ker me Bog t a - k o  u - či.
a. A n a l i z a .
( P o n a z o r o v a n j e  t o n s k i h  v i š i n ;  n a p i s o v a n j e  m e l o d i j .  L i n i j a t u r a  z a  n o t e . )
V pripravi m oram o razvijati pojem : t o n ;  najlaže in 
najhitreje ga dobim o, če opozorim o učence na n jegovo  raz­
liko od hrupa ali šuma. U čenc i  povedo,  kje so  že slišali tone  
in kje hrup in šum. Prav tako naj p oved o ,  kje so  slišali  
v isoke  in kje nizke tone ,  kdaj daljše in kje krajše. Pri 
pevskih  vajah so  d os le  zaznam enovali  viš je tone z večjimi  
števil i in nižje z manjšimi.  Ako h očem o  zabeležit i tone  
posameznih  besedn ih  z logov ,  napravimo to še  lahko drugače:  
zap išem o z log  z višjim tonom  na višje  m esto  in z lo g  z nižjim 
tonom  na nižje mesto.  T o  h očem o  tudi napraviti pri nor­
malni pesm ici ,  ki jo znajo učenci popevati  na pamet.
Zapoj prvi z lo g !  (Učitelj  ga  zapiše  na šo lsko  tablo.)  
Drugi z log!  S e  li poje ta z istim ali pa z drugim tonom  
n e g o  prvi? Ker ga  pojem  z enakim tonom , ga zapišem  
v isto vrsto kakor prvega.  Zapoj tretji z lo g !  Se li razlikuje 
n jegov  ton po visokost i  od prejšnjega? (Višji je.) Kam ga  
moram zapisati?  (N a  višje m esto . )  Enako se  postopa še  
z drugimi zlogi.  Na tabli v id im o naslednjo sliko:
me?
šaš
lju - vpra - 
K o -g a  bim, i. t. d .
U čenci  pridejo k tabli, kažejo na posam ezn e z loge  in 
jih pojo. Na ta način so  že spoznali b istvo naše  pisave n o t ;
8
*
114
pesem  m orem o namreč tako zapisati,  da vem o  pri p osa ­
meznih zlogih  takoj, ali jih m oram o popevati z višjim tonom  
ali pa z nižjim. Vendar pa je pisava neokretna in še  nejasna,  
ker se  ob njej lahko zm otim o v tonskih v i š in a h ; zato bo  
treba s črtami zvezati z loge ,  ki se  pojo z istim tonom . Da  
se  pri tem izognem o prevelikemu številu črt, b om o  zapisovali  
p osam ezne z lo g e  tudi m ed  črtami; prostor m ed  črtami šteje  
torej za črte. Učitelj  p o tegn e  na šolski tabli pet črt.
T——2
P o m n i :  Č r t e  š t e j e m o  o d  s p o d a j  n a v z g o r .
M e d  č r t a m i  v i d i m o  š t i r i  p r o s t o r e ;  t u d i  t i  s e  š t e ­
j e j o  o d  s p o d a j  n a v z g o r .
Prvi z lo g  zap išem o na drugo črto; kam d ru gega?  
Tretjega?
Na tabli je nastala s ledeča  slika:
v y m e ?
 - —  sas
l j u -  v p r a -  i. t. d.
Ko - ga bim,
Učenci pojo  posam ez in skupno s table, in pri tem  
kaže eden  ved n o  na zlog,  ki se poje.
N am esto  z lo g o v  pojem o tudi lahko sam og lasn ik e ;  to 
h očem o storiti!
i. t. d.
Popevaj in kaži!
( S h v a t a n j e  p o j m o v :  n a p e v ,  b e s e d i l o ,  n o t a  in o d m o r  a l i  p a v z a . )
Kar sm o  sedaj peli, je n a p e v  pesmi.  Kaj im am o torej 
napisano na tabli? Zapoj napev pesmi na sam oglasn iku  e !
115
N ap ev  pa m orem o tudi zažvižgati  ali pa zaigrati na kakem  
godalu .  (Učitelj  stori to.)
Da nam ne b ode  treba vse lej napisovati sam oglasn ikov ,  
na katerih pojem o napev,  h očem o  napraviti nam esto  njih 
posebna znamenja (ki so  veljavna za vse  sam oglasn ike ,  pa 
tudi za igranje); pravimo jim n o t e .  (Učitelj zapiše note.)
P o m n i :  Z n o t a m i  p i š e m o  n a p e v e  p e s m i .  (Po  
notah pojem o, igramo ali pa tudi žvižgamo).
i. t. d.
P o m n i :  N o t a  i m a  g l a v i c o  i n  v r a t .  V r a t  j e  
o b r n j e n  a l i  n a v z g o r  a l i  n a v z d o l .  N o t a  n a m  p o v e ,  
č e  j e  t o n  v i s o k  a l i  n i z e k .  V i š j e  t o n e  p i š e m o  n a  
v i š j e  m e s t o  ( z g o r a j ) ,  n i ž j e  n a  n i ž j e  ( s p o d a j ) .  
T o n e ,  ki  s o  e n a k o  v i s o k i ,  p i š e m o  n a  i s t i  č r t i  a l i  
v i s t e m  p r o s t o r u .  Na tabli im amo napev p esm ice :  »Koga  
ljubim« zapisan z n o t a m i .
Zapoj napev s sam oglasn ikom  i !
Vsi!  (Pri tem kaže eden  ved n o  na dotične note).
Ako h očem o popevati  pesem  tako, kakor sm o se  je 
učili v početku, moramo zapisati pod  napev še b e s e d i l o .  
(Učitelj  stori to.)
[ J J  ̂ i '  ̂ ............  .....
K o-ga  lju-bim, vpra-šaš m e? S tar-še  j. t.  d.
Čitaj b esed ilo !  Kje še  či tamo b ese d i lo?  (V »Začetnici«.)  
Zapoj p e s e m !
P o m n i :  P e s e m  i m a  b e s e d i l o  i n n a p e v .
Učenci pojo p osam ez in skup no;  pri tem kaže eden  
na note (nikoli  pa ne na zloge) .
Zapoj pesm ico,  udarjaje takt!
8 *
116
Učenci zapazijo,  da jc treba po zlogu »me« molčati  
toliko časa ,  da udarimo z roko enkrat. Ta prestanek m o ­
ramo tud : zaznamenovati.  (D o s le  sm o  to storili z ničlo).
H H -J  j J 3 f 1 -i J
K o-ga  lju-bim, vpra-šaš me? S tar-še  j. t. d .
P o m  n i :  Z n a m e n j u  z a  m o l č a n j e  p r a v i m o  
o d m o r  a l i  p a v z a ;  k j e r  j e  p a v z a ,  n e  s m e m o  p o ; 
p e v a t i (pač pa moramo tam tudi taktovati).
Da p reg led am o d o lg o  vrsto not in odm orov,  jo d e l im o  
z navpičnimi črtami v manjše oddelke .  V sakem u takemu  
oddelku b o d e m o  odkazali po štiri note ali odmore.
u -- u u —  u u   u
— 1- - - - - i— 3 - - - - -* 1— ----•1— ~~—
• *  * - J
1 •  4 J   *  0: 1
___
Ko - ga lju - bim, vpra-šaš me? Star - še, bra - te
i. t. d.
Učitelj zapoje p esem  v strogem  taktu in z naglaševanjem  
vsakega  prvega taktnega dela.
. P o m n i :  O d d e l e k  n a p e v a ,  ki  j e  m e d  n a j b o l j  
n a g l a s e n  i m i t o n i ,  j e  t a k t .  (Za sedaj najprimernejša  
d oloči tev  tega pojma.)
T a k t e  l o č i m o  z n a v p i č n i m i  č r t a m i ;  t a k t n a  
č r t a  zaznamenuje torej konec  takta. Prva nota po taktni  
črti se  poje m alo  m očneje  n eg o  druge. (V taktu korakajo  
vojaki,  v taktu mlatijo mlatiči in svira god ba ,  v taktu poje  
tudi zvon in v taktu udarja kovač na naklo.)
( S h v a t a n j e  č e t r t i n s k i h  n o t  in  o d m o r o v  t e r  š t i r i č e t r t i n s k e g a  t a k t a . )
Koliko not je v taktu? Kolikokrat m oram o torej pri 
vsakem  taktu udariti z roko? U čenc i  pojo in udarjajo pri 
tem štiridelni takt, ki ga poznajo  že izza m etodičnih  vaj.
117
Koliko taktov ima ves  napev?  Koliko not je v prvem  
taktu? Kolikokrat dlje traja celi takt n eg o  ena sama nota?  
(Štirikrat tako d o lgo .)  Kolikokrat je torej nota krajša nego  
takt? (Štirikrat krajša; zavzema četrti del ce lega  takta.) K o­
likokrat udarimo z roko pri vsaki noti?  Pri vsakem  taktu?
l 1/ 1/ li l,  l/ 1/ 1/
/4 /4 14 / 4 '4 /4 '4 '4
.  •  .  i
Ko - ga lju-bim, vpra-šaš me? Star-še ,  bra - te
i. t. d.
P o m n i :  N o t e ,  p r i  k a t e r i h  u d a r i m o  z r o k o
e n k r a t ,  i m e n u j e m o  č e t r t i  n s k e  n o t e .  Č e t r t i n s k a  
n o t a  i m a  p i k o  ( g l a v o )  i n n a v p i č n o  č r t i c o  ( v r a t ) ,  
ki je lahko obrnjena navzgor ali pa navzdol.  (Kdaj navzgor,  
kdaj navzdol?)
Koliko četrtinskih not  ima prvi takt? D rugi?  (3 četrtinske  
note in en odmor.)  Kolikokrat m ahn em o z roko pri tem odmoru?
P o m n i :  O d m o r ,  ki  t r a j a  t o l i k o  č a s a ,  d a  u d a ­
r i m o  z r o k o  e n k r a t ,  j e  č e t r t i n s k i  o d m o r  (pri njem  
m olč im o  toliko časa, kolikor traja četrtinska nota).
T a k t ,  ki  i m a  n o t e  i n  o d m o r e  vs k u p n i v r e d ­
n o s t i  4 č e t r t i n s k i h  n o t ,  z o v e m o  š t i r i č e t r t i n s k i  
( a l i  c e l i )  t a k t .
Kako udarjamo 'l ',1 takt?
Da je pesem  v 4/4 taktu, to označim o že v začetku.
P :̂̂ jg5iii=rfT
Ko - ga lju -b im , vpra-šaš me? Star - še, bra - te
i. t. d.
Vaje: Učenci čitajo b esed ilo  v taktu, in sicer p osam ez  
in skupno. N apev  pojo ritmično na raznih samoglasnikih.
Cela p esem  (z besed i lom ) se poje ritmično. En učenec  
kaže vse lej pri tabli note.
118
(Shvatanje dvočetrtinskega takta.)
u — u — u — u — u
2 -----i---- T " '1 5 " * 1 > 2=- 3 -
J J g i
en——
Ko - ga lju-bini, vpra-šaš  me? Star - še
i. t. d.
P o m n i :  T a k t ,  k i  i m a  n o t e  i n  o d m o r e  v v r e d ­
n o s t i  d v e h  č e t r t i n s k i l i  n o t ,  i m e n u j e m o  d v o č e t r -  
t i n s k i  t a k t .  (Iz štiričetrtinskega takta napravimo dvočetrtinski  
takt, če de l im o vsak takt z novo  taktno črto v dve polovic i) .
Učenci pojo pesm ico  in udarjajo pri tem 2/4 takt.
A n a l i z a  p esm ice  nam je  podala  pojme, ki so  podlaga  
prvim pevskim vajam po notah. U čencem  je že znano bistvo  
pisave not in njih oblika;  istotako vedo ,  kako zaznam enujem o  
od m ore  in takte. To tvarino mora sedaj dopolnjevati  s i n ­
t e z a ,  ki pa se mora ozirati vselej na umevanje učencev.
Prve vaje naj vpoštevajo  tonski o b s e g  učencev;  izbrati 
je torej note v takih legah,  v katerih učenci najlaže pojo.  
Najpripravnejša lega  za začetne vaje je okoli  g, ki leži precej 
v sredini tonskega  ob seg a  in ki ga  zato učenci lahko za ­
pojejo;  nepripraven je c,  ki je za nekatere p evce prenizek.
ß. S i n t e z a .
1. Vaje z enim tonom .
Učitelj  napiše na tablo  s le d e čo  vajo:
1. vaja. p recjnjj gtaygk Zadnji stavek.
Pt~ j  j i j 1 i  j j j r a g
Učitelj  pove, da bo od š le  potreba posebnih  vaj za 
petje po notah. Na tabli je zapisana taka va ja .1) V katerem
‘) Vsaka vaja mora biti melodična in ritmična eno ta ; imeti mora 
prednji in zadnji stavek.
119
taktu je vaja? Taktuj % takt! Na kateri črti je prva nota?  
Druga ?
P o m n i :  N o t o  n a  d r u g i  č r t i  i m e n u j e m o  » g e « .  
Glasi  se  vselej  tako-le!  (Učitelj  zapoje ali zaigra g.)
To noto pa z o v e m o  le  tedaj »ge«,  če je v začetku  
vrste tako-le znamenje:
To znamenje obdaja s  svojim srednjim kolobarčkom  
drugo črto, torej tisto, na kateri označujem o »ge«. Temu  
znamenju pravimo g e - k l j u č  (ali vijolinski ključ). N a  k o n c u  
v s a k e  v a j e  n a p r a v i m o  v s e l e j  p o  d v e  n a v p i č n i  
č r t i  —  k o n č a j .
j j . \ i
ge ge ge ge ge ge ge ge ge
U če n e c  zapoje zdaj vso  vajo in taktuje pri tem. Zakaj 
pojem o to vajo ved n o  z istim to n o m ?  Pri zbornem petju  
kaže ved n o  en učenec  na note ,  drugi pa taktuje.
Koliko taktov ima vaja? Koliko not?  Koliko od m orov?
Enako obravnavamo s led eče  vaje:
2. vaja.
 j l ~ 4 -  J * t  'J U
3. vaja.
j  i j  l j ~ P j T 7 T - |
—j —j ; j  J  i  j", j  j  -i l  i ■ '.||
120
4. vaja.
^~ T T T T 1 T T J>  IJ T T  J-l i j=P9
Kar se o-trok zdaj u - či, to bo vc-del v s ta - ro -s t i .
5. vaja.
t  T l  T l l 2 4 - J ~ T £ ^ T $ T W
P o m n i :  Ta t a k t  i ma tri  d e l e  (v njem torej udar­
jamo po trikrat); v sak  del  je v r e d e n  ene  č e t r t i  n ske  
no t e ;  t ak t a k t  z o v e mo  t r i č e t r t i n s k i  takt .
6. vaja.
^ - iU L j i r  j . j j » i j * m
Pri-dnost in vlju-dnost o - tro - ka je kinč.
2. V a j e  z d v e m a  t o n o m a .
1. vaja.
jfrT T T rt 4 J J I T T J-fcfl
ge ge a a ge ge a ge ge a a ge a ge
P o mn i :  No t o  v d r ugem pros t oru  i menuj emo a.
2. vaja.
|—U-2 -. ._j J  r .j > j—.h + i  _•H' jh r r :
r(vp4" •  * -1—* -j *- — ~± * r  l a
• 1 _3
3. vaja.
4. vaja.
£ J J J-I J- J 1J -̂£~l
121
5. vaja.
i
M •  • f r  . s p
Lju-ba vi gred se ro - di in o - ži-vlja vse stva-ri!
6. vaja.
~ • i I
i . J  j :i"—j“ F F F j J j J  ]-  1 ' ♦  h  II
J i * * * ■> J * * J -4  * * * rL * 41
Ve-dno mi bo-di ve - sel, v šo-lo za - ha-jaj prav rad!
S pevskim i vajami po notah spajam o tudi vaje v m u ­
z i k a l n e m  d i k t a t u ,  kakor sm o  to že  storili na prejšnji 
stopnji. O  veliki važnost i takih vaj pravi N. R i e m a n n .  
»D ie  Nützlichkeit  des  Musikdiktates beschränkt sich ke in es ­
w e g s  auf d ie A usb ild un g  des absoluten Ohres (Erkennen  
der Ton höh en );  es ist vie lmehr das b eq u em ste  und sicherste  
Mittel,  den Schüler mit den Elem enten  der a l lgem einen  
Musiklehre (B ed eu tun g  des  L iniensystems,  Sinn der Takt­
striche, rhythm. Wertzeichen) vertraut zu machen. Ein b eso n ­
derer Vorzug des  Diktats ist auch, daß es den Schülern,  
w elch e  w eg e n  Eintritts der Mutierung vom  Gesangunterricht  
dispensiert  werden m üssen,  eine zw eck m äß ige  musikalische  
Fortbildung gewährle istet .«
Učitelj narekuje posam ezn e tone s tem, da jih zaigra 
ali zapoje;  pa tudi učenci sami naj se  vadijo v narekovanju.  
S časom a pridobe precejšnjo spretnost v tem, in to jim je 
v veliko vese l je . ' )  P osp eševanje  sam otvornost i  nam prav 
izdatno pom aga  ohraniti v učencih nagnjenje in zanimanje
') Med učenci nahajamo take, ki morejo brez težave poedinim tonom 
določiti višino ( a b s o l u t n i  posluh). Ta dar narave je vsekakor velike 
vrednosti; vendar ga ne smemo precenjevati. Tudi med godbeniki najdemo 
prav mnogo takih, ki nimajo tega daru in ki morajo pri določevanju posa­
meznih tonov rabiti ubiralo ali pa kak drug pomoček. Za praktične potrebe 
zadošča, ako moremo posamezne tone v njihovem medsebojnem razmerju 
primerjati, spoznavati in določevati ( r e l a t i v n i  posluh). Pri vajah v muzi­
kalnem diktatu je torej vselej treba povedati tonski način in prvi ton.
T U 1
rfh*)»
122
za predmet, ki bi utegnil drugače postajati cesto  enoličen  
in suhoparen.
Kakor v vsakem  drugem  predmetu, tako je tudi pri 
petju velevažno ponavljanje; kajti note učenci kaj radi p o ­
zabijo.
P osam ezne  vaje si lahko učitelj po potrebi tudi pre­
drugači,  posebno ,  če ima premalo tvarine. Važne so ,  in to 
pri vsakem  tonskem načinu, takozvane v a j e  v p o g a j a n j u  
g l a s o v  (Treffübungen).
Najpotrebnejše so  s le d e če :
1-2, 1-3, 1-4, 1-5, 1-6, 1-7, 1-8;-
8-7, 8-6, 8-5, 8-4, 8-3, 8-2, 8-1.
1-8, 2-8, 3-8, 4-8, 5-8, 6-8, 7-8;
8-1, 7-1, 6-1, 5-1, 4-1, 3-1, 2-1.
1-2-3, 2-3-4, 3-4-5, 4-5-6, 5-6-7, 6-7-8;
8-7-6, 7-6-5, 6-5-4, 5-4-3, 4-3-2, 3-2-1.
1-3-5, 2-4-6, 3-5-7, 4-6-8;
8-6-4, 7-6-3, 6-4-2, 5-3-5.
1-3-6, 2-4-7,  3-5-8;
8-5-3, 7-4-2, 6-3-1-
Pri pevskem  pouku po notah m oram o postopati p o la ­
go m a  od stopnje  do s topnje ;  ako obravnavam o v vsakem  
m esecu  po eno noto,  sm o  tekom leta skončali  v se  vaje v
o b seg u  ene oktave (od c do  <?). V drugem letuj e nato
pričeti z vajami, ki razširijo tonski o b s e g  navzgor in na­
vzdol.  Praktični del tega n a v o d i la 1) ima zbirko takih vaj in 
vse,  kar sm o  d os le  opom nil i  o učni obravnavi,  velja tudi  
za poznejše  vaje.
') P e s m a r i c a .  Zbirka pevskih vaj in pesmi za ljudsko šolo. I—111. 
Sestavil H. D.
123
c. Učno postopanje pri petju pesmi po notah.
M etodičnih  vaj in pesm i v početku še  ne spajam o s  
poukom  not;  vsaka zveza bi bila sedaj še nenaravna in bi 
sam o  zavirala uspeh. Še le  na višji stopnji je m ogoče ,  zdru­
žiti ves  pevski pouk v organično ce loto.
K a k o  j e  n a  s r e d n j i  s t o p n j i  o b r a v n a v a t i  p e ­
s m i  p o  n o t a h ?
Metodična o b rav n av a  pesm i:
Jesen.
(Po Gaudecku.)
Na tabli je zapisan napev z besedilom  vred.
R esd a  mraz je cve - tke vzel, ven-dar ne ža - lu - jem ;  de-lam
i - 1 ~j
«  2 ^  # «  J E *  • .11
pri-dno in ve - sel, no-vo vi-gred pri - ča ku-jem.
Obravnava b esedila;  čitanje, m em orovanje  in predavanje.
1. T o n s k i  n a č i n  p e s m i .  Zakaj pravim o, da je p esem
spisana v c-duru?
2. T a k t n i  n a č i n .  V katerem taktu je p esm ica?  Kako tak-
tujemo 4/4 takt? Kakšna nota pride v 4/4 taktu 
ved n o  na en udarec z roko? (Četrtinska.)
3. Š t e v i l o  t a k t o v .  Koliko taktov ima p ese m ?  Kakšen je
takt v začetku? (N ep op o ln ;  nastop ali predtaktje).
4. N o t e  i n  o d m o r i  p o  v r e d n o s t i .  Kakšne note naha­
jamo v p esm i?  (Polov ične,  četrtinske in o sm in ske;  
četrtinske s piko.)  Odmori?  (Četrtinski.)
»—
124
5. R i t m i č n a  r a z č l e m b a  p e s m i .  T a k t o v a n j e .  Učitelj  
zapiše p esem  v s ledeč i  obliki na tablo:
£ J -J 4  j  j n  i «U-j-j- j ji:
! j. j- j- n  n  |  j j j- j 'i
! . J3 --f-J J |
Ritmična obravnava.
P esem  ima n a s t o p ,  ki šteje četrtinsko noto  
s piko in osm in sko  noto.  O b e noti zapojem o  
na 3. in 4. udarec z roko, in sicer v neenakih  
delih.  Ker podaljša  pika četrtinsko noto za p o ­
lov ico  njene vrednost i ,  t. j., za eno  osm in sko  
noto, pride četrtinska nota na 3. udarec in na prvo 
polov ico  4. udarca ; pri drugi polovic i  4. udarca 
zapojem o še le osm in sko  noto.
1. t a k t  ima 2 četrtinski noti in 4 o sm in ske  note.  
4/4 takt sestoji iz 4 delov,  izmed katerih je vsak  
vreden po eno četrtinsko noto. Prvo četrtinsko  
noto zapojem o na prvi,  drugo četrtinsko noto  
pa na drugi udarec. K tretjemu in četrtemu udarcu 
zapojem o vselej  po dve osminski noti. Zakaj?  
Ritmična vaja prvega odstavka se vrši sedaj tako le:
Xpj.il i i Jq-| i I
a a a a a a a a  a
Učenci taktujejo 4/4 takt in učitelj kaže pri tem  
vselej na dotično n o t o ; začetek vsake note ozn a ­
čuje z udarcem na tablo.
Enako se  obravnavajo še  ostali odstavki.
Na zadnje čitajo učenci vse b esed ilo  v strogem  
taktu.
125
6. M e l o d i č n a  v a j a  b r e z  o z i r a  n a  t a k t .  Priprava:  
U čenci  pojo  c-dur-skalo navzgor in navzdol z imeni  
not ter c-dur-trizvok.
N. pr.
i 1 1 J 1 f —r
-0-
a) Čitajo se note.
b) Učenci p oved o  oddaljenost  posameznih tonov od  
prejšnjega tona. N. pr. druga nota je za pol stopnje  
višja n e g o  prva; tretja je za ce lo  stopnjo višja 
n e g o  druga i. t. d.
c) Učenci popevajo note.
Učitelj zaigra prvi ton;  učenci poizkušajo zapeti  
drugega i. t. d.
Pri teh vajah je p oseb no  gledati  na to, da p o ­
sp ešu jem o sam otvornost  učencev.
7. M e l o d i č n e  v a j e  z o z i r o m  n a  t a k t .  U čenc i  taktujejo
4/4 takt ter pojo napev
a) z imeni not,
b) na raznih sam oglasnikih  in
c) z b esedilom  v taktu.
Pri teh vajah mora kazati ali učitelj ali pa 
u čen ec  na note,  ki se  pojo.
8. D i n a m i č n e  v a j e .
a) Vpoštevajo  se  predavalna znam enja: p, tnf in / ;
b) pazi se na vrednost posameznih z logov ;  n. pr.
  U  ------  KJ   KJ ------
Res da mraz jc cvetke vzel itd.
Na v i š j i  s t o p n j i  se  je pri obravnavi pesm i  
držati te-le  učne poti:
1. N apev zap išem o na šo lsko  tablo,  če ga  nimajo  
učenci v svoji pesmarici.  B esed i lo  se je obrav­
navalo  že prej.
126
2. Učenci določijo  tonski in taktni način. Čitanje
not z ozirom na tonski način.
3. Ritmično čitanje not (s taktovanjem).
4. Ritmično čitanje besedila .  Razločno izgovarjanje
sam oglasn ikov .  P osam ez  in skupno.
5. P osam ezni  učenci pojo napev (brez ta k ta ; v taktu).
6. Skupno vežbanje pesmi.  Najprej prvi, potem
drugi glas.
Tako vežbam o vsak g las  p o se b e ;  pri tem pojo vselej  
vsi učenci dotični glas.
Potrebno je to na tej stopnji zaradi tega, ker h očem o  
poučevati  tudi za življenje;  zmešnjav se  nam ni treba več  
bati; kajti vsak glas  si je že pridobil tekom časa potrebne  
sam ostojnost i  in sigurnost i.
Da ne postane pevska ura enolična in da učencev  
preveč ne utrudimo, je treba večkrat popevati  znane p e s m i ,1)
ki sos e  jih učili učenci po posluhu ali po notah, pa tudi
’) P o n a v l j a n j e  je tudi pri našem predmetu potrebno. Kaj radi 
pozabijo otroci n. pr. razporedbo posameznih kitic. Treba je zaradi tega 
vsakikrat začetne besede posameznih kitic ponoviti.
Vsako ponavljanje bodi tudi napredek v predavanju. Ponavljati 
pa je treba po določenem načrtu, a če si žele otroci včasih sami zapeti 
kako jim priljubljeno pesem , moramo v to privoliti. S tem kažejo, da 
jih petje veseli. Ponavljati pa je tudi treba metodične vaje srednje stopnje. 
Najvažnejše so sledeče:
1. (Razstavljeni trizvoki) 2. 
- .• - t - » ft -4  l t ~ —'..ll
r f f i -  n  + .-i- 1 .... ^ :| Eti
3. (Intervali)
1 • i ■ j  ~T~ J
= ± = a
■ i  J T 0
1'27
razne m etodične  vaje. Menjava je torej tukaj um estna;  menja  
naj se pa tudi p osam ezn o  petje % zbornim in en og lasn o  
z d vog lasn im  (ali triglasnim).
Ako obravnavam o vaje za note  ali ako narekujemo  
tone,  se d e  lahko učenci na svojih  m e s t ih ; če pa pojem o  
p esm i ali pevske vaje, je treba vselej stati.
Na višji stopnji m oram o zraven prejšnjih predavalnih  
znamenj (p, tnf, f )  še razločevati s led eča :  ff , pp  ter na­
raščanje in pojemanje g la s u .1)
B esed i lo  pesm i je treba obravnavati v urah, ki so  do ločene  
za jezikovni pouk ali za čitanje.  Sploh m oram o gledati  na to, 
da ves  čas, ki je namenjen  petju, tudi zares p osvet im o temu  
predmetu. A ne sam o v pevskih urah je popevati;  pred po ­
ukom, po pouku, med odm orom  in pri raznih drugih prilikah 
najde učitelj go to v o  nekoliko časa, da zapoje z učenci katero.
Če ima šola dobre p evce ter so  tudi druge razmere 
našem u predmetu u godne,  pojem o na najvišji stopnji že
4. (Kadence)
l i l i •4 P-m-
5. (Tonske lestve)
-0
(V raznih tonskih in taktnih načinih je vaditi v vsaki pevski uri).
') Tudi besede, ki zavzemajo najvažnejše mesto v stavku, je treba 
primerno naglaševati; na tej stopnji mora biti petje že nekaka d e k l a ­
m a c i j a .  Skladatelji pač v svoje skladbe zapišejo predavalna znamenja 
in mah (tempo), a to so le splošni migljaji za izvršitev. Če jih le suženjski 
posnemamo, tedaj se pač nismo vglobili v vsebino kompozicije, Pevcu, 
oziroma učitelju preostaje še mnogo prilike, izraževati s v o j e  osebno 
naziranje. Tu pa tam je torej umestno, radi besedila izpreminjati tempo, 
da se prilagodi vsebini, istotako naraščati z glasom pri tehtnejših besedah
i. t. d. Otroke je pri tem opozoriti, da je v pesmih najvažnejši del besedilo. 
Zaradi tega je besedilo izgovarjati tako, da ga umč poslušalec. Večkrat je 
treba popevati tudi prav tiho, a z razločnim izgovarjanjem; to uri posluh.
128
lahko t r i g l a s n e  p e s m i . 1) Om eniti  pa moramo, da se  s tem  
za praktično življenje nQ pridobi m n o g o ;  kajti ljudstvo poje  
svoje  pesm i le eno- ali d vog lasno .  Pač pa je triglasno petje  
za muzikalno izobrazbo velike vrednosti.
Na srednji in višji stopnji je še važno in potrebno, da 
u v ed em o p oseb n e  p e s m a r i c e  za u čen ce ;  v njih najdem o  
p o leg  vaj za note tudi zadostno  štev ilo  najljepših pesmi,  
ki se  naslanjajo na om en jene  vaje in imajo ob en em  prak­
tično vrednost.  S tem zakladom zapuste učenci šo lo  in vsak  
učitelj je lahko uverjen, da n jegov  trud za naš predmet tu 
ni bil zam an; kajti na tej podlagi,  ki sm o  jo osnovali  v 
ljudski šoli ,  b odo  učenci lahko ponavljali  in napredovali v 
poznejšem  življenju. Ljudska šola  je torej tudi petje poučevala  
praktično, t. j., z a  ž i v l j e n j e  i n  n e  s a m o  z a  š o l o .
S l o m š e k  pravi2): »Cesar človek  ne zna, se  mora  
učiti;  tudi šola  v e se le g a  petja mora biti pri poštenih,  dobrih  
ljudeh. Vese la  p esem  žalostno srce ovedri,  mila p esem  ohladi  
n jegove  rane. Lepa p esem  je božji dar«.
') Pri t r i  g l a s n e m  petju pojo učenci z najvišjo tonsko lego, in 
sicer pojo manj muzikalno nadarjeni učenci 1. glas. Večino pevcev je 
tedaj odkazati temu glasu.
Drugi glas je najtežji; dodeliti mu moramo muzikalno najsposob­
nejše pevce (približno 'l4 vseh).
Tretji glas je laže peti nego drugega. Pojo ga učenci z nizkim 
altom ('/, ali vseh pevcev).
Kakor ne smemo siliti pevcev, da bi popevali v visokih legah, tako 
jih tudi ne smemo siliti v nizke lege; s tem bi pokvarili glas. Ker se 
obseg in značaj glasil izpreminja, se je treba vsako leto na novo prepri­
čati, je li more učenec peti isti glas kakor lani.
Predvaje za triglasno petje se nahajajo v praktičnem delu.
Pri triglasnem petju je učence postaviti tako le:
3. glas ali «  r*
C7Q
</) — OJ co
J&2/) erĉ
<N S 3. glas
*) »Šola veselega petja“.
129
»H očete  šo lo  z lepim petjem greti, vam b odo  deca  
vese lo  hodil i  v šo lo  in se  radi učil i;  vel iko  lažje vam bo.  
Dobra volja potrebuje dobrega  vina, da jo oveseli ,  d o b r a  
š o l a  p a  l e p e g a  p e t j a ,  d a  j o  o ž i v i . «
N aš p e d a g o g  je s temi besedam i izrazil isto misel ,  ki 
jo izražamo mi dandanes s svojo  zah tevo :  postopaj pri 
pouku p s i h o l o š k i .  Pravi od gojn i  pouk ne sm e vplivati 
sam o na razum, ampak tudi na srce. Zbujati je treba z a ­
n i m a n j e 1) iz katerega izvira tem eljito m išljenje in p lem enito  
hotenje. Ta točka je jedro znanstvene p ed a g o g ik e  in predmet  
stremljenja vsakega  pravega učitelja.  Zanimanje pa d osež em o  
pri učencih, če stvar tako obravnavamo, da si pridobimo  
njihovo pozornost.  Treba je torej postopati živahno in k o ­
likor m o g o č e  nazorno; pri tem je pazit i,  da ne utrudimo  
učencev. Ce uvažujem o to, tedaj p oučujem o za ž i v l j e n j e ;
l) To se pri našem predmetu doseže tem laže, ker mu je večina 
učencev sama ob sebi naklonjena; tega o mnogih drugih predmetih ne 
moremo v isti meri trditi. Tu ima torej učitelj že a priori težavnejše 
stališče, kar sc tiče obuditve zanimanja. M. I . o b s i e n  je povpraševal pri 
500 učencih (250 dečkih in 250 deklicah), kateri učni predmet jim je 
n a j l j u b š i .  Pokazalo se je, da zavzema petje pri dečkih in deklicah v tem 
oziru četrto mesto. Zaporedba je sledeča:
Od 100 dečkov se je odločilo za: Od 100 deklic se je odločilo za:
r isa n je ................................. 224 ženska ročna d e la . . . 20
te lovadbo........................... 20-4 računan je ........................... 14
računanje ........................... 144 t e l o v a d b o ...................... 9 2
p e l j e ..................................... 10 p e t j e ..................................... 8-8
z g o d o v i n o ...................... 9 6 z g o d o v i n o ...................... 6 8
č i tan je ................................ 8 4 r isan je ................................. 6-4
p i s a n j e ........................... 4-8 č i ta n je ................................ 4 8
zemljepis in prirodosl. . 2-4 v e r o u k ........................... 4
verouk in spisje . . . 0 8 prirodopis in slovnico . 3-2
merstveno oblikoslovje . 0-4 zemljepis in pisanje . . 2 8
prirodopis in slovnico . 0 s p i s j e ................................. 2
merstveno oblikoslovje in
prirodoslovje . . . . 0
(Iz „Zeitschrift für pädagog. Psychologie“.)
9
130
kajti otroci se  z veseljem  uče petja in ni se nam b
ga pozneje ne bi več  gojil i.
G lede  pevskega  pouka čaka torej učitelja nova, težavna,  
a tudi najhvaležnejša naloga. Marsikateri bo v početku o d ­
kimaval z g lavo, češ,  učitelj naj bi bil po ljedelec ,  vrtnar, 
vinorejec, čebelar, opazova lec  vremenskih pojavov in b o g  
si ga  ve kaj še, sedaj pa še  vrh vsega  tega  g lasb en ik !  
T od a,  kdor ima l j u b e z e n  d o  poklica in do stvari in 
zraven še  v z t r a j n o s t i  in p o g u m a ,  ta bo i na tem polju  
u spešno  d elova l ,  če tudi ni dovršen g lasbenik. P o  u č e - 
v a j e  s e  u č i m o  s a m i !
Dostavek.
a) O tvoritv i glasnikov pri petju in govoru.
Predmet,  ki h očem o  o njem govoriti  v naslednjih  
vrsticah, spada enako v p e v s k i ,  kakor v j e z i k o v n i  p o u k  
ljudske šole. Mnogokrat s l i š im o od merodajnih strani pri­
tožbe, da govore  in čitajo učenci nejasno in nerazumljivo  
in da je vs led  tega pomanjkljiv tudi pravopis, ki se  naslanja
na govorico .  Ker je jasno izgovarjanje b esed i  zavisno od
pravilne tvoritve s o g l a s n i k o v ,  h o čem o  tukaj tem -le  p o ­
svetiti  p oseb n o  pozornost,  dočim  sm o  se  spredi ponajveč  
bavili  s sam oglasniki ,  nositelji  m uzikalnega tona. Omeniti  
je, da je z govornim i vajami treba početi takoj prvi šolski  
dan in jih ponavljati oziroma razširjati vsako leto. Misel,  
da bode »Začetnice« treba sp isovati na tej p od lag i ,  ima 
m n o g o  izgleda, da se  uresniči.  Sedaj narekuje ponajveč pisanje  
razporedbo črk; prav tako lahko od ločuje  tudi govorjenje  
(izgovarjanje) o razporedbi g lasn ikov  za pouk v čitanju.')
Pričujoči sestavek  se  naslanja na misli ,  ki jih izraža 
A. B ö h m e - K ö h l e r  v knjigi:  L a u t b i l d u n g  b e i m  S i n g e n
*) B r ü g g e  m a n n :  Der erste Leseunterricht nach phonetischen 
Grundsätzen. Wunderlich. Leipzig.
131
u n d  S p r e c h e n .  Ein Leitfaden zum Unterricht in Schulen  
und für Privatgebrauch. Leipzig. F. Brandstetter 1905.
Soglasn ike d e lim o v z v e n e č e  (polsoglasn ike)  in v 
n e m e  (popolne  soglasnike).
I. Z v e n e č e  sog lasn ik e  tvarjamo brez pom oči  sa m o ­
g la sn ik ov;  zvene sam ostojno .  Razvijamo jih z jezikom, nebom,  
ustnicama in zobmi. Kako je tvoriti v sakega  posebe,  o tem  
bi nam bilo preobširno razpravljati; tudi bi s tem preko­
račili namen te knjige, om en im o  pa, da se  učitelj lahko  
služi s posebnim  m od e lom  iz sadre ter z njim poočituje  
otrokom, kako jim je pri poedinih  soglasnik ih  držati jezik  
i. dr. Zadošča v tem oziru tudi zg led  učiteljev.
Pri šepetanju pridejo zveneči soglasnik i do svoje  v e ­
ljave. Posp ešu je jo  zvezo tonskih vrst ter d one  približno  
tako, kakor sam oglasniki ,  p oseb n o  če jih razvijamo pravilno.
Zveneči soglasnik i so :  n, m, 1, r, v, z, ž.
II. N e m e  sog lasn ik e  nazivljemo tudi popolne,  ker jih 
tvarjamo brez vsake p om oč i  m uzikalnega tona. N e  vplivajo  
na d o lgost  sam oglasn ikov  kakor prejšnji, in vs led  tega  ni­
majo n obene  ritmične vrednost i;  vplivajo pa na razvoj v o ­
kalnega tona. Tvarjamo jih s tem, da porivamo sapo m im o  
jezika in neba skozi zobe  in m ed  ustnicami (trpežni s o g la s ­
niki) ali pa tako, da su nem o sapo takorekoč hipoma ven  
(hipni soglasniki) .
1. T r p e ž n i  n e m i  soglasnik i so :
a) šu m evci:  f, s, š, č,
b) drgalca (teroča soglasn ika):  j, h.
2. H i p n i  n e m i  soglasn ik i pa:
a) m ehki:  b, d, g,
b) trdi: p, t, k, c . 1)
‘) Ta razvrstitev bo pač zadela ob jezično-fizijološke težave; pred 
vsem ne uvidevam, zakaj je c ločen od č ;  nadalje se mi ne zdi upravi­
čeno, deliti „šumevce“ f, s, š, č od j in h, češ, ta dva sta teroča soglasnika
9 *
132
S led eče  vaje ob sega jo  z lo g e  in enozložne  b esede ,  raz­
vrščene po različnih soglasnik ih . Glavna naloga pripada 
tukaj sluhu, ki je prvi pogoj pravilni tvorbi g lasn ikov. U čen ec  
naj tvori govorn e  tone p e v a j e ;  s tem jači svoja g o v o ­
rila. Pri vajah je treba p o lagom a postopati in paziti, da se
tvori sog lasn ik  fizijološki in fonetiški pravilno. Na ta način 
p oložim o že v začetku šo lske d obe  temelj  lepi in pravilni 
govorici in petju. Najpoprej naj se  uče učenci tvoriti naj­
lažje sam og lasn ike  (a, o, u) ter jih vezati s sog lasnik i.  Vse
drugo je razvidno iz nastopnih va j .1)
1. v a j a .  Zveneči sog lasn ik i  v zvezi s sam oglasniki .
N. pr.:
m - u
Z l o g i : na, ma, la, ra, va, za, ža,
—o, —o, —o, —o, —o, —o, —o,
—u, —u, —u, —u, —u, —u, —u.
n- p- IjPilslliiP
u - m
Z l o g i : an, am, al, ar, av, az, až.
o— o— o— o— o— o— o—
u— u— u— u— u— u— u—
(treti, tarem drgniti, torej: frikativna sogl.); zakaj frikativni so tudi f, 
s, š ; ni torej logično pravilnega razvrstila.
Frikativni ali teroči soglasniki bi se mogli zvati tudi predušni so­
glasniki, ker jih moremo izgovarjati do preduška (dokler jiani ne poide
sapa). Prim. Maretičevo slovnico! Op. ured.
') Z jezikovnega stališča je pripomniti, da bi utegnile te vaje za­
bresti v puščavo „tablic-zlogovnic“, kakršne so bile v starih abecednikih. 
V obče pa bo fizijološki popolnosti izgovarjanja v okviru celotnega pouka 
jedva mogoče posvetiti posebne in obširnejše vežbe. Op. ured.
133
2. v a j a. Nem i (trpežni) soglasniki v zvezi s sam oglasniki .
N. pr.: 5 S
u - f f - n
Z l o g i : uf, us, uš, uč, uj,
0 —  0 — 0 — 0 —  0—
a—  a— a— a—  a—
fu, su, šu, ču, ju,
— 0, — 0, — o, — 0, — o, -o,
— a, — a, — a, — a, — a, -a.
3. v a j a .  Hipni :nemi soglasniki
N. p r .: ( j t  jj;
3 1 = *
b - a a -
Z l o g i : bu, du, gu;; ub, ud,
— 0, — 0,, — o ; o —  o —
— a, — a,, — a ; a—  a—
pu, tu, ku, c u ; up,
— 0, — 0, — o, — o; o—
— a, — a, — a, — a; a—
4. v a j a. V začetku in na koncu b esed  so  nemi soglasniki.
N. pr.:
‘'J
B e s e d e ;  čuj, čaj, tod, bob, joj, šaš,  jed, jek, jok, ded,  
gad, tat, kad, kap, pek, gos ,  tip, bič, Beč,  duh, hud, čuk, sok,  
kos, god ,  kot, dob, bok, boj, hod, tok, kup, kop, čep, pok, Job.
134
5. v a j a .  V začetku b esede  so  zveneči sog lasn ik i,
koncu nemi.
N. pr.: s -,j  J^R I
B esed e:  nad, nos,  naš, noč, nič, noj, moj, miš, meh, 
m ed, moč, les,  luč, loj, Lah, led, lep, log, lek, reč, Rus, 
roj, red, rob, rop, rod, rog, rep, rek, več, gos ,  kol, pes, 
vas,  vaš,  voj, voh, vid, vek, zob, zid, zet, žid, žep.
6. v a j a .  V začetku nem soglasn ik  v zvezi z zveneč
končnik je nem.
N- pr.: ( S  -.|—-/rv1—~ 4—H-
s - 1 - u - t
B e sed e:  slut, sm eh, slok, s log ,  hrup, drob, greh, grah,
krik, krič, grič, prag, trak, proč, slap, slab, slep, s led ,  brod,
prod, klop, kruh, hleb, prah, drag, grad, hlad, hlap, klas,
bled, snop, slad, hrib, krap, krog, slak, trud, plot, plen,
ples,  plan, plah, breg, prek, plug, gluh, glas, sluh.
7. v a j a. V začetku nem soglasnik ,  na koncu zve
sog lasn ik  z nemim.
N. pr.:
g - o - z - d
B e sed e:  gozd ,  polh, gum b, dolg ,  polk, polt, Turk, 
fant, punt, pint.
8. v a j a .  V začetku nem soglasn ik  z z v e n e č im ; k
čnik je zveneč.
N. pr.: dd
F - r - a - n - c 
B esed e:  Franc, drozg, grozd, kramp.
135
9. v a j a. V začetku dva zveneča  s o g la s n ik a : končnik  
je nem.
v - r - a - t
B e sed e:  vrat, mlad, zrak, mrak, vlak, znak, zvod,  
zvok, zm es,  zvit, zmaj, vroč, m nog,  z log,  zlat, mlaj, žreb, vnet.
10. v a j a .  Na koncu b ese d e  sta dva zveneča so g la s ­
nika, v začetku pa nem soglasnik .
N. p r . :
č - o - 1 - n
B e sed e:  čoln, poln, polž, holm, Karl
b) Učna slika za srednjo stopnjo.
(Učencem so znani sledeči intervali: 1—8, 1—5, 1—3; 1—4, 1—6. Note:
s a in h ■)
1. M e t o d i č n e  v a j e .
(Na šolski tabli):
J 1 5 3 3  8 0  | 1 6 4 4  8 0
I 8 1 5 3 | 1 0 I 1L V 4 1 | 6 1 | 4 0 I
«) (učitelj zaigra na goslih  es). Ta ton, ki sem  ga zaigral, 
je ton 1. Zapoj ga !  D o lg o !  (Toliko časa, da udarim 
s palico 4 krat, 6 krat.) Kratko! G lasno!  T iho!  (Po-  
samez, vsi) . Zapoj ton 8!  5 !  3!  (Posam ez,  vsi).
1— 3— 5— 8 zaporedom a! S taktovanjem (tričetertin- 
skega takta)!
ß) Zapoj prvo vajo, ki je zapisana na šolski tabli! (Na  
sam oglasn ik  a ali e). Posam ez ,  vsi!  S taktovanjem!  
Z b esed i lom : Moli,  delaj rad itd.
136
y) Zapoj še  enkrat ton 1! Zdaj pa 4! 6 !  8 !  4! Posam ez,  
vsi). 1— 4— 6 — 8 zaporedom a! S taktovanjem!
ö) Zapoj drugo vajo, ki je zapisana na šolski tabli! P o ­
samez, vsi!  S taktovanjem dvočetrtinskega takta. 
s) Vaja v določevanju  pesam eznih tonov. (Učitelj  zapoje  
en ega  zgoraj obravnavnih tonov, učenec  d oloči  n je­
g o v o  relativno viš ino z dotičnim številom .)
2. P e t j e  p o  n o t a h .
(Na tabli je zapisana s ledeča  vaja):
Ü E Ü H
a) Obravnava note c.
Katere note te vaje še  ne p ozn am o?  Kliče s e :  ce. 
P opiši  noto  ce!  (Nota c je v tretjem prostoru in ima 
navzdol obrnjen vrat; ta nota c je četrtinska nota.)
ß) V katerem taktu je vaja pisana? Katere vrednosti so  
p osam ezn e note?  Kaj še  najdem o v vaji?  (Četrtinski  
odmor).
Čitaj note!  Čitaj jih v taktu! (Učitelj  trka). Čitaj in 
kaži pri tem na p osam ezn e  note !  Citanje v zboru.
Učitelj  zapoje vajo.
Posam ezni učenci;  vsi. (Učitelj  udarja takt).
y) V a j a  v m u z i k a l n e m  d i k t a t u .
Učitelj  zaigra na goslih  g .  Kateri ton sem  zaigral?  
Zapiši ga !  Istotako druge tone ob seg a  g —  c. Na zadnje  
se  to tudi zapoje, kar se  je zapisalo. Na tabli je na­
stala s ledeča  slika:
\ \ r
137
d) O b r a v n a v a  p e s m i c e  (po notah).
Deček in potok.
j  i- i p i dp==\
Kam, oj kam hi - tiš, kam na - prej dr - viš?
Črez po - lja - no . grem, v re-ko šir - no spem,
J  "H— j  m  J  ~j—
c§ l '. * * - i' •  s  r  *  \ f  p *■ —1 ■ * H j
Ma - lo le po - stoj, či - sti po - tok m oj!
ki dr - vi, le - ti, v mor-je se va - li.
D oloči  s e  taktni način in vrednost  poedinih  not. 
Čitaj note !  V taktu! Vsi!  S taktovanjen i! Zapoj 
napev! Vsi!  (Najprej z imeni not, potem na sa m o ­
glasn ik  a). Čitaj 1. kitico! Vsi!  Čitaj besedilo  v taktu!  
Vsi! (Paziti je na izgovarjanje besed).
Zapoj 1. kitico! Vsi!
Isto tako se  postopa pri 2. kitici.
Petje brez spremljanja godala.
3. P e t j e  p o  s l u h u .
I. Obravnava nove  pesmi.
«) Učenci predavajo pesem . (Obravnava se  je vršila v 
jezikovni uri).
ß) Učitelj  zapoje p esm ico  v prvem glasu  (3— 4 krat ob e  
kitici). Učenci v početku le poslušajo,  nato poizkušajo  
popevati tiho za učiteljem.
Pri težjih intervalskih postopih je treba posebne  
jasnost i;  pesem  se  poje radi tega še  počasi .  
y) Boljši pevci poizkušajo p esm ico  zapeti samostojno.
<*) Petje v zboru, Učenci pojo g lasneje ,  a še  vedno počasi.
138
(Toliko za to učno uro. Prihodnjič se  pesem  ponovi  
in vraži (vtisne) v spom in.  Nato se  obravnava slično  
še drugi glas, k koncu se preide k predpisanem u tempu  
in k opazovanju predavalnih znamenj).
II. Ponavljanje znanih pesmi.
Pri pesmih, katerih še otroci ne pojo sigurno, je treba 
zapeti vsak g las  najprej posebe,  potem  še le skupaj. Na  
predavalna znamenja se  pazi. Predno se zapoje pesem , je 
treba zapeti dotični trizvok.
(Čas:  1 ura).
c) U čn a  s l ik a  z a  v iš jo  s t o p n j o .
(Učencem so znane note v obsegu h— g ; g-dur in šestosminski takt). 
O b r a v n a v a  p e s m i :  L o v s k i  r o g .
I. P r i p r a v a .
1. M etodične vaje v zvezi s predvajami (po notah).
Na tabli:
a.
Motivi teh vaj so  vzeti iz pesmi,  ki bo se  obravnavala.  
Učenci čitajo note (v taktu).
139
Vsaka vaja se poje z im enovanjem  not in na s a m o ­
glasnike.  Posam ez in v zboru. Strogo ritmično.
2. V a j a  v d i k t a t u .
Učitelj  zaigra nekatere intervale iz pesm i,  u čen ec  jih 
zapiše na tablo.
N. pr.
• \ '-i 1-^3——g —'1 "I
0 i  •  V -
11. P o d a  v a  n j e.
(Na tabli je zapisana pesem . Če imajo učenci » P esm a ­
rico« v rokah, pojo iz nje).
# £  mi >  r i p p
Ka - ko do - ni, ka - ko zve-ni pri - jet - ni lov - ski
Že šmar - ni - ca, vi - jo - li - ca, tro-ben-ti - ca cve-
rog, pri - je - tni lov - ski rog, ko vse br - sti in 
ti, tro-bcn-ti - ca cve - ti, po - tok čist po
jg  p p l  
f c » 1 [ i ! f '
ze-le -n i tu v g o -zd u n a -o  - krog, tu v go-zdu na-o - krog. 
meh-kih tleh ve - se - lo žu-bo - ri, v e - s c - l o  žu-bo - ri.
1.  P r v i  g l a s .
a) Čitaj note prvega g lasü !  V taktu! Vsi!
b) Zapoj prvi g las  (z im enovanjem  not in brez natan­
čnega opazovanja takta. Učitelj  popravlja pogreške).
140
c) Zapoj prvi g las  na sam oglasn ik  a (v taktu). P o sa ­
m ez ; v s i !
č) Predavanje besedila.  (Obravnava sa je vršila poprej).
d) Vaje v izgovarjanju naslednjih  b esed:
(— ) čist,  t l e l i ;
(u — ) zve-n i ,  br-sti;
(— u) lo-vski, v go-zdu,
(u/— <ju ) tro-ben-ti-ca, vi-jo-li -ca,
' e) Ritmično predavanje besedila  (na govornem  tonu).
V zboru.
N. p r . :
Ka - ko do-ni, ka - ko zve-ni pri - je - tni lo-vski rog i. t. d.
f )  B esed ilo  se  poje. P osam ez;  v zboru. Prva in druga
kitica.
2. D r u g i  g l a s .
a) Čitaj note drugega g l a s ü ! V tak tu ! V s i !
b) Poizkušaj zapeti drugi glas. Z im enovanjem  not brez 
opazovanja takta.
c) V taktu, na sam oglasn ik  e. Posam ez, vsi.
c) Z besedilom . Posam ez, vsi.
( O p o m b a :  V naslednji uri se  ponavlja in potem se  še  
le vrši skupno d vog lasn o  petje, vsak g las  mora biti že sa ­
m ostojen. Istotako se v naslednjih  urah preide k opazovanju  
tempa in k predpisanim predavalnim znakom).
III. P o n a v l j a n j e  znanih pesmi.  Vaje v lepem  p
davanju.
(Čas:  1 ura).
141
V. Razdelitev učne snovi iz petja 
na posamezne razrede.
(Na p o d l a g i  u č n i h  n a č r t o v  za  p e v s k i  p ouk ) .
A. Enorazredna šola
(s c e l o d n e v n i m  p o u k o m) .
Smot er :  Obujanje in izobraževanje čuta za glasbo, ople­
menitenje srca in oživljanje patrijotskih čuvstev. Pojo se pre­
proste pesmi; posebno se je ozirati na patrijotske, narodne 
in cerkvene pesmi.
1. oddelek (1. šolsko leto) in 2. oddelek (2.—4. š. 1.).
Pesmice za elementarno stopnjo.
Metodične vaje 1. skupine.
3. oddelek (5.—8. šol. 1.).
Metodične vaje 2. skupine.
Lahke pesmi po posluhu.
B. Enorazredna šola
(s p o l d n e v n i m  p o u k o m) .
S m o t e r :  Kakor zgoraj.
I. Nižja skupina.
1. oddelek (1. šol. leto) in 2. oddelek (2. in 3. š. 1.). 
Pesmi za elementarno stopnjo.
Metodične vaje 1. skupine.
142
II. Višja skupina.
3. od de lek  (4. in 5. šol. 1.) in 2. od de lek  (6 .— 8. š. 1.). 
M etodične vaje 2. skupine.
Lahke eno-  in d vog lasn e  pesm i po posluhu.
C. Dvorazredna šola.
S m o t e r :  Obujanje in izobraževanje čuta za g la sb o ;  
oplem enitenje  srca in oživljanje patrijotskih in verskih čuvstev.  
P ojo  se preproste pesmi,  p oseb no  narodne in cerkvene.
I. razred (1. in 2. oddelek).
P esm ice  za elem entarno stopnjo.
M etodične  vaje 1. skupine.
Lahke en og lasn e  pesmi.
II. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične vaje 2. skupine.
P evsk e  vaje po n o t a h .
(Snov si izbere učitelj iz vseh treh skupin).
Eno- in d vog lasn e  pesm i (po posluhu in po notah).
Č. Trirazredna šola.
S m o t e r :  Kakor zgoraj.
I. razred (1. in 2. oddelek).
P esm ice  za elem entarno stopnjo.
M etodične vaje 1. skupine.
II. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične vaje 2. skupine.
Eno- in d vog lasne  pesm i (po posluhu).
143
III. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične  vaje 3. skupine.
P evsk e  vaje po n o t a  h. (Najvažnejše vaje iz vseh  
teh skupin).
Eno- in dvog lasne  pesm i (po posluhu in po notah).
D. Štirirazredna šola.
S m o t e r :  Obujanje in izobraževanje čuta za g lasbo,  
oplem enitenje  srca in oživljanje patrijotskih in verskih 
čuvstev.  Pojo  se  eno- in d vog lasn e  pesm i,  p oseb no  na­
rodne in cerkvene.
I. razred.
P esm ice  za elem entarno stopnjo.
II. razred.
M etodične  vaje 1. skupine.
Eno- in d vog lasn e  pesm i (po posluhu).
III. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične  vaje 2. skupine.
P evsk e  vaje po n o t a h  v o b seg u  ene oktava (vaje 1. 
skupine;  c-dur).
Eno- in d vog lasn e  pesm i (po posluhu).
IV. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične  vaje 3. skupine.
P evsk e  vaje po notah. (Najvažnejše vaje iz 2. in 3. 
skupine), f- in g-dur.
Eno- in d vog lasn e  pesm i (po .posluhu in po notah).
144
E. Petrazredna šola.
S m o t e r :  Kakor pri štirirazrednici.
I. razred.
P esm ice  za elem entarno stopnjo.
II. razred.
M etodične vaje 1. skupine.
Eno- in d vog la sn e  pesm i (po posluhu).
III. razred.
M etodične  vaje 2. skupine.
Pevsk e  vaje po n o t a h  v o b segu  ene oktave. (1. sku­
pina v a j ; c-dur).
Eno- in d vog lasn e  pesm i (po posluhu).
IV. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične  vaje 3. skupine.
P evsk e  vaje po notah. (2. skupina; vaje v  f - i n  g-duru).  
Eno- in d vog lasn e  pesm i (po posluhu in po notah).
V. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične vaje se  združijo s pevskim i vajami po notah.  
Pevske vaje po notah. (3. skupina; vaje v b- in d-duru).  
D vo- in triglasne pesm i po notah.
F. Šestrazredna šola.
S m o t e r :  Kakor pri štirirazrednici.
1. razred.
P esm ice  za elem entarno stopnjo.
145
II. razred.
M etodične  vaje 1. skupine.
Eno- in d vog la sn e  pesm i (po posluhu),
III. razred.
M etodične  vaje 2. skupine.
P evsk e  vaje po n o t a h  v o b seg u  ene oktave. (1. sku ­
pina v a j ; c-dur).
Eno- in d vog la sn e  pesm i (po posluhu).
IV. razred.
M etodične  vaje 3 skupine.
P evsk e  vaje po notah. (2. skupina vaj; f- in g-dur).  
D v o g la sn e  pesm i (po posluhu in po notah).
V. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične  vaje se združijo s pevskim i vajami po notah.  
P evsk e  vaje po notah. (2. skupina vaj; b- in d-dur).  
D vo g la sn e  pesm i po notah.
VI. razred (1. in 2. oddelek).
M etodične  vaje v zvezi s pevskim i vajami po notah.  
P evsk e  vaje po notah. (3. skupina vaj;  es- in a-dur). 
Dvo- in triglasne pesm i po notah.
10
146
VI. Književni pregled. )
Dr. K. K ü f f n e r :  D ie  Musik in ihrer B ed eu tu n g  u. 
Ste llung an den Mittelschulen. V ie w e g  —  Berlin.
H. K r e t z s c h m a r :  M usikalische Zeitfragen. Peters —  
Leipzig.
T h .  H a u p t n e r :  Aussprache u. Vortrag beim G esänge .  
E ulenburg —  Leipzig.
D a n n e b e r g :  Katechismus der G esangskunst .  H e sse  —  
Leipzig.
J. S c h ä u b l  i n:  Über die B i ldu ng  des  Volkes für Musik  
und durch Musik. Detloff —  Basel.
H. S c h ö n e :  S ch u lgesan g  und Erziehung. Ein offenes  
Wort an alle Erzieher, Eltern, Musiklehrer u. Gesangvereine.  
Wunderlich —  Leipzig.
M. B a t t k e  : Erziehung d es  Tonsinnes.  V ie w e g  —  Berlin.
Dr. W a g e n m a n n :  Lilli L ehm ann’s G eheim nis  der 
Stimmbänder. Räde —  Berlin.
E. E n g e l :  Über S tim m um fang  sechsjähriger Kinde
und den Sch ulgesang .  Richter —  Hamburg.
C. J u l i e r :  S t im m bildu ng  und Gesangunterricht. Lang
—  Karlsruhe.
P. C l e r i c u s :  W ie erhalten wir unseren Kindern die  
schöne Stim m e. Ein Mahnwort an Eltern und Lehrer mit b eso n ­
derer Berücksichtigung des S tim w echse ls .  Grunewald —  Berlin.
E. E n g e l :  Berichte von Lehrern über die E n g e l ’sch
M ethode der S tim m bildu ng  oder d ie praktische phonetische  
Lautschulung. Gillardon —  Karlsruhe.
*) Ta seznamek ni popoln; omenjene so le novejše knjige.
147
O. S c h w i d o p :  Sprache, Stim m e und Stim m bildung.  
Reiff —  Karlsruhe.
H. K r e t z s c h m a r :  Über den Stand der öffentlichen  
M usikpflege in D eutschland. Breitkopf —  Leipzig.
Dr. J. W a g e n m a n n :  N eu e  Ära der S tim m bildu ng  
für S ingen  und Sprechen. Räde —  Berlin.
M. L o b s i e n :  Kind und Kunst. E in ige  experim ente lle  
Untersuchungen zu e in igen  Grundfragen der Kunsterziehung.  
Beyer —  Langensalza.
E. J a q u e s - D a l c r o z e :  V orschläge zur Reform des  
m usikalischen Schulunterrichtes.  H u g  —  Zürich.
Dr. W a g e n m a n n :  Umsturz in der Stim m bildung.  
Rüde —  Berlin.
E. N o d n a g e l :  S tim m bildu ng  und Staat. Entwurf einer 
T onbildungstheorie  nach p sych o log isch en  und p sy ch o p h y s io ­
log ischen  Grundsätzen. Roether —  Darmstadt.
M. W e b e r - B e i l :  Naturwissenschaft  u. Stimmerziehung.  
Schmitz —  Leipzig.
K u n s t e r z i e h u n g .  Ergebnisse  und A nregu ngen  des
III. K unsterziehungstages in H am bu rg ,  1905. Musik und  
Gymnastik.  Voigtländer —  L e ip z ig .1)
Metodična navodila.
F. Z i m m e r :  Grundriß und Plan des Gesangunterrichtes  
an Volks- Bürger- und Mittelschulen. V ie w e g  —  Berlin.
') O glasbi in glasbilih jugoslovanskih je obširno pisal znameniti 
hrvatski glasbenik Fr. K u h a č v „Radu jugoslavenske akademije zna­
nosti i umjetnosti“ (Zagreb), knjiga 38., 39., 41., 45., 62., 63. Od istega 
pisatelja so „Južnoslovjenske narodne popjevke“ (v 4 obsežnih zvezkih) 
in pa zgodovinsko delo „Vatroslav Lisinski i njegovo doba“ („Matica 
Hrvatska“). Kuhač je tudi prevedel Lobejev „Katekizam glasbe“ ; tu je 
uvedel glasbeno nazivlje (terminologijo), ki je sedaj sprejeto. — Od Novaka 
je „Priprava k nauči o glasbenoj teoriji“, „Nauk o glasbenoj harmoniji“, 
„Metodika obuke u pjevanju“. Pred kratkim je izšla „Teor. prakt. pouka 
u pjevanju“ za preparandijc od Fr. Ledererja, Dubrovnik. Op. uredn.
10*
148
.J. K o c h i  er :  Veranschaulichung im Kirchenliederun­
terricht. Beyer —  Langensalza.
H. W e w i o r k a :  E le m en ta r -W e g w eiser  zum Singen  
nach Noten. Selbstverlag  —  Roszdin. O. Schl.
J. B ö h m :  Praktischer Lehrgang für den G e san gu n ­
terricht auf G rundlage der S ch reib lese -S in gm eth ode .  Rörich
—  Wien.
C. Ei t z :  D eutsche  Singfibel.  Nach der T onw ortm ethode .  
Breitkopf —  Leipzig.
T h .  S t a h l :  S ingü bu ngen  und Lieder nach der Che-  
v e ’schen E lem entar-G esanglehre.  Stahl —  Arnsberg.
F. S t a h l :  Blätter zur Verbreitung der C h e v e ’schen  
Elem entargesanglehre.  Stahl —  Arnsberg.
C. K ü h n h o l d :  Kurzgefaßte Ton- und S tim m b ild u n gs ­
lehre für höhere M ädchenschulen .  V ie w e g  —  Berlin.
A. S c h o l z e :  Theoretisch-praktische S inglehre fürVolks-
u. Bürgerschulen und die unteren Klassen  der Mittelschulen.  
Pichler —  Wien.
J. P i b e r :  Schule des Treffsingens. (Q u in ten ra u m -M e­
thode).  Manz —  Wien.
B ö h m e - K ö h l e r :  Lautbildung beim S ingen  u. Sprechen.  
Brandstetter —  Leipzig.
H. W e w i o r k a :  Ausgeführte Stoffvertei lungsplane für 
den Gesanguntericht ein bis  achtklassiger Volksschulen.  
S elbstverlag  —  Roszdin.
H. B a i s h ü l s e m a n n :  Theorie und Praxis des  G e sa n g ­
unterrichtes in Volks- und Mittelschulen. Ein m eth od isch es  
Handbuch für Seminaristen u. Lehrer. Klinkhardt —  Leipzig.
H. W e w i o r k a :  D eu tsches  S inglesebuch  für Schulen  
aller Art. S e lbstverlag  —  K önigshütte  O. Schl.
J. H i b s c h :  M ethodik  des  Gesangunterrichtes.  Pichler
—  Wien.
G. H e c h t :  Der Gesangunterricht in der e i n - u n d  drei- 
klass igen  Volksschule .  V ie w e g  —  Berlin.
149
C. H e n n i g :  Dic M ethodik desS ch ulgesan gun terr ich tes .  
H e sse  —  Leipzig.
B. K ü h n e :  G esanglehre für schweizerische V olk s ­
schulen. Füßle —  Zürich.
F. R a u :  Praktischer Lehrgang für den Gesangunterricht  
an a l lgem einen  Volks- und Bürgerschulen. Folk —  Wiener  
Neustadt.
F. M a i r :  Praktische Singlelire für Volks- u. Bürger­
schulen. Pichler —  Wien.
P. S c h ö n e :  D enksingen .  Ein Lehrgang in konzen ­
trischen Kreisen und mit s trengm ethodischer Liederverteilung.  
Holze —  Dresden.
M. R a b e :  Der Gesanglehrer.  Handbuch der S t im m bil ­
dungslehre u. der damit  verbundenen Disziplinen. V ie w e g  — 
Berlin.
F. S e r i n g :  Der Elementar-Gesangunterricht,  se ine  B e ­
deu tu ng  und Aufgabe, B egrü nd un g  der Aufgabe und ihre 
Lösung. Bertelsmann —  Gütersloh.
J. G a u d e c k :  G esanglehre.  M ethodischer W egw eiser  
für den Gesangunterricht. Henckel —  Tetschen.
J. L i p p :  Gesangunterricht nach der analytisch-synthe-  
tischen M ethod e mit Z u gru n d elegu n g  von Normalliedern.  
Bornemann —  Znaim.
E. L a n z :  M ethodik  des  Gesangunterrichtes.  Holder —
Wien.
C. R u c k s t u h l :  A nle itung zur Erteilung eines m eth o ­
dischen  Gesangunterrichtes in der Primarschule. Füssli  —  
Zürich.
M. B a u e r :  Prima vista. Eine G esanglehre in Form  
von streng progressiv geordneten  Ü bu ngen  für Schulen.  
Manz —  Wien.
F. T r i t r e m m e l :  Treffübungen für den G esangu nter ­
richt an Volks- u. Bürgerschulen. Blumrich —  W. Neustadt.
G a s t - H a s t  u n g :  N eu e  G esangschule .  Ü b u n g e n ,
Kirchen- und Volkslieder in m ethod ischer Stufenfolge nach
150
dem  Grundlehrplan der Berliner G etneindeschulen  für das  
Singen  nach Noten. V ie w e g  —  Berlin.
J. D o  b l  e r :  Der Gesangunterricht in der Volksschule.  
Füssli  —  Zürich.
M. B a t t k e :  Prima vista. Eine M ethode,  vom  Blatt 
s ingen  zu lernen. Stahl —  Berlin.
J. M a z ä n e k :  V yucoväni zpevu na školach obecnych  
a meštanskich. Urbänek —  Praga.
S t .  J i r ä n e k :  Katechismus vyuCoväni zpevu na skoläch  
obecnych.  Urbänek —  Praga.
P. v o n  d e r  A u :  N eu ste  G esanglehre.  Theoret.-prakt.  
Anleitung zur Erteilung eines rationellen Schul - G e sa n g ­
unterrichts auf wissenschaftlich  fes tgelegter  Basis.  1. II. III. 
Roth —  Giessen.
Vsebina.
Stran
P r e d g o v o r ........................................................................................................... 05
U v o d ....................................................................................................................  II
I. V a ž n o s t  in  n a l o g a  p e v s k e g a  p o u k a  v  l j u d s k i  š o l i  . . . .  19
II. T v a r i n a  p e v s k e g a  p o u k a .................................................................................29
III. S p l o š n e  o p a z k e  k  u č n e m u  p o s t o p a n j u ..................................................35
1. Kako je stati pri p e t j u ? .................................................................. 35
2. Kako je držati usta ? ......................................................................36
3. Kako in kdaj moramo prip etju d ih a t i ? ........................................ 36
4. Kako moramo besede izgovarjati ? ............................................. 40
5.K daj naj p o j e m o ? ............................................................................... 44
6. Katere učne pripomočke naj rabi učitelj pri pevskem pouku? 46
IV. P e v s k i  p o u k ...................................................................................49
A. E l e m e n t a r n i  p e v s k i  p o u k ........................................49
1. Učna t v a r i n a ...................................................................................... 49
2. Učno p o s to p a n je .................................................................................59
B. P r i p r a v l j a l n a  s t o p n j a  za  p e v s k i  p o u k  p o  n o t a h  62
1. Metodične v a j e ...................................................................63
a. Učna t v a r i n a ...................................................................63
a- Vaje posluha (melodične v a je ) ........................................... 63
ti. Ritmične v a j e ............................................................................71
v. Dinamične v a j e ...................................................................... 74
d- Vaje za izobrazbo g l a s u ........................................................ 74
Pregled metodičnih v a j .......................................................... 78
b. Učno postopanje pri obravnavanju metodičnih vaj . . 92
2. Petje p e s m i ............................................................................. 93
a. T v a r i n a ............................................................................................. 93
b. Učno p o s to p an je ........................................................................... 101
II
S tran
C. P e v s k i  p o u k  p o  n o t a h .............................................................. 105
a. Učna t v a r i n a ...................................................................................... 105
b. Učna pot (učno p o s to p a n je ) ...........................................................111
c. Učno postopanje pri petju pesmi po notah ..............................123
D o s t a v e k ' ....................................................................................................... 130
a. O tvoritvi glasnikov pri petju in g o v o r u ................................. 130
b. Učna slika za srednjo s t o p n j o ..................................................... 135
c. Učna slika za višjo s t o p n j o .......................................................... 138
V. R a z d e l i t e v  u č n e  s n o v i  izp e t j a  n a  p o s a m e z n e  r a z r e d e  . . 141
VI. K n j iž e v n i  p r e g l e d  .  ......................................................................... 146