Novičar. — Za nas katoličane naj bolj vesela novica tega tedna je: da je šepavi Garibaldi vjet. Navozlal je bil napad na papeževo deželo, podal se sam na mejo, ali prišel je italianskim vojakom v roke pri mesticu Asinalunži in odpeljali so ga v Alesandrijo v zapor. — Pred tremi tedni je bruhnol v Genovi besedo: da mora papežev prestol pasti; kmalu potem je svojim roparskim tovaršem razglasil, da jih čaka 100.000 mladih junakov, ki se druga ne boje, kakor da jih je vse preveč, izgnati iz Italianskega papeževe vojake in vse duhovnike. — Zdaj je širokoustnež jetnik, preden je se meje papeževe lastnine prestopil! — Kdo ne vidi v tem, kako čudežno previdnost Božja hudobnežev naklepe meša in nevarnost odvrača, ki sv. Očetu žuga! Italianska vlada, kakor se sama hvali, je zdaj svojo dolžnost storila; toda — ne iz spoštovanja pravice, ki brani krasti in ropati, ampak iz strahu pred Francozi, ki so že bili pripravljeni, zopet se vrnoti v papaževe dežele, ako bi bila prekucija rogove pokazala Obvezala se je italianska vlada po pogodbi z Napoleonom skleneni, da ae ne dotakne lastnine, ki je še papežu ostala, potem ko ga je za drugo oropala. In y ravno tej pogodbi, ki odobrava prejšnjo krivico, je za italiansko vlado past, da ne more v Rim. Če je toraj zdaj šepavemu vitezu šako pokazala, je storila to iz strahu pred Napoleonom, a ne iz ljubezni do papeža. Zatoraj se zdaj že nekoliko kislo drži, da je Giosepeta zaprla, ker se tu in tam po mestih zavolj vjetega ljubČeka z rdečo srajco nepokoj dela in ministerstvo se rogoviljenja boji. Kakor list _Opin." piše, se že Garibaldiju ponuja, naj pa svoj otrok Kaprero gre, pa naj pusti svoje naklepe na Rim. Oclšel je sicer po naj novejših poroeilih, da bi pa popustil svoje prekucijske naklepe, je ravno toliko mogoče, kakor Iesici, da ne krade. — Gospodje Madjari in gospodje Nemci so nam dobro nasolili dvalistično čorbo. Pogodba zastran davkov med obema strankama je sklenena in čaka potrjenja v državnem zboru. Takole so naštimali: k splošnim državnim strošfeom bodo iz ogerskega kraljestva od zdaj in 10 let naprej vsako leto plačevali30 procentov ; mi pa, to je, kar ni ogrsk. kraljestva, imamo vsako leto 70 procentov šteti. — Na dalje potrebuje država vsako leto 146 milijonov, da se plačajo obresti od državnega dolga. Madjari so milostljivo dovolili, da plačajo za prihodpje leto (češ da se natn prikupijo!) 38 milijonov; za naprej pa le samo na leto 29 milijonov; rni pa, ubogi Takrajlitavci irnamo skrbeti vsako leto za 116 milijonov! — Da je Takrajlitavcem veselje še popolniše nad dvalizmom, je razglasila nn. Presse,'* ki je poprej tolikokrat dvalizmu glorio pela, da so dežele takraj Litave konee leta 1866. več milijonov dolžne ostale rednib davkov in da se nikakor neda poloviti še vsako leto 116 milionov za plačevanje obresti državnega dolga. Kaj tedaj početi? Miha! jej, ali pa — pogini! Če hočemo toliko zmoči, moramo, kakor do sedaj — dolgove delati, ako nam le kdo še posodi; in pri vsem tem ostane državni dolg stari in se muoži vedno z novim. če pa dolgov več delati ne moremo, pa recimo, da smo prišli na kant. Madjari se bodo pa k temu smejali, ker so se z novo pogodbo državnega dolga čisto znebili in boeejo le milostJjivo z nekoliko milijoDi pripomagati, da mi obresti zmoremo. Če tega več ne raoremo, potem pa porečejo: a dobro, zdaj pa tudi nam doklada za obresti odpade. — In oča dvalizma, naš državni pečatnik baron Beust, je še bvalo izrekel obema stranka-ma poslancev, ki so to poravnavo skleuole, češ da so toliko truda imeli. So, so, ki bodo plačevali, bodo še več truda si užili. Nas pri vsem tem najbolj tolaži to, da je od dne do dne očitniše, da je dvalizetn sama nesreča za Avstrijo. — — Novo izvoljeni preč. sekovski biškop dr. Zvverger bodo 13. vinot. v Solnogradu v biškopa posveeeni. Podali 80 se v Rim, da se v duhovskib vajab na posvečenje pripravijo. — Kaj vse okrajni zastop mariborski počenja! Da je3. sept. sklenol, naj se šola od crkve loči, in scer zato, da se narodna (pa ne Slovencev !) omika prav povzdigne, nad tem se nikakor ne bi spodtikali; vsaj vemo, da če v vesi le pri eni biši kužej se oglasi, brž vsi drugi kužeji po vesi začno za njira lajati. Taka je zdaj zastran šole. Vseh napak pri šoli kriva je kat. crkev — tako se derejo noč ia daD po dunajskih časnikih, in v isti rog trobijo zdaj po deželah, in tedaj tudi mariborski okrajni zastop ni mogel molčati, —• kar mu prav radi prizanašamo. — Odbor je tedaj kakor se mu je naročilo, poslal prošnjo do deželnega odbora, in ravno zavolj te prošnje se nam vredno dozdeva, da to reč v misel vzamemo, ker so razlogi (nagibki) te prošnje tako nnezgruntano" modri, da bi pač bila škoda, ko bi jih bralcem ,,Gospodarjevim" zamolčali. Tedaj pozor! V prošnji se bere: da je zdaj (namreč pod baronom Beustom) prišel čas, da ima svoboda vse postave na vseh straneh prešinoti. ^Da se pa tudi ta obljuba izpolni, bode li ta duh meso ln kri postal in se razvil v čvrsto telo, ki je zmožno braniti se; ali ne bo veliko več kot slaba senca se vlačil, trepetaje ia brez moči, da pred kakoršnim si bodi novo vzhajajočim solncem, naj si bo plašnega samovladarstva (absolutizma) ali predrzne vojaške oblasti, brez sledu zgine — dokler ogromna večina ljudstva za svobodo celo nič ne mara. Kako bi pa tudi drugače bilo, dokler se prvi učeniki ljudstva (namreč učiteljiVr.) z mlekom sužnosti izrejajo." — Veča blodnja vendar biti ne more, kakor besede, da ,,dub postane meso ia kri in se razvije v čvrsto telo." Kako bo neki to telo živelo, ako se dub prevrže v meso? Menda le hočejo meseno svobodo? Psovka, da se učitelji izrejajo v sužnike, je tako krivična in grda, da bi pač iskreno želeli, naj se pošteni učitelji marib. okraja vendar oglasijo in predrzno n°tolcevanje odbijejo. — Paposlušajmo na dalje okrajno modrost. nNezadosten je poduk pripravnikov in naj manj se skrbi za to, da postanejo nravni, čvrsti značaji, svobodni možje. Crkev jih ima s početka y svoji oblasti, in kteri so naj bolj pripravni, njo in nauke njene za naj važnišo ref, vse drugo pa kot postransko reč imeti, so v prvi vrsti; z drugimi pa, ki z vedrimi očmi v znanostih napredujejo, se dela kot z garjevirai ovčicami. Pod tim jarmom se potere moški duh samostalnosti." — Pomen teb besed je ta-le: učitelji se mo- rajo tako izrejati, da se jim ves kriatjianski duh zatereins navdajo žolča soper katoliško crkev, tako postanejo svo bodai, to se pravi možje, kterim ai treba še zraeaiti s< za to, ali je njih življenje, djanje ia Behaaje po božji postav ali ae. Rekel je pa poštea Tirolec ia kristijaaski oča : ,,\ šolo , kjer so taki učitelji, bi jaz še svojib sviflj ae poslal!' — Sploh pa vse to čeačaaje o svobodi učiteljevje brezuaiao Vsak poštea kristijaa je svobodea aiož, ia oa, ki se naj bo sv. crkve drži, je Baj bolj svobodea, kakor je oaa sama o nekdaj braaiteljica svobode, zavetje svobode. Kdo je sužaik rešil sužaosti, če ae 6V. crkev; kdo je zatiravcera svobod vselej aaj bolj krepko se ustavljal, če Be sv. crkev; kdo s soper aravno sužaost, kakoršaa daa deaešaji ljudi tlač in jim dušae oči slepi, aaj bolj poteguje, če bc sv, crkcv — Da so pa tudi učitelji pod oblastjo crkveao izrejeai pra rogati svobodajaki, kteriai se toraj duh svobode ni zatr! pokazali so aa učiteljskeia zboru v Beču, ko ao aekter ravBO tako govorili, kakor okrajai marib. odbor. Sledaji kažejo ti odborBiki, da niso nikoli bili ae pri poskušaji pri pravaikov, niti niso pogledali v pripravaiške svedočbe (spriobe) sicer bi ne mogli kvasiti, da se pri pripravBikib aa drugc ne gleda, kakor nato, da so crkvi vdaai ia da vedo kr nauk. Na zadaje maha odborova prošaja na mlade duhovaike kteri podpihujo aarodai prepir. Da se teaiu v okoai pride želi, da se aapravijo učiteljska semenišča, se ve da taka! kder ae bodo duhovaiki več govoriti kaj iaieli. Ta je, ki vas peče, vi okrajai odboraiki. Sloveaskemu jeziku v šol< vrata zapreti, to je vaša prisrčaa želja, ker — ae veste, česa želite! (0 to dobro vedo gospodje aamreč poaemčeBJi našega Ijudstva! Vr.) Ker se je ta proŠBJa v izgled ia spodbujo tudi dru giai okraJBim zastopoai poslala, aaj tudi tako aavijejo: sve tujemo pametaim Sloveaceai, naj aa Boge stopijo ia aapra vijo prošajo, ki bo pa, se ve da, proŠBJi oiarib. okrajaega zastopa Baravnoč Basproti. Castite gospode dubovBike pa prosiaio, naj se ae dajo tem oblizaaiai avobodajakora, ki se vojskujo prav po Doakišotovo soper sv. crkev, preplašiti aaipak da gg. učiteljem pomagajo, da se svojib prav dvom Ijivih ia Beaaprošeaih zaštitBikov obraaijo. — V Berolina aa Praskem, kjer je gosposka luteraask* vere, je obsodilakriaiiaalaa sodaija vreduika nKla