•t /fV
Kdor ne uboga, tepe ga nadloga.
Bilo je v soboto veSer. Vse je že mirovalo od dela, ker se je bližal Gospodov dan. Tak<5 so se tudi prebivalci velike župirine (fare) v slovenskih goricah pripravljali na drugi dan, a to ne samo zaradi tega, ker se je bližal Gospodov dan, nego tndi zato, ker so ta dan godovali svojega farnega patrona sv. Lovrenca. Ker se o tacem prazniku naTadno silna innožica ljudi zbere tudi iz sosednjih župnin, zato pride tudi mnogo beračev. Nekateri pridejo že nekaj dni poprej, da si prosijo milodarov po hišah dobrotnih ljudi. Tako je prišel tudi v našo hišo v soboto večer ubog berač ob jednej nogi in je prosil prenočišča. Radi sino mu ga dali in srnel je z uatni, kakor je to pri Slovanih obče navdda, tudi večerje zajeti. Ker večerja še ni bila gotova, prosili smo ga, da uam kaj povč, ker smo znali, da taki ljudje umogo pove-dati znajo. Ni se dolgo branil temu, brž je vzel kratko pipico iz ust in si usta obrisal. Poteui je milo vzdihnil iu rekel: ,,Hočeui vaui povedati dogodbo, katera je posebno za otroke, iu tukaj vaa je več v hiši, podučljiva, iu iz ka-tere lehko spoznate, da je resničen prigovor, ki pravi: kdor ne uboga, tepe ga nadloga."
,,DaIeč od tukaj, — začel je berač pripovedovati, — stoji na prijetnem hSlmcu grad. Blizu tega gradti je tekla moja zibelka. V raajhenej k6či ali dovolj velikej za mene, očeta, mater in sestro, živeli smo se od tega, kar sta oče in mati zaslužila. Ko sem toliko odrastel, da sem bil ztuožen kacega dela se poprijeti, zaCela se je tudi moja svojeglavnost pokazovati. Večkrat so mi morali oče ali mati po dva do trikrat kako stvar ukazati, predno sein se je lotil. Dobra mati so večkrat dejali: nNe vem kaj bode s teboj, ako bo§ tako svojeglaven, ali zapi5rani si dobro star pa resnioen prigovor, ki pravi: ,,Kdor uc uboga, tepo ga nadloga." Sponinil se bodeš, ako ti Bog življeuje da, veg-krat tega prigovora ter se prepričal, da sem pravo govorila. Ia res, spomnil sem se ga že sto in stokrat, ali zdaj rai vse to nič več ne koristi. 0 jaz nesrečnež! Ako bi bil svoje dobre starše ubogal, godilo bi se ini zdaj dobro in ne bi se rai treba potikati po tujib hišah in prositi kruha s^ojemu lačnemu želodcu." Pri teh besedah mu kane debela solza po zarujavelem licu; a kinalu zopet poprime besedo ia pravi: ,,Ker so doma vid^li, da težko shajajo z naini otroci, dali so me v službo in moral seia si pri tujih ljudeh kruha služiti. Pa tudi tukaj nisem nič dobrega storil; ubogati nisem hotel ne go-spodaija ne gospodinje ia tako sta me zapodila. Zapustivši dobrega gospodarja, šel sem si druge službe iskat. Na§el sem jo, iu ta služba je bila za inene prav ugodna, ker je bil gospodar več v krčmi nego li domd ter se ni mnogo brigal ne za gospodarstvo ne za posle; vse je prepuščal svojej ženi, katere pa nikoli ubogal nisem.   Delal sem tedaj le toliko, kolikor se je meni polja-
m>                                                  1
bilo. Ko so moji starši o tem zvedeli, svetovali tni so, naj si dnige službe poiščem, ker ta služba ni primerna za uiene. Ali vse z&rnan; ubogal jih. nisem ter sem še dalje ostal v tej službi. Oh koliko solza so moja dobra mati pre-točili in koliko noči so premolili za mene, da bi se poboljšai, to sem zredel še le pozneje od svoje sestre. Maogo sem že prestal od one dobe, ali še vse premalo, da bi bilo v zadostenje materinim solzam, ki so jih zaradi mene pretočili." —
Vai smo videli, da ga je žalost trla,  česar nam so bile priča njegove debele solzč.
nNagloma pa umrje moj gospodar," tak6 pripoveduje berač dalje, nin zdaj bi moral pridno ženo ubogati. Ali to mi ni bilo po volji; zapustil sem službo, in šel sem si druge iskat. Nisem je našel, katera bi bila po mojej volji. Sklenil sem torej dom6v se podati, ter doma pridao delati ia se po-boljšati. Ali prave volje uisem imel. Na potu donitiv naletim k svojej ne-sreči na trSpo ljudi, ki so si šli dela iskat. K tem se tudi jaz pridružim, iu vsi raoji dobti sklepi so splavali po vodi. Kar nas je bilo močaejših^ do-bili smo kmalu dolo v nekem rudniku, kjer smo imeli zel6 ostrega nadzor-nika, ki nas je k delu priganjal kakor živino. Necega dne se odtrga velik kamen v rudniku, ki se naravnost vall proti nam. Vsi smo braali; a mene siromaka kamen dobiti, ter me hudo poškoduje. Spravili so me v b61nico, kjer mi je bilo hude boleeine prestati. Tu sem imol dovolj časa dobre sklepe delati ia se poboljšati. Rana me je hudo skelšla, a tolažil seiu se s tem, da kmalu zopet ozdravim. Brez da bi se izpovedal, ležal sem v b61aici kakor priklenjen; noč in dan me je pekla vest, da nisera imel ne mirfi ne pokoja. Vidite, tako daleč zaide človek, kateri ne uboga staršev, ter njihovih lopih in dobrih naukov ne posluša. Ko so starši o mojem žalostDem stanji zvedeli, sporoeili so mi takoj, da naj dom6v pridem, ako je mogoče. A tudi te pri-jazne ponudbe svojih staršev nisem hotel sprejeti. Brž, ko ozdravim, šel sem zopet v rudnik delat. 0 jaz nesrečen človek! Če je le kedaj kak otrok kriv bil smrti svojih staršev, to sem bil jaz. Mati so samega jokti po meni osle-p61i, in kmalu potem so mi oče žalosti umrli. Zdaj nisem ved imel očeta, oh dobrega očeta, — kar pa takrat spozuati nisem hotel, in tudi očetovega bla-goslova ne. Očetova podoba mi je stala vedno pred očmi in vest me je pekla kakor živ ogenj, očitajoč mi, da sem jaz kriv njegove smrti. Strašen stan za mene!" Tu vzdihne berae, kakor da bi hotel vsa svoja notranja ču-tila izsipati, a mi smo uiolčali, ohžalujoč njegovo trpljenje.
nDa bi včdnemu očitanju svoje pek65e vesti konec napravil," nadaljuje airomak, ,,zapustil sem rudnik in se podal dora6v. Hotel sem si vsaj ma-terinega blagoslova izprositi, da-si nevreden. Mislil som si, da se z materinim blagoslovom gotovo tudi poboljšam. Ali človek misli, Bog pa obrne. Mojim nadlogam še ni bilo konca. Ko pridem že tilizu očetove hiže, slišim jokanje. Tak6j se mi je zdelo, da to nič dobrega ne pomeni. V liišo atopivši, najdem dobro mater na mrtvaškem 6dru, a sestro poleg nje klečati. To je bila tretja žrtva moje svojeglavnosti. Nisem se dolgo obotavljal, nego obrnil sem se, nevedoč ne kod ne kam ? Zdaj še le so se prav obudili občutki mojega srcL, vest ini je očitala, da sem tudi smrti svoje naatere kriv. Bežal sem kakor Kajn, ko je ubil svojega brata.    Druzega mi ni ostajalo, nego to, da
136
se zapišem k vojakom, misleč, da pri vojakih utolažim nemirno vest. Ali varal sem se; nadloge so me teple povsod, koder koli sem hodil jaz nesrečni Človek. 0 otroci, ko bi vi znali, kako strašno je živeti brez očinega in ma-terinega blagoslova!" — Tu zopet omolkne berač in videlo se mu je, kako se si-romak bojuje s svojimi notranjimi čutili, kajti povesil je glavo in sain v sebi na tihem govoril: nDa strašno je pregrešiti se zoper četrto zapoved božjo, ki pravi: Spoštuj očeta- in mater, da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji." Nato se obrne k nam otrokom in nam reče: nOtroci spoštujte svoje starše, ker oni imajo vašo prihodnjo srečo v rokah. Mene imejte v svarilen izgled, da ne izgubite njiiovega blagoslova, brez katerega ate nesrečni na tej zemlji!"
Pri teh besedah si starec obriSe solzč, ki so se mu curkoma vlile iz oči ter nadaljuje: ,,Tak6 je prišlo osodepolno leto 1859, ki je prineslo ua-šemu eesarju hudih težav in britkosti. V krvavem boji pri Solferinu zadela me je zaslužena kazen. V tem boji zoper sovražnika izgubil sein desiio nogo in levo roko, kakor me zdaj vidite tukaj. Morali so nie dolgo imeti v b61aici. Pripravljal sem se na smrt, ali smrt le ni hotela po mene. Prišel sem iz ti61nice največji siromak. Zdaj sein se še le spominjal besed, katere mi so raoja mati tolikokrat na srce položiji, rekoč: ,,Kdor ne uboga, tepe ga nad-loga." Te besede so mi vedno pred očini, kadar koli tue kaj britkega zadene, in britkosti imam vsak dan zadosti, ker največja nesreča je, ako si inora člo-vek po hišah dobrotnih ljudi kruha prositi. Tak(5 se potikain že ved let s trebuhom za kruhom od hiše do hiše, iii niarsikoinu sem nadležeu. Nadloge, velike nadloge me tep<5 in te me so tudi v vašo hišo pripeljale. A vse to sem zashižil, ker uisem hotel v mladosti ubogati svojih dobrih staršev. A zdaj, ko vain sein povedal svoje življenje, varujte se, ljubi otroci, svojeglavnosti ia nevbogljivosti. Svetujem vam pridnost in poslušnost; kdor te dve lastnosti ima, ni se uiu treba bati, da bi se mu kedaj godilo takč, kakor uieni ubo-zeuiu siromaku."
Vsi suio tiho sedeli in starčku obljubili, da ho6emo ubogati svoje starše.
V tem je bila večerja pripravljena, sedli smo za mizo, ter sino se ve-selili, da je ubozemu starčku jed dobro dišala.                           Janko Zagorski